• Rezultati Niso Bili Najdeni

UVODNE STRANI

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "UVODNE STRANI"

Copied!
10
0
0

Celotno besedilo

(1)

G E O G R A F S K I V E S ï N I K

Č A S O P I S Z A G E O G R A F I J O IN S O R O D N E V E D E BULLETIN OF THE GEOGRAPHICAL SWOCIETY OF SLOVENIA BULLETIN DE LA SOCIÉTÉ DE GÉOGRAPHIE DE SLOVÉNIE

(2)

VSEBINA - CONTENTS - TABLE DES MATTERS

Jubilejni članki ob stoletnici A Melika

Predgovor uredništva 3 Proslava stoletnice rojstva Antona Melika (I. Gams) 5

Nagovor predsednika SAZU (J. Milčinski) 7 Akademik prof. dr. A. Mclik - rektor ljubljanske univerze (B. Sket) 9

Anton Melik in Slovenska matica (F. Bernik) 13

Melik in njegov čas (I. Gams) 19 Anton Melik in slovenska regionalna geografija (I. Gams) 27

Prispevek Antona Melika h geografiji slovenskih naselij (I. Vrišer) 35

Anton Melik - klimatolog (D. Furlan) 39 Melikov prispevek h geomorfologiji in krasoslovju (P. Habič) 43

Anton Melik - zgodovinopisec in avtor zgodovinskih učbenikov (I. Voje) 51

Prispevek dr. Antona Melika slovenski etnologiji (T. Cevc) 61

Bibliografija Antona Melika (D. Meze) 65

Razprave - Papers - Articles

Jurij Kunaver (Ljubljana): II geomorfologiji dolomitnega prevala Vršič v

Julijskih Alpah (z 1 risbo in 5 slikami med tekstom) 79 On Geomorphology of dolomitic Vršič Pass in Julian Alps 97 Milan Bufon (Trst): Temeljni problemi geografskega preučevanja etničnih

manjšin na primeru Slovencev v Italiji (s 3 risbami med tekstom).-™™ 99 Fundamental problems of the geographical studies of etnie minorities: the

Slovenes in Italy 111 Anton Sore (Celje): Umrljivost v Celju (s 3 risbami med tekstom) 112

Mortality rate in Celje 126 Jörg Maier (Bayreuth): Der Beitrag der Geographie zur Entwicklung landlicher

Räume - das Beispiel Oberfranken 127 Prispevek geografije k razvoju podeželskih območij - primer Oberfranken 136

(3)

YU ISSN 0350 - 3895

G E O G R A F S K I V E S T N I K

ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE

BULLETIN OF T H E ASSOCIATION OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETES OF SLOVENIA

BULLETIN DE L'ASSOCIATION DES SOCIÉTÉS DE GÉOGRAPHIE DE LA SLOVÉNIE

LXII 1990

Ob stoletnici rojstva A. Melika

Ljubljana 1991

IZDALA IN ZALOŽILA Z V E Z A GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

(4)

Izdajateljski svet - Publishing Council - Conseil éditorial

Dr. Borut Belec, mgr. Slavko Brinovec, dr. Marjaž Jeršič, dr. Jurij Kunaver, dr. Drago Meze, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Mirko Pak, Franc Pisanec,

dr. Darko Radinja, Stane Vizjak, dr. Igor Vrišer, Jože Žumer Odgovorni urednik - Responsible Editor - Rédacteur responsable

dr. Darko Radinja

Uredniški odbor - Editorìa! Board - Comité de rédaction

Dr. Ivan Gams, dr.Marijan Klemenčič, dr. Vladimir Kokole, dr. Franc Lovrenčak, Milan Natek, dr. Darko Radinja, dr. Igor Vrišer

Glavni in tehnični urednik-Chicf and Technical Editor-Rédacteur en chef et technique DR. DARKO RADINJA

Upravnik - Administrator - Administrateur dr. Andrej Černe

Izdano z denarno pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije

(5)

Geografski vestnik, Ljubljana, LXII (1990)

P R E D G O V O R

Tu objavljamo pozdravne nagovore in referate, predstavljene na simpoziju v okvi- ru proslave 100. letnice rojstva akad. prof. dr. Antona Melika. Proslava je bila 17. janu- arja 1990 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod pokroviteljstvom S A Z U in Izvršnega sveta SR Slovenije. Proslavo sta v imenu svojih ustanov pozdravi- la člana častnega odbora akad. prof. dr. Janez Milčinski in zn. svetnik dr. Mitja Zupan- čič. Njun tekst je tu objavljen skupno z nagovorom povabljenega rektorja ljubljanske univerze prof. dr. Borisa Sketa. Poleg prvih dveh imenovanih so častni odbor sestavljali še upravnik G I A M Z R C S A Z U zn. svetnik dr. Drago Meze, dekan F F prof. dr. Mirko Pak, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo doc. dr. Ludvik Horvat in akad. dr. L Gams.

Pobudnik proslave je bila Zveza geogi.., kih Jruštev Slovenije, ki jc iniciativo ljubljanskega geografskega društva sestavila častni odbor proslave in Jeiegatov geografskih ustanov organizacijski odbor (dr. M. Klemenčič - ZGDS, dr.M. Šifrer - GI A M Z R C SAZU, dr. J. Kunaver, Oddelek za geografijo FF, dr.B.Belec, PAM, mag. M.

Ravbar, IGU, mag. T. Slabe, I Z R K Z R C S A Z U ) s tajnico Mojco Dolgan Petrič in prof.dr. I. Gamsom kot predsednikom. Proslavo je tehnično pripravil Geografski inšti- tut Antona Melika Z R C S A Z U s svojim tehničnim odborom v sestavi mag. M.

Gabrovec, mag. K. Natek in mag. D. Perko.

V časovno omejeni diskusiji po referatih je dr. Stanko Buser poudaril, da je bila litologi ja osnova Melikove geografije Slovenije.

Ko predajamo v javnost ocene Melikovega doprinosa k slovenski znanosti, geogra- fi z zadovoljstvom ugotavljamo ugodna pričevanja ne le geologa, ampak tudi zgodovi- narja, etnografa in nekdanjega tajnika Slovenske Matice v času Melikovega predsed- nikovanja tej ustanovi. T a pričevanja osvetljujejo širino delovanja našega velikega predhodnika. M a n j je osvetljeno Melikovo delo na področju beletristike, novinarstva, borbe za pravične državne meje in v upravno-političnih organih po drugi svetovni vojni. Kjub tem pomanjkljivostim upamo, da bo tu zbrano gradivo sedanjim in bodo- čim generacijam koristilo pri spoznavanju začetkov slovenske znanstvene geografije in iskanju odgovorov o pretekli, sedanji in bodoči usmeritvi naše vede in sorodnih strok.

Uredništvo

3

(6)
(7)

Geografski vestnik, Ljubljana, LXII (1990)

PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA ANTONA MELIKA (L 11890 - 8. & 1966)

Proslava, ki je bila 17. januarja 1990 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod pokroviteljstvom predsedstva SAZU in Izvršnega sveta republiške skupščine, je prva po Melikovi smrti L 1966 osvetlila njegov doprinos k slovenski in jugoslovanski geografiji. Pokazala je, kaj od njegove literarne zapuščine ima veljavo še za današnjo rabo. Pobudo za to dobro obiskano proslavo je dala Zveza geografskih društev Slovenije. Organizacijski odbor so sestavljali zastopniki vseh geografskih usta- nov, vključno z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, koordiniral pa ga je pisec teh vrstic s pomočjo tajnice bibliotekarke Mojce Dolgan Petričeve. Tehnično je proslavo izpeljal Geografski inštitut Antona Melika Z R C SAZU.

Prisotne so pozdravili predsednik SAZU akad.dr. Janez Milčinski, rektor ljubljan- ske univerze prof.dr. Boris Sket, direktor Z R C SAZU zn. svetnik, dr. Mitja Zupančič, predsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije doc.dr. Darja Mihelič in predsednik Slovenske Matice univ.doc.dr. Vaško Simoniti. V delovnem delu proslave so referenti osvetlili najprej Melikov doprinos h geografiji. Po uvodnem referatu o Antonu Meliku in kako je na njegovo delovanje vplival čas (I. Gams), je univ. prof.dr. V.Rogič orisal, kakšen odmev so imeli Melikovi priročniki in učbeniki o Jugoslaviji v jugoslovanski geografiji izven Slovenije. Ker je bil Anton Melik po srcu in po obsegu njegove biblio- grafije prvenstveno regionalni geograf Slovenije, referatu o Meliku-regionalnem geo- grafu (I. Gams) ni manjkalo snovi za trditev, da slavljenec ni bil le prvi slovenski uni- verzitetni učitelj geografije, ampak je pri nas tudi prvi uveljavljal znanstveni koncept regionalne geografije, kot ga pojmujemo danes. Sledili so referati zn. svetnika dr. Petra Habiča o Melikovem doprinosu k geomorfologiji in krasoslovju, dr. Danila Furlana o Meliku kot klimatologu in dop. člana SAZU dr.I. Vrišerja o temi Anton Melik in slo- venska naselja. Za geografi so se za govorniškim odrom zvrstili zastopniki sorodnih panog. Zn. svet. dr. Tone Cevc je prikazal Melikov doprinos k slovenski etnologiji, univ. prof. dr. Ignacij Voje pa je govoril o pomenu Melikovih zgodovinskih učbenikov.

Kot zadnji se je Antona Melika kot reformatorskega dolgoletnega predsednika Slo- venske matice spomnil akad.dr. Franc Bernik. Žal se vabilom niso odzvali politiki, da bi osvetlili še to področje povojnega Melikovega udejstvovanja.

Čeprav v referatih ni manjkalo navajanja, kaj vse je v Melikovi zapuščini zapadlo zastaranju, je proslava izzvenela vendarle v oceni, da je bil Melikov doprinos k na- predku geografije in etnologije enkraten in trajen in da so zlasti njegova regionalno- geografska dela še danes nepogrešljiva za pridobivanje osnovnega znanja o Sloveniji.

5

(8)

Geografski vestnik, Ljubljana, LXII (1990)

Negeografski referati so v tem celo presegali geografske. Ker je slovenska javnost le dober mesec prej proslavljala 300 letnico izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, so časopisna obvestila o Melikovi proslavi tudi v javnosti utrdila sloves o širini Meliko- vega delovanja, saj sta dve izšli pod naslovom Anton Melik - Valvasor dvajsetega sto- letja.

Ivan Gams

6

(9)

Geografski vestnik, Ljubljana, LXII (1990)

SPOŠTOVANI GOSTI, DRAGI AKADEMIKI !

Vesel sem in počaščen, da Vas lahko pozdravim v imenu Predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaželim najlepši uspeh Vašemu simpoziju v počas- titev stoletnice rojstva akademika Antona Melika. Prav posebno smo zadovoljni, da pri tej naši današnji delovni spominski slovesnosti nastopajo skupaj z Akademijo in nje- nim znanstvenoraziskovalnim centrom še geografski oddelki oz. inštituti obeh univerz, ljubljanske in mariborske, ter Zveza geografskih društev Slovenije.

Na letošnji novoletni dan, 1. januarja 1990, je minilo sto let od rojstva našega veli- kega znanstvenika in učitelja akademika Antona Melika. Njegova mnogostranska pri- zadevanja, smotrno zasnovana in različno uspešna, odvisno bolj od okoliščin kot od samega avtorja, bodo razkrila današnja predavanja. Namesto razkrila bi rajši rekli, nanje nas bodo spomnila, saj je glas o akademiku Meliku dovolj močan in njegovo živo nastopanje še ne toliko oddaljeno, da bi se že umikalo v zgodovino.

Četudi bodo nastopi današnjih predavateljev oživili življenjsko in znanstveno pot Antona Melika, se vendar čutim dolžnega, že do Melika kot akademika, da kar se da ob kratkem in v suhoparnih podatkih povzamem mejnike v njegovem življenju in delu. Tako jih je nekoč, v letu 1967, v letopisu Slovenske akademije znanosti in umet- nosti za leto 1966 povzel Svetozar Ilešič: Rojen L januarja 1890 v Črni vasi na Ljub- ljanskem barju. Diplomiral iz geografije in zgodovine na dunajski univerzi leta 1916. Od 1917 do 1929 je bil gimnazijski profesor (takrat tudi moj učitelj na III. državni gimnazi- ji v Ljubljani). V tem obdobju je bil promoviran za doktorja filozofije z disertacijo iz zgodovine svojega rojstnega kraja "Kolonizacija Ljubljanskega barja".

Leta 1927 je postal predstojnik katedre za geografijo na ljubljanski univerzi. V naslednjem letu so ga izvolili za predsednika geografskega društva in glavnega uredni- ka Geografskega vestnika. Leta 1932 je postal izredni, leta 1938 redni profesor, leta 1940 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, po osvoboditvi, že leta 1946, redni član. Dve funkcijski obdobji je bil dekan Filozofske fakultete, nato kar štiri študijska leta 1946-1950 rektor ljubljanske univerze. Na Akademiji je bil od leta 1955 do smrti 8. junija 1966 tajnik razreda za naravoslovne in medicinske vede. Od leta 1950 do smrti je predsedoval Slovenski matici, v istem obdobju je vodil redakcijo Enciklo- pedije Jugoslavije za Slovenijo. Imel je več visokih voljenih in drugih funkcij v skup- ščinskem sistemu in v odborih slovenske vlade.

Drugi bodo govorili o Melikovih počastitvah in priznanjih, pa o številnih tehtnih objavah z raznih področij njegove mnogostranske raziskovalne dejavnosti.

Meni ostane samo še častna dolžnost povedati, da sem imel srečo poznati našega velikega akademika, biti njegov dijak v gimnaziji in občudovati z razgledišča člana IV.

7

(10)

Geografski vestnik, Ljubljana, LXII (1990)

razreda njegovo osebnost razrednega tajnika.

Želim nam vsem, zlasti Vam organizatorjem in predavateljem, da bi prireditev lepo uspela in zagotovila naši kulturni dediščini zbrane podatke o akademiku Meliku kot poklonitev njegovemu spominu in v čast naši Akademiji in vsem drugim ustanovam soprirediteljicam.

Nagovor predsednika SAZU akadJaneza Milčinskega na otvo- ritvi proslave ob 100-letnici rojstva Antona Melika, dvorana SAZU, 17.1.1990

8

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

oktobra, je bila v galeriji slik save šumanovića predstavitev knjige, ki sta jo pripravila galerija save šumanovića in etnografski inštitut srbske akademije znanosti in umetnosti..

Ob stolet- nici rojstva akademika Cvetka je Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti

Že kar nekaj let spremljam in sodelujem pri razvoju slovenske medicinske informatike in vesel sem, da smo naredili kar nekaj velikih korakov naprej in postali razpoznavni tudi

izredna vrednost publikacije Vestnik se kaže tudi v dejstvu, da je glasilo bogat vir za raziskovanje in črpanje informacij o povojni naselitvi slovenskih izseljencev v viktoriji,

Časniki, pa naj bodo to manjšinski ali iz slovenije, dogodke preko meje naj- večkrat predstavljajo, kot so jih definirali organizatorji, pomene razložijo, kot jih podajo

Vseeno pa ni mogoče prezreti določenega napredka in pozitivnega razvoja, pa tudi relativno ugodnega političnega vzdušja (čeprav gre pogosto tudi za propagandno retoriko) za

To dvojno tranzicijo je manjšina plačala z visoko stopnjo statistične in tudi dejanske asimila- cije (Zupančič 1999). Dejansko sedaj znaten del manjšine zaradi povsem logičnih

Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih iz leta 1994 (Ur. RS 65/94) določa, da na območjih, kjer obe skupnosti živita, njuni predstavniki kot osebe javnega prava