UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
NEJA ŠTROMAJER
POZNAVANJE ALERGIJSKIH BOLEZNI PRI BODOČIH UČITELJIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKI PROGRAM: BIOLOGIJA IN GOSPODINJSTVO
NEJA ŠTROMAJER
MENTOR: izr. prof. dr. Iztok Devetak SOMENTOR: asist. Tina Vesel, dr. med
POZNAVANJE ALERGIJSKIH BOLEZNI PRI BODOČIH UČITELJIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
iv ZAHVALA
Zahvaljujem se svojemu mentorju izr. prof. dr. Iztok Devetak ter somentorici asist. Tina Vesel, dr. med., za dosledno izvajanje mentorstva, strokovno pomoč, svetovanje in trud pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvala gre vsem mojim prijateljem in prijateljicam, ki so mi vedno stali ob strani in mi pomagali.
Velika zahvala pa je namenjena moji družini, še posebej mami Jani, ki mi je študij omogočila, me podpirala in motivirala.
v POVZETEK
Mnogi zaposleni v šolah se premalo zavedajo resnosti problema alergijskih bolezni. Prav tako imajo v šolah premalo znanja glede pravilnega ukrepanja, še posebej v primeru anafilaksije.
Pomembno bi bilo, da bi učitelji znali prepoznati in ukrepati ob takih alergijskih boleznih.
V diplomskem delu se bo ugotavljalo v kolikšni meri študentje, bodoči učitelji, poznajo in razumejo alergijske bolezni pri otrocih v trenutnem izobraževalnem sistemu, saj obstaja možnost, da bodo morali kot učitelji hitro in učinkovito ukrepati pri svojem delu v šoli, če bo alergičen otrok prišel v stik z alergenom in bo sprožena alergijska reakcija. Preverjale se bodo tudi razlike v znanju študentov 1. in 4. letnikov, ter razlike med študenti naravoslovnih in družboslovnih študijskih smeri.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki osvetljujejo dani problem. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, zbrani z vprašalnikom za študente Razvoj zdravstvenih kompetenc učiteljev - alergije. Podatki so analizirani s programom SPSS, določene pa so nekatere merske karakteristike vprašalnika ter identificirano znanje in mnenje študentov o alergijah. Vzorec zajema 572 študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani obeh spolov, ki bodo bodoči učitelji različnih predmetov.
Rezultati so pokazali, da študentje naravoslovnih študijskih smeri bolje poznajo alergijske teme kot študentje družboslovnih smeri, razlika v znanju pa je majhna. Zelo podobni rezultati v znanju so bili pri primerjavi 1. in 4. letnikov v prid študentov 4. letnika, razlika pa ostaja majhna. Večja razlika pa se je pokazala v poznavanju alergijskih tem pri primerjavi deklet in fantov. Dekleta imajo bolšje znanje o nekaterih vsebinah iz alergijskih bolezni.
Ključne besede: alergija, alergen, alergijska reakcija, astma, anafilaksija, izobraževanje, poznavanje alergij, študenti Pedagoške fakultete.
vi ABSTRACT
A great part of the school staff is not aware enough of the fact how serious the problem of allergic diseases can be. Furthermore, they are even not trained to be able to react appropriately, especially in case of an anaphylaxis. There should be more done to train the teachers in order to make them able to recognize and to take steps in case of such allergic diseases.
This thesis is trying to analyse to what extent do students – pre-service teachers – know and understand allergic diseases in children in current education system. Since, there is a strong possibility that these pre-service teachers will have to take quick and efficient measures if an allergic child comes in contact with an allergen and it comes to an allergic diseases. The difference in this kind of knowledge among first and fourth year students as well as among students studying natural and human sciences will be tested.
The theoretical part presents the concepts highlighting the problem. And the empirical part shows the results of the research that were gathered by the questionnaire for students called
»Development of teachers' healthcare competencies – allergies«. The data were analysed by the SPSS programme. Some metric characteristica of the questionnaire and the identified students' knowledge and opinion about allergies were determined. The sample consists of 572 students of both genders, studying at the Ljubljana Faculty of Education, who are pre-service teachers of different subjects.
The results reveal the fact that natural science students know about the allergic topics better than their colleagues from human science programmes. But the difference is tiny. Similar results were obtained in comparison between the first and fourth year students whereby the latter gained a little better results. The difference was tiny again. A more considerable difference occurred when a comparison between girls and boys regarding their knowledge about allergy topics was made. Girls had better knowledge of allergologic diseases than boys.
Key words: allergy, allergen, allergic reactions, asthma, anaphylaxis, education, knowledge of allergies, students of Faculty of Education
vii
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 PREGLED LITERATURE ... 2
2.1 ALERGIJE NA HRANO ... 2
2.2 PODROBNEJE O ANAFILAKSIJI ... 2
2.3 ZDRAVLJENJE ANAFILAKSIJE V ŠOLI ... 3
2.4 KAKO OTROKU APLICIRAMO SAMOINJEKTOR ADRENALINA (Epipen)? ... 4
2.5 SLOVARČEK ... 8
3 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 10
4 METODA DELA ... 11
4.1 OPIS VZORCA ... 11
4.2 INSTRUMENT ... 11
4.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 12
5 REZULTATI ... 13
6 ZAKLJUČKI ... 28
7 LITERATURA ... 30
8 PRILOGE ... 34
8.1 VPRAŠALNIK ... 34
1
1 UVOD
Alergije pri otrocih stalno naraščajo, skoraj vsak tretji otrok jih je danes že bolj ali manj izkusil.
Pojavljajo se v različnih oblikah in jih razvrščamo v posamične skupine glede na vrsto snovi, ki alergijo sproži, ali na del telesa kjer se pojavi. Po resnosti so lahko zgolj le nekoliko nadležne ali pa celo take, da ogrožajo življenje (Vesel, 2014).
Zaradi naraščanja števila bolnikov z alergijami v zadnjih letih sta se posledično povečala tudi osveščenost ter zanimanje javnosti za te bolezni. Zdravljenje alergij je tako postalo eden največjih zdravstvenih izzivov razvitega sveta. Na to vplivajo različni dejavniki sodobnega življenjskega standarda in dela (Mušič, 2006).
V diplomskem delu se bo ugotavljalo v kolikšni meri študentje, kot bodoči učitelji poznajo in razumejo alergijske bolezni pri otrocih, saj obstaja možnost, da bodo morali kot učitelji hitro in učinkovito ukrepati pri svojem delu v šoli, če bo alergičen otrok prišel v stik z alergenom in bo sprožena alergijska reakcija. Mnogi zaposleni v šolah se premalo zavedajo resnosti problema, prav tako pa imajo v šolah premalo znanja glede pravilnega ukrepanja, še posebej v primeru anafilaksije, za katero bi bilo pomembno osveščanje, da bi učitelji znali prepoznati in ukrepati ob takih alergijskih reakcijah. Glavni namen in cilj diplomskega dela je pojasniti mnenja in znanje bodočih učiteljev o alergijah pri otrocih. Dodatna namena in cilja sta: (1) ugotoviti ali obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju alergij med študenti naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri in (2) ugotoviti, če imajo študentje 4. letnika (ki so že opravljali prakso z otroci) več znanja o alergijah, kot študentje 1. letnika.
2
2 PREGLED LITERATURE
Potrebe otroka z alergijsko boleznijo so raznolike in številne. Alergije so pogost vzrok akutnih in kroničnih bolezni v otroštvu in so poleg akutnih virusnih okužb verjetno najpogostejši razlog za obisk otroka pri pediatru. Prepoznava alergijskih bolezni je zahtevna, saj večinoma potekajo v epizodah ter povzročajo simptome in znake samo v obdobju izpostavljenosti alergenom (Urrutia-Pereira in Sole, 2016).
2.1 ALERGIJE NA HRANO
Hrana (arašidi in druge stročnice, drevesni oreščki, jajce, mleko, pšenica, sadje, ribe in morski sadeži) je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih. Ob sumu na alergijo na hrano pri otroku je treba ta sum potrditi ali ovreči. Po ocenah je 4- 7 -odstotkov vseh otrok alergičnih na hrano, kar npr. pomeni, da je tri milijone šolarjev alergičnih na hrano. Alergija na hrano že v treh četrtinah primerov pojenja še v dojenčkovi dobi (Muraro idr., 2010).
V primeru potrjene alergije na hrano je potrebna dieta, ki ne vsebuje alergena. Vse osebe, ki skrbijo za prehrano otroka, je treba naučiti, kako se načrtuje in nudi prehrana brez alergena, istočasno pa poskrbeti, da ne pride do pomanjkanja hranilnih snovi. Skrb za številne diete otrok po vrtcih in šolah je zahtevna. Ob alergiji na hrano pri otroku je potrebno znanje o prisotnosti alergenov v hrani in preprečevanju navzkrižne kontaminacije s strani zaposlenih v kuhinji pa tudi učiteljev (Christie, Hine in Parker, 2002; Skripak in Samson, 2008).
Posebno pozornost je treba nameniti otroku, ki se mu je zgodila resna, potencialno življenje ogrožajoča alergijska reakcija- anafilaksija ali pa presojamo, da se mu le ta še utegne zgoditi.
Hrana je najpogostejši vzrok za anafilaksijo pri otrocih in mladostnikih (Mclntyre, Sheetz, Carroll in Young, 2005; Muraro idr., 2007; Novembre, Cianferoni, Bernardini, Mugnaini, Caffarelli in Cavagni, 1998; Munoz-Furlong, 2004).
2.2 PODROBNEJE O ANAFILAKSIJI
Anafilaksija je resna, sistemska alergijska reakcija, pri kateri je otrok ogrožen zaradi dihalne stiske in/ali prizadetosti srčno-žilnega sistema. Potek anafilaksije je hiter in zahteva hitro ukrepanje. Najpomembnejši vzrok anafilaksije pri otroku je hrana, npr. mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, žita, sadje, pa tudi ribe in morski sadeži. Ocenjeno je, da se prva epizoda
3
anafilaksije pojavi na 10000 otrok letno in da se v 82% pojavi pri šolarjih (Bohlke, Davis, DeStefano, Marcy, Braun in Thompson, 2004).
Med 10% in 18% alergij na hrano ali anafilaksij nastane v šoli (Eigenmann in Zamora, 2002;
Mehl, Wahn in Niggemann, 2005).
Dve tretjini šol po Evropi pa ima vsaj enega otroka, pri katerem se lahko zgodi anafilaksija. Do 24% otrok, ki se jim je zgodila anafilaksija, je imelo prvo epizodo anafilaksije ravno v šoli.
Alergeni na hrano so lahko prisotni pri skoraj vseh situacijah v šoli npr. pri pouku, znanstvenih projektih, med obroki, med odmori in pri praznovanjih. Zato je priporočeno, da bi vse šole morale biti pripravljene z izobraževalnimi programi, ki uslužbence primerno usposobijo za takšne situacije (Mclntyre idr., 2005).
2.3 ZDRAVLJENJE ANAFILAKSIJE V ŠOLI
Prepoznavanje in ukrepanje ob anafilaksiji morata biti zelo hitra. Vsaka zamujena minuta pri zdravljenju lahko povzroči težji potek anafilaksije pri otroku. Vrstni red ukrepov je:
1. poklicati nujno medicinsko pomoč na 112, 2. poleči otroka,
3. otroku aplicirati adrenalin s samoinjektorjem adrenalina (Epipen), 4. poklicati otrokove starše.
Otroka z anafilaksijo poležemo in mu dvignemo noge. Če otrok težko diha, mu bolj ustreza polsedeči položaj, če pa bruha, ga položimo na bok. Otrok ne sme biti v pokončnem položaju.
Če je mogoče, prekinemo stik z alergenom (v primeru zaužite hrane oplaknemo usta, v primeru pika žuželke odstranimo želo). V primeru srčno-dihalne odpovedi izvajamo postopke oživljanja. Adrenalin, dan v mišico, je ključno zdravilo pri zdravljenju anafilaksije. Otroci, za katere vemo, da so nagnjeni k anafilaksiji, imajo pri sebi tako imenovani samoinjektor adrenalina, ki je priprava za enkratno apliciranje adrenalina v mišico, takoj ob pojavu anafilaksije, še pred prihodom zdravniške ekipe. Večji otrok ali mladostnik si lahko aplicira samoinjektor adrenalina tudi sam, če to zna, in če mu zdravstveno stanje ob anafilaksiji to dopušča. Najpogosteje pa mora samoinjektor adrenalina aplicirati odrasla oseba, ki je ob otroku, in sicer čim hitreje po začetku anafilaksije, še pred prihodom ekipe zdravniške pomoči.
Takoj, ko ugotovimo, da gre pri otroku za anafilaksijo, samoinjektor apliciramo v mišico
4
zunanje zgornje strani stegna. Adrenalin zveča upor žilja in krvni tlak, izboljša prekrvavitev in krčljivost srca, zviša srčno frekvenco, širi dihalne poti in preprečuje sproščanje histamina.
Adrenalin apliciramo vedno, kadar so prisotni simptomi in znaki prizadetosti dihal ali srčno- žilnega sistema, in sicer: hripavost, lajajoč kašelj, težko požiranje, težko dihanje, piskanje, pomodrelost, prenehanje dihanja, nizek krvni pritisk, izguba zavesti ali odpoved srca (Muraro idr., 2007; Simons, Ardusso, Bilo, El-Gamal, Ledford in Ring, 2011; Jarvinen, Sicherer, Samson in Nowak-Wegrzyn, 2008).
2.4 KAKO OTROKU APLICIRAMO SAMOINJEKTOR ADRENALINA (Epipen)?
1. Samoinjektor adrenalina najprej odstranite iz prozornega plastičnega ovitka, ki ga ščiti.
2. Nato odstranite modro zapiralo (ta predstavlja varovalo, da se samoinjektor adrenalina sicer ne sproži) in samoinjektor adrenalina trdno primite v svojo dlan.
3. Otrok mora ležati ali sedeti (če težko diha), nato zamahnite s samoinjektorjem adrenalina v mišice zunanjega zgornjega dela stegna otroka. Ob uspešni aplikaciji boste tudi slišali zvok sprožitve. Samoinjektor adrenalina je treba 10 sekund trdno tiščati ob mišico.
4. Nato samoinjektor adrenalina odmaknite in masirajte predel aplikacije na stegnu.
Vsakega otroka z anafilaksijo je treba sprejeti v bolnišnico in opazovati, kljub temu da je prejel adrenalin ali se zdi, da nima več znakov anafilaksije. Možni so namreč ponovni zagoni anafilaksije v naslednjih urah. Ob predpisu samoinjektorja adrenalina je treba izobraziti otroka, svojce in tudi druge, ki za otroka skrbijo, kdaj in kako se samoinjektor uporabi. Ob tem starši prejmejo tudi individualna pisna navodila, kako se ukrepa ob anafilaksiji. Vsaj ob prvem predpisu samoinjektorja adrenalina svetujemo domačim, starejšim otrokom in zaposlenim v vrtcih ali šolah, ki skrbijo za otroka z nagnjenostjo k anafilaksiji, da se udeležijo podrobnejšega izobraževanja o ukrepih ob anafilaksiji, ki ga regijsko organizirajo pediatri alergologi (Noimark, Wales, Du Toit, Pastacaldi, Haddad in Gardner, 2012; Campbell, Luke, Weaver, St Sauver, Bergstralh in Li, 2008; Ben Shoshan, Kagan, Primeau, Alizadehfar, Verreault in Yu, 2008).
Druge alergijske bolezni, ki so pogoste med otroki in zaradi katerih utegne potrebovati dodatno zdravljenje, npr. v vrtcu oziroma šoli, na taborih so, astma, urtikarija, atopijski
5
dermatitis in seneni nahod. Pri šest in sedemletnikih v Evropi je prevalenca piskanja med 5 % in 21 %, prevalenca senenega nahoda in dermatitisa pri trinajst in štirinajstletnikih pa med 4
% in 20 % oz. med 2 % in 16 % (Asher, Montefort, Björkstén, Lai, Strachan in Weiland, 2006).
Pri otroku z astmo se je treba potruditi, da bo otrok zdrav in bo ob dobro vodeni bolezni zmožen enakih dejavnosti kot vrstniki brez astme. Astma je v razvitem svetu najpogostejša kronična bolezen otrok. Značilna za astmo sta kronično vnetje in preodzivnost spodnjih dihalnih poti. Bolezen se pogosto začne v otroštvu, na njen nastanek pa vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi dejavniki iz okolja. Pri otrocih se astma najpogosteje pojavlja skupaj z drugimi alergijskimi boleznimi pri tistih, ki so nagnjeni k alergijam (atopiki); govorimo o alergijski astmi. Več kot 80 % otrok z astmo je senzibiliziranih na inhalacijske (okoljske) alergene, veliko od njih tudi na prehranske. Najpomembnejši alergeni so pršice hišnega prahu, živalska dlaka, pelodi različnih dreves, trav in plevelov pa tudi plesni. Izpostavljenost alergenom je pomembna tako za razvoj astme kot tudi za njen potek. S specifičnim alergološkim testiranjem (kožni vbodni testi, določanje specifičnih protiteles IgE in vitro) prepoznamo alergene, na katere je otrok senzibiliziran. Slednje nam pomaga pri svetovanju glede ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom (Custovic idr., 2013).
Tudi druge alergijske bolezni, npr. seneni nahod, atopijski dermatitis, so za otroka in njegovo družino lahko zelo moteče. V vsakdanjem funkconiranju je smiselno, da se jih potrudi kar najbolje obvladati. Pri atopijskem dermatitisu, ki je najpogostejša alergijska bolezen kože pri otrocih in mladih, je zelo pomembno vztrajno izvajati naučene ukrepe, ki se jih starši in otroci priučijo pri dermatologih. Če najdemo alergen, ki poslabša atopijski dermatitis, priporočamo izogibanje le-temu. Zdravljenje se prilagodi glede na starost, vrsto in razširjenost sprememb (Dragoš, 2005).
Pri senenem nahodu (pa tudi astmi) pa poleg zdravil za blaženje alergije, kot so npr.
antihistaminiki, obstaja tudi vzročno zdravljenje, torej možnost specifične imunoterapije- podjezično si daje otrok sam ali mu jo dajejo starši dnevno, podkožne injekcije pa prejema mesečno v alergološki ambulanti (Pfaar idr., 2014).
Izboljšani dostop do jasnih izobraževalnih gradiv bi zmanjšal zaskrbljenost ob misli na morebitno alergijsko reakcijo pri otroku in izboljšal ukrepanje ob alergijski reakciji otroka. Če
6
pokažemo na primeru alergije na hrano pri otrocih - tudi pogostost le te zaenkrat še narašča in edini način obvladovanja alergije na hrano je izogibanje alergenom in ustrezno zdravljenje alergijske reakcije. Študije so pokazale, da starši otrok z alergijami na hrano pogosto ne vedo, kako pravilno uporabljati zdravila, obvladovati alergijske napade, zaradi česar delajo napake pri pripravi in nabavi živil za svoje otroke. Starši so v stiski zlasti zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij. Učni načrt v šoli lahko služi kot pripomoček za starše, saj vključuje znanja potrebna za uspešno obvladovanje alergije na hrano kot so prepoznava znakov in simptomov, zdravljenje (vključno z uporabo samoinjektorja adrenalina pri anafilaksiji), veščine izogibanja hrani, branje deklaracij, preprečevanje navzkrižne kontaminacije, praktični nasveti za obvladovanje alergije zunaj doma (Vergas idr., 2011).
Tudi vrtci in šole so večinoma pomanjkljivo pripravljeni na skrb za alergijsko boleznijo otroka.
V šolo pogosto niti ne vedo, da je otrok alergičen, zaradi česar je izpostavljen tveganju, ki bi se mu lahko izognil (Mclntyre idr., 2005).
Načrti za ukrepanje ob alergijski reakciji niso vključeni niti v šolske dejavnosti, prav tako nanje niso pripravljeni na izletih ali kolonijah (Rankin in Sheikh, 2006).
Urgentna zdravila velikokrat niso dostopna in učitelji pogostno ne vedo, kako prepoznati in ukrepati ob alergijski reakciji pri otroku. Ni pa še jasnih priporočil, kako najbolj učinkovito izobraževati številne skrbnike alergičnih otrok. Jasno je, da so potrebe vrtcev in šol po razumljivem pristopu k izobraževanju o alergijah, ki bi zagotavljal, da bi vso osebje, učitelji, osebje v kuhinji, čistilke, pripomoglo k preprečevanju stika z alergenom, velike. Le sodelovalni odnos med zdravniki, skupnostnimi, šolskimi sestrami, starši, osebjem v šoli in otrokom pod pokroviteljstvom organizacije na državnem nivoju lahko bi zagotovi zaščito alergičnega otroka (Watura, 2002; Muraro idr., 2010).
Posamezne raziskave v zvezi z izobraževanji o alergijah dokazujejo, da imajo zaposleni v šolah in vrtcih, ki so deležni takega izobraževanja, več znanja o alergijskih boleznih pri otroku. Zaradi tega je treba taka izobraževanja ponavljati in širiti (Patel, Bansal in Tobin, 2006).
7
Programi usposabljanja šolskega osebja za ravnanje ob alergijskih boleznih zajemajo:
definicijo, vzroke in simptome anafilaksije, farmakološko delovanje in stranske učinke adrenalina, navodila za uporabo samoinjektorja adrenalina, zahteve shranjevanja zdravil, načrt ukrepov ob anafilaksiji pri učencu in povzetek načrta odziva v primeru anafilaksije.
Udeleženci izobraževanja si nato ogledajo posnetek, uporabe samoinjektorja andrenalina ter ponovijo informacije v zvezi z vzroki in simptomi anafilaksije, ukrepi, učinki adrenalina.
Udeleženci se nato srečajo z osebami, ki so že imele anafilaksijo in si z njimi izmenjajo vprašanja in informacije ki jih zanimajo. Sledi demonstracija ter praktična uporaba samoinjektorja adrenalina, tako da vsi udeleženci spoznajo in vadijo postopek aplikacije adrenalina s samoinjektorem. Udeleženci dobijo tudi pisno gradivo, ki zajema vsebino predstavitev, ki jo je podal vodja tečaja in načrt ukrepov ob anafilaksiji (Litarowsky, Murphy in Canham, 2004).
Na osnovi pozitivnih rezultatov izobraževanja o alergijskih boleznih otrok so bila podana priporočila za zmanjšanje težkih primerov alergijskih bolezni v šolskem okolju. Največkrat poudarjene smernice tovrstnega izobraževanja pa vključujejo: identifikacijo dejavnikov, ki prispevajo k težkim primerom alergijskih bolezni, odpravo vzrokov za zamudno zdravljenje in navodila za pravilno uporabo samoinjektorja adrenalina (Bock, Munoz-Furlong in Sampson, 2001).
Pomembna je tudi dostopnost samoinjektorja adrenalina v šolskem okolju. K večji dostopnosti prispeva tudi to, da učenci ki imajo alergijske bolezni in ki so usposobljeni za samostojno uporabo saminjektorja adrenalina, lahko v šolo prinesejo zdravilo z dovoljenjem zdravnika in staršev. V šolskem okolju bi moralo biti na razpolago dovolj samoinjektorjev adrenalina za primer anafilaksije pri učencih, ki so dostopni usposobljenemu osebju. Pri tem je pomembno in koristno, da je osebje šole dodatno usposobljeno za osnovno prvo pomoč in oživljanje otrok.
Neprimerno usposobljeno šolsko osebje za ravnanje ob alergijski bolezni lahko povzroči nastanek izrednih razmer v šolskem okolju in s tem ogroža zdravje učenca z alergijsko boleznijo (Sicherer, Forman in Noone, 2000).
Tovrstna izobraževanja so pomembna, saj pomanjkanje znanja in zaupanja v človekove sposobnosti, da se primerno odzove v neki zdravstveni situaciji lahko ogrozi varnost učencev, zato je pomembno, da so uslužbenci šol pripravljeni tako, da imajo dovolj teoretičnega znanja
8
in da se tudi sami počutijo sposobne ustrezno reagirati v stresnih situacijah in pomagati učencu, ki doživi anafilaktično reakcijo. Izobraževalni programi obogatijo znanje in samoučinkovitost zaposlenih v šolah pri njihovih odzivih na anafilaksijo pri učencih in uporabi samoinjektorja andrenalina. Omogočajo prepoznavanje in ukrepanje ob anafilaksiji, saj imajo več teoretičnega znanja, izkažejo večjo pripravljenost in boljši občutek usposobljenosti za ukrepanje ob anafilaksij (Litarowsky idr., 2004).
2.5 SLOVARČEK
Alergija je mehanizem, alergijska bolezen pa klinični problem.
Atopija je dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti za pogoste alergene. Atopija je dejavnik tveganja za razvoj astme, rinitisa, ekcema. Atopik je človek, ki ima pozitivne kožne teste s pogostimi alergeni, ne glede na to, ali je klinično zdrav ali ima alergijsko bolezen (Lilja in Wickman, 1998).
Alergijska reakcija: Imunski sistem ščiti naše telo pred tujki s tem, da proizvaja protitelesa in druge kemične snovi za boj proti njim. Ponavadi, pri večini izmed nas, se imunski sistem ne zmeni za benigne snovi, kakršna je npr. hrana, in se bori le proti nevarnim, kakršne so bakterije. Pri alergijski reakciji pa se protitelesa tvorijo proti sicer neškodljivim stvarem kot so hrana, cvetni prah ali živalska dlaka- proti alergenom. Najprej celice imunskega sistema alergen prepoznajo in si ga zapomnijo, kar se imenuje senzibilizacija in ob tem posameznik še nima težav (pozitivni pa so lahko izvidi alergoloških testiranj). Telo nato lahko snov spozna kot tujo in proti njej razvije posebej občutljive obrambne limfocite, da se ji bo ob vnovičnem srečanju uprlo z alergijskim procesom. V procesu senzibilizacije nastajajo v telesu specifična protitelesa imunoglobulina E proti tej snovi. Ta protitelesa bodo ob vnovičnem srečanju z določeno snovjo omogočila sintezo in sproščanje histamina ter drugih mediatorjev iz celic, ta pa bo povzročil takojšnje tipične znake alergije. Posebne vrste limfocitov pa se lahko tudi pripravijo na odpor proti tej snovi, tako da bo ob vnovičnem stiku nastalo vnetje, ki je znak alergijskega vnetja šele 2-3 dni po delovanju alergene snovi (Mušič, 2006).
Alergen: Alergeni so praviloma beljakovine, ki sprožijo preobčutljivostni imunski odziv.
Nekaterim smo izpostavljeni vse leto, drugim le med sezono. Pogostejši izvori alergenov so :
9
- živila, npr: jajca, mleko in mlečni izdelki, arašidi, drevesni oreščki, žita in žitni izdelki, soja, sadje, riba, morski sadeži
- hišni prah z iztrebki pršic (v posteljah, blazinah, prevlekah, oblazinjemu pohištvu),
- živalski epitelij in izločki,
- cvetni prah dreves, trav in zeli
- strupi kožekrilcev (čebele, ose, sršeni)
- zdravila (antibiotike, antipiretiki,…) in snovi (lateks, razkužila, čistila, kozmetični izdelki) (Mušič, 2006).
10
3 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Namen raziskave je ugotoviti v kolikšni meri študenti, bodoči učitelji, poznajo in razumejo alergijske bolezni pri otrocih, saj se bodo s to izkušnjo srečevali pri svojem poklicu. Od učitelja pa se pričakuje, da se bo znal ustrezno odzvati.
Cilji diplomskega dela so:
- ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju alergijskih bolezni med študenti naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri,
- ugotoviti, ali imajo študenti 4. letnika (ki so že opravljali prakso z otroci) več znanja o alergijskih bolezni, kot študenti 1. Letnika,
- ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju alergijskih bolezni med študenti in študentkami.
Raziskovalna vprašanja:
- Kakšno je mnenje študentov o nekaterih vidikih alergijskih bolezni pri otrocih?
- Kakšno je osnovno znanje o alergijskih boleznih pri bodočih učiteljih?
- Ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju alergijskih bolezni med študenti naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri?
- Ali imajo študenti 4. letnika statistično pomembno več znanja o alergijskih boleznih, kot študenti 1. letnika?
11
4 METODA DELA
4.1 OPIS VZORCA
V raziskavo je vključenih 572 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bodo bodoči učitelji različnih predmetov. Vzorec sestavlja 530 žensk in 40 moških, 2 študenta pa podatka o spolu nista podala. Vzorec zajema 239 študentov naravoslovnih in 333 študentov družboslovnih smeri. Pedagoške smeri, ki sestavljajo vzorec so:
- dvopredmetni učitelj (125 študentov),
- logopedija in surdopedagogika (44 študentov), - likovna pedagogika (25 študentov),
- predšolska vzgoja ( 89 študentov), - razredni pouk (169 študentov),
- socialna pedagogika (50 študentov) in
- specialna in rehabilitacijska pedagogika (70 študentov).
Vprašalnik so izpolnjevali študentje 1. Letnika (319 študentov) in študenti 4. Letnika (253 študentov) letnikov , od tega je 159 študentov alergikov, 411 pa ne, 2 študenta nista podala odgovora na to vprašanje. Kot najpogostejše alergije so navedli alergijo na cvetni prah, oreščke, živalsko dlako, pršice, sonce, pike živali, od alergijskih bolezni pa astmo.
4.2 INSTRUMENT
V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja oziroma pridobivanja podatkov. Raziskava je bila izvedena glede na spol, letnik študenta, smer študenta, znanje in stališča. Instrument zbiranja podatkov je vprašalnika za študente: Razvoj zdravstvenih kompetencah učiteljev – alergije(Priloga 1).
Sestavljen je iz 3 delov, prvi del opisuje podatke o študentu in nekaj splošnih informacij o njihovem mnenju o zdravstvenih temah. Drugi del preverja njihovo znanje o poznavanju alergijskih bolezni, tretji pa zbira podatke o poznavanju samoinjektorja adrenalina in mnenje o njihovi sposobnosti pomagati otroku ob anafilaksiji. Podatki so analizirani s programom SPSS, določene pa so nekatere merske karakteristike vprašalnika ter identificirano znanje študentov in njihovo mnenje o alergijah.
12 4.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Odgovori vseh študentov so bili najprej vneseni v tabelo računalniškega programa MS Excel.
Vsi podatki so bili nato urejeni v ustrezne tabele za obdelavo v statističnem programu SPSS.
Glede na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja je bila v tem programu izvedena statistična obdelava podatkov na osnovi opisne in inferenčne statistike.
13
5 REZULTATI
Rezultati so podani glede na cilje, ki so bili zastavljeni v raziskavi.
CILJ: Ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju alergijskih bolezni med študenti naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri.
PREGLEDNICA 1: Razlike v poznavanje alergijskih bolezni med študentki naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri.
Število študentov Aritmetična sredina uspeha
Standardni odklon
Študenti naravoslovnih študijskih smeri
239 60,8 % 14,9 %
Študenti družboslovnih študijskih smeri
333 58,4 % 16,9 %
Povprečni rezultati sicer kažejo, da so študenti, ki imajo v svojem študiju osnove naravoslovnih predmetov oz. so študenti naravoslovnih smeri (M = 60,8; SD = 14,9), nekoliko boljši v poznavanju alergijskih bolezni kot študenti, ki naravoslovnih predmetov nimajo (M = 58,4; SD
= 16,9). T-preizkus za neodvisne vzorce, ki je bil opravljen za primerjavo poznavanja nekaterih vsebin iz alergijskih bolezni med obema skupinama pa kaže, da v poznavanju alergij med skupinama študentov ni statistično pomembnih razlik (t(570) = 1,781, p = 0,70).
CILJ: Ugotoviti, ali imajo študenti 4. letnika (ki so že opravljali prakso z otroci) več znanja o alergijskih boleznih kot študenti 1. letnika.
PREGLEDNICA 2: Razlike v poznavanju alergijskih bolezni med študenti 4. letnika in študenti 1.
letnika.
Število študentov Aritmetična sredina uspeha
Standardni odklon
Študenti 1. letnika 319 59,2 % 15,8 %
Študentki 4. letnika 253 59,7 % 16,6 %
14
Povprečni rezultati kažejo, da študenti 4. letnikov (M = 59,2; SD = 15,8), nekoliko bolje poznavajo teme alergijskih bolezni kot študenti 1. letnikov (M = 59,7; SD = 16,6). T-preizkus za neodvisne vzorce, ki je bil opravljen za primerjavo poznavanja nekaterih vsebin alergijskih bolezni študentov 1. in 4. letnika pa kaže, da v poznavanju alergij med skupinami ni statistično pomembnih razlik (t(570) = 0,397, p = 0,692).
CILJ: Ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju alergijskih bolezni med študenti in študentkami.
PREGLEDNICA 3: Razlike v poznavanju alergijskih bolezni med študenti in študentkami.
Število študentov Aritmetična sredina uspeha
Standardni odklon
Moški 40 53,0 % 18,3 %
Ženske 530 59,9 % 15,8 %
Povprečni rezultati kažejo, da študenti (M = 53,00; SD = 18,3), slabše poznajo teme alergijskih bolezni kot študentke (M = 59,94; SD = 15,8). T-preizkus za neodvisne vzorce, ki je bil opravljen za primerjavo poznavanja nekaterih vsebin alergijskih bolezni med študenti in študentkami, kaže, da so v poznavanju alergij med skupinama statistično pomembne razlike (t(568) = 2,645, p = 0,008).
Mnenja študentov o alergijah pri otrocih
Analiza je podana glede na posamezne postavke vprašalnika. Prvo vprašanje se nanaša na zanimanje o zdravstvenih temah med študenti in ali bi med študijem radi izvedeli o teh temah več informacij.
15
GRAFIKON 1. Pregled odgovorov študentov pri trditvi o zanimanju za zdravstvene teme in da bi o teh temah med samim študijem radi izvedeli več.
Večina študentov, kar 85 % se strinja, da bi radi o zdravstvenih temah med študijem izvedeli več, saj jih te teme zanimajo. Zelo majhen odstotek študentov pa je neodločenih (10,7 %) oz.
jih zdravstvene teme ne zanimajo (4,4 %).
Drugo vprašanje se nanaša na to ali se jim zdijo zdravstvene vsebine za njihovo bodoče delo pomembne, glede na to, da se lahko znajdejo v situaciji, da otrok doživi hudo alergijsko reakcijo, katere posledica je lahko smrt.
GRAFIKON 2. Pregled odgovorov študentov pri trditvi o pomembnosti zdravstvenih vsebin za njihov bodoči poklic.
0,5 3,9 10,7
54,9
30,1
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se
Nodločen Strinjam se Vsekakor se strinjam
0,0 0,2 0,9
25,3
73,3
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se
Nodločen Strinjam se Vsekakor se strinjam
16
Največji odstotek (98,6 %) študentov je odgovorilo, da se strinjajo, da so zdravstvene vsebine za vzgojitelje zelo pomembne, saj lahko pride do hujših posledic med alergijsko reakcijo. Zelo majhen odstotek je neodločenih (0,9 %) oz. se s trditvijo ne strinjajo (0,2 %).
Tretje vprašanje se nanaša na to, da so učitelji odgovorni za zdravstveno stanje otrok v svojem oddelku.
GRAFIKON 3. Pregled odgovorov študentov pri trditvi o odgovornosti učiteljev za zdravstveno stanje svojega oddelka.
Podatki kažejo, da se večina študentov (82,8 %) strinja, da so učitelji odgovorni za zdravstveno stanje otrok v svojem oddelku, sledijo študenti, ki so neodoločeni (13,5 %), najmanjše pa je študentov, ki se s tem ne strinja (3,7 %).
Četrto vprašanje se nanaša na to, da študentje med študijem niso pri nobenem predmetu pridobili zdravstvene kompetence, ki so za njihovo delo lahko pomembne.
GRAFIKON 4. Pregled odgovorov študentov pri trditvi, da študentje med študijem niso pridobili za njihovo delo pomembne zdravstvene kompetence.
0,5 3,2
13,5
43,7
39,1
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se
Nodločen Strinjam se Vsekakor se strinjam
17
Večina študentov (65,6 %) med študijem ni pri nobenem predmetu pridobila kompetenc o zdravstvenih vsebinah, ki so pomembni za njihovo bodoče delo, manjše število študentov (17,3 %) jih meni, da so določene zdravstvene kompetence med študijem pridobili, 16,9 % pa je neodločenih.
Peto vprašanje se nanaša na možnost pridobiti kompetence s področja zdravstvenih vsebin med študijem, ki so za njihov bodoče delo pomembne.
GRAFIKON 5. Pregled odgovorov študentov pri trditvi o možnosti pridobiti zdravstvenih kompetenc med študijem.
Skoraj vsi študentje, kar 94,4 %, si želi, da bi imeli možnost med študijem pridobiti ustrezne zdravstvene kompetence, ki so pomembne za njihovo vsakdanje delo, zelo majhno število (1,1
%) ni takega mnenja oz. se o tem ne morejo odločiti (4,4 %).
0,4
16,9 16,9
45,1
20,5
0%
10%
20%
30%
40%
50%
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se
Nodločen Strinjam se Vsekakor se strinjam
0,2 0,9 4,4
50,7
43,7
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se
Nodločen Strinjam se Vsekakor se strinjam
18
Šesto vprašanje se nanaša na način, kako bi študenti najraje pridobili določene zdravstvene kompetence.
Možni odgovori pri trditvi pridobivanja zdravstvenih kompetenc:
1. Vpeljava novega izbirnega strokovnega predmeta C.
2. Vpeljava novega izbirnega splošnega predmeta D.
3. Vpeljava krajšega obveznega dodatnega izobraževanja izven že obstoječih predmetov
4. Vpeljava krajšega NE obveznega dodatnega izobraževanja izven že obstoječih predmetov
5. Seminarji stalnega strokovnega izobraževanja, ko bomo že zaposleni 6. Drugo
Kot najmanj primeren pristop je – 25,2 % študentov izbralo uvedbo krajšega ne obveznega dodatnega izobraževanja izven že obstoječih predmetov. Kot srednje primeren pristop je 28,2
% študentov obkrožilo vpeljavo krajšega obveznega dodatnega izobraževanja izven že obstoječih predmetov. Za najbolj primeren pristop s 35,0 % pa so študenti izbrali uvedbo seminarjev stalnega strokovnega izobraževanja, ko bomo že zaposleni. Pod drugo pa so študentje navajali:
- dodatek h kakšnemu že obstoječih predmetov, - delavnice,
- ure praktičnega usposabljanja,
- vpeljava predmetov, ki bi jih izvajali doktorji medicine, - sodelovanje s strokovnjaki z Medicinske fakultete, - vpeljava obveznih predmetov pri izobraževanju.
19
Poznavanje alergijskih bolezni otrok
Prvo vprašanje se nanaša na najpogostejše prehranske alergene pri otrocih.
GRAFIKON 6. Pregled odgovorov študentov na vprašanje o najpogostejših alergenih.
Večina študentov, kar 91,1 % je na to vprašanje odgovorila pravilno in sicer, da so najpogostejši alergeni pri otrocih mleko, jajca, arašidi in oreščki.
Drugo vprašanje se nanaša na otroka, ki je alergičen na kravje mleko.
GRAFIKON 7. Pregled odgovorov študentov na vprašanje o alergiji na kravje mleko.
4,2 4,2
91,1
0,2 0,3
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jagode Aditivi, konzervansi,
barvila
Mleko, jajca, arašidi, oreščki
Ribe, morski sadeži
Niso odgovorili
0,7 4,2
79,9
14,2
1,0 0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
Lahko uživa jogurte in sire iz
kravjega mleka
Lahko poje sendvič, iz katerega smo ravno odstranili
sir
Ne sme uživati mleka (kozjega, kravjega) in
mlečnih izdelkov
Ne more imeti alergijske reakcije, če se le
dotakne kravjega mleka.
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor.
20
79,9 % študentov je na to vprašanje odgovorilo pravilo, in sicer, da otrok ne sme uživati mleka (kozjega, kravjega) in mlečnih izdelkov, majhen odstotek študentov (19,1 %) jih je odgovorilo napačno.
Tretje vprašanje se navezuje na predšolskega ali šolskega otroka, ki je alergičen na arašide in drevesne oreščke.
GRAFIKON 8. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o otroku, ki je alergičen na arašide.
Tudi na to vprašanje je večina študentov (81,6 %) odgovorila pravilno, da otrok ne sme uživati izdelkov, kjer so arašidi, zelo majhen odstotek študentov (18, 3 %) je odgovorilo napačno.
Četrto vprašanje se navezuje na to, kaj ne ustreza opisu resne alergijske reakcije – anafilaksije.
GRAFIKON 9. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o neustreznem opisu anafilaksije.
14,7
0,3
81,6
2,3 1,0
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
Lahko pri likovnem pouku izdeluje iz lupin
orehov in lešnikov
Lahko poje malo čokolade, ki vsebuje arašide
in drevesne oreščke
Ne sme uživati izdelkov, kjer so
arašidi, npr.
smokijev, hrenovk, salam
Je sposoben dobro paziti nase
in se izogibati hrani in stiku kože z arašidi, saj
dobro vonja arašide
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor
21
Pravilen odgovor je, da ima otrok koprivnico in izcedek iz nosu. 48,3 % študentov je odgovorila pravilno, torej je znanje o alergijskih boleznih pomanjkljivo.
Peto vprašanje se nanaša na znanje o pravilnem položaju otroka, ki ima anafilaksijo.
GRAFIKON 10. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o pravilnem položaju, ki ima anafilaksijo.
8,4
16,3
23,1
48,3
4,0 0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Otrok nenadno začne težko dihati in ima koprivnico
Alergik na drevesne oreščke po
zaužitju veganske torte
nenadoma začne bruhati in
ima občutek otekanja v žrelu
Otrok alergičen na arašide izgubi
zavest, otipate oslabljen pulz, potem, ko je na otroškem igrišču
zaužil smoki
Otrok ima koprivnico in izcedek iz nosu
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor
63,6
9,1
17,8
4,7 4,7
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Leže, z dvignjenimi
nogami, če bruha leži na boku, če težko
diha naj bo v polsedečem
položaju
Stoje, tako mu pomagamo da pride do več
zraka
Ne vem Položaj ni pomemben
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor
22
Večina (63,3 %) je odgovorila leže, z dvignjenimi nogami, če bruha leži na boku, če težko diha naj bo v polsedečem položaju, ki je tudi pravilen odgovor.
Šesto vprašanje se navezuje na znanje o najpomembnejšem zdravilu za zdravljenje anafilaksije.
GRAFIKON 11. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o zdravilu za anafilaksijo.
Skoraj polovica študentov (42,7 %) je obkrožila odgovor, da ne poznajo zdravila za anafilaksijo.
24,5 % jih meni da je zdravilo antihistaminik in zelo blizu mu je odgovor adrenalin (23,8 %), ki pa je tudi pravilen odgovorov. Rezultati kažejo, da študenti nimajo osnovnega znanja o zdravljenju anafilaksije.
Sedmo vprašanje se navezuje na vrstni red ukrepov pri otroku, ki ima med poukom anafilaksijo.
GRAFIKON 12. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o vrstnem redu ukrepov pri otroku, ki ima med poukom anafilaksijo.
23,8 24,5
7,2
42,7
1,9 0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Adrenalin, ki ga otrok prejme v mišico z injekcijo
Antihistaminik, ki ga otrok poje
kot tablet
Glukokortikoid, ki ga otrok prejme v mišico z injekcijo ali ga poje kot tableto
Ne vem Procent
študentov, ki ni odgovorilo na noben odgovor
23
Odgovori so bili razpršeni, 41,3 % študentov je izbrala pravilen odgovor, položaj leže z dvignjenimi nogami, nato prejetje samoinjektorja adrenalina, nato klic 112, sprejetje v bolnišnico. Rezultati pa kažejo, da študenti nimajo znanja, kako ukrepati ob anafilaksiji.
Osmo vprašanje se nanaša na znanje o pravilnem vrstnem redu ukrepov, če otrok prejme samoinjektor adrenalina Epipen.
GRAFIKON 13. Pregled odgovor študentov pri vprašanju o vrstnem redu ukrepov, ob prejetju samoinjektorja adrenalina Epipen.
5,4
22,4
41,3
26,9
4,0 0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Klic staršem, dati tableto/sirup antihistaminika,
klic 112
Klic 112, dati tableto/sirup antihistaminika,
klic staršem
Položaj leže z dvignjenimi
nogami, prejetje samoinjektorja adrenalina, klic 112 , sprejetje v
bolnišnico
Položaj leže z dvignjenimi nogami, prejetje
samoinjektorja adrenalina, klic 112, sprejetje v bolnišnico pa ni potrebno, če ni
več znakov anafilaksije
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor
24
Večina študentov (73,8 %) je odgovorila, da ne vedo kakšen je pravilen vrstni red ukrepov ob prejetju samoinjektorja adrenalina Epipen. Večina študentov ne pozna zdravilna za zdravljenje anafilaksije, kot je adrenalin, ki ga vsebuje samoinjektor, kar ponovno kaže na slabo osnovno znanje o zdravljenju anafilaksije med bodočimi učitelji.
Deveto vprašanje se navezuje na znanje o tem kaj ne velja za astmo.
GRAFIKON 14. Pregled odgovor študentov pri trditvah kaj ne velja za astmo.
7,3 4,9 8,7
73,8
5,2 0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Odstranitev modrega zapirala,
zamah v zunanjo zgornjo stran stegna, tiščanje
10 sekund, masaža predela
Odstranitev oranžnega dela,
ki prekriva iglo, zamah, tiščanje
10 sekund, masaža predela
Odstranitev modrega zapirala,
hiter zamah v zunanjo zgornjo
stran stegna, hiter odmik iz mišice (v manj
kot eni sekundi),masaža
predela
Ne vem Procent
študentov, ki ni odgovorilo na noben odgovor
2,3 5,1 10,0
79,5
3,1 0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
Otrok začne piskati, težko
dihati, pokašljevati
Otrok mora prejeti zdravilo, ki širi
dihalne poti
Pri nekaterih otrocih jo lahko sproži
hišni prah, pelodi ali stik z
živalsko dlako
Adrenalin ni zdravilo, ki
pomaga otroku z hudim poslabšanjem
astme
Procent študentov, ki ni odgovorilo na noben
odgovor
25
79,5 % študentov je odgovorilo pravilno, da adrenalin ni zdravilo za zdravljenje astme.
Deseto vprašanje se nanaša na znanje o zdravilu, ki ga najprej damo otroku z vročino (če ni navedeno, da je alergičen na katero izmed naštetih).
GRAFIKON 15. Pregled odgovorov študentov pri vprašanju o zdravilu, ki ga damo otroku z vročino.
Večina študentov (76,2 %) je odgovorila, da je zdravilo za zmanjšanje vročine pri otrocih Lekadol ali Calpol, ki vsebuje paracetamol, kar je tudi pravilen odgovor. Sklepati je mogoče, da študenti ne zamenjujejo zdravil za zdravljenje vročinskega stanja z zdravili za anafilaksijo.
Mnenje študentov o lastni usposobljenosti za ukrepanje ob anafilaksiji
Prvo vprašanje se nanaša na to, če so študenti že slišali za samoinjektor adrenalina?
Večje število študentov 55,2 % še ni slišala za samoinjektor adrenalina, malo manj 43,5 % pa samoinjektor poznajo oziroma so zanj že slišali.
8,7
76,2
6,5 4,2 4,4
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
Aspirin (acetilsalicilno
kislino)
Lekadol ali Calpol (paracetamol)
Claritine (antihistaminik)
Alkoholne obkladke
Procent študentov, ki ni
odgovorilo na noben odgovor
26
Drugo vprašanje se navezuje na to, ali bi otroku ob anafilaksiji dali samoinjektor adrenalina?
47,6 % študentov bi otroku aplicirali samoinjektor adrenalina, kot najpogostejši vzroki zakaj samoinjektorja adrenalina ne bi uporabili pri otroku oz. mladostniku (43,9 %) pa so:
(1) ne vedo kaj je to in zakaj se uporablja samoinjketor (2) ne poznajo stranskih učinkov adrenalina
(3) ne, ker ga niso še nikoli uporabljali in nimajo znanja o rokovanju s samoinjektorjem adrenalina
(4) ne, če učenec nima predpisanega adrenalina.
Tretjo vprašanje se navezuje na to, kaj jih skrbi ob aplikaciji samoinjektorja adrenalina otroku oz. mladostniku z anafilaksijo.
55,8 % študentov ob aplikacije samoinjektorja adrenalina najpogosteje skrbi možnost poškodbe otroka z iglo in stranski učinki adrenalina. Takoj za tem – 36,9 % študentov skrbijo stranski učinki adrenalina in 27,5 % študentov, eventuelne pravne posledice dejanja. Najmanj 5,2 % študentov skrbi, da bi ob aplikaciji poškodovali sebe. Pod drugo so študentje največkrat navedli:
(1) strah pred nepravilno uporabo, (2) strah, da ne bi česa narobe naredili, (3) napake pri vbrizganju,
(4) ne vedo, kam se vbrizga, (5) vsi prej navedeni razlogi.
Četrto vprašanje se navezuje na to, če se študenti počutijo strokovno sposobne pomagati po svojih močeh otroku/mladostniku ob anafilaksiji.
Večina študentov (63,6 %) je odgovorila, da se ne počutijo strokovno sposobne, da bi otroku pomagalo ob anafilektičnem napadu. 3,3 % študentov je mnenja, da so sposobni pomagati otroku, 23,4 % pa so mnenja da so delno strokovno sposobni pomagati otroku ob anafilaksiji.
27
Peto vprašanje se navezuje na to, ali bi študenti znali dati zdravilo za širjenje dihalnih poti ob poslabšanju astme.
51,8 % študentov meni, da bi otroku znali dati zdravilo za širjenje dihalnih poti pri poslabšanju astme, 26,6 % ne ve, kako bi se znašla v taki situaciji, ostali (20,1 %) pa so zanikali in zdravila ne bi znali uporabljati.
Šesto vprašanje se nanaša na študentovo skrb za odgovornost otroka z resnimi alergijami.
91,3 % študentov skrbi, da bi bili odgovorni za otroka z resnimi alergijami, 4,0 % študentov ne skrbi za otroke z resnimi alergijami, pod drugo pa so najpogosteje navajali:
(1) želeli bi točno vedeti kako se reagira,
(2) če bi imeli več znanja jih ne bi toliko skrbelo.
Sedmo vprašanje se navezuje na varnost otroka v šoli ali šoli v naravi in sicer kaj bi po njihovem mnenju najbolj prispevalo k varnosti otroka?
Pri tem vprašanju so lahko obkrožili več možnih odgovorov. Velika večina, kar 91,1 % je obkrožilo, da bi k večji varnosti otrok z alergijami v šoli ali v šoli v naravi prispevalo izobraževanje o ukrepanju ob alergijah zaposlenih v šoli. Takoj za tem po pogostosti sledi odgovor (20,9 %), da bi k varnosti prispevala prisotnost medicinske sestre, za njim (17,5 %), znižanje prisotnosti alergena v okolju, in najmanj (1,8 %) se jih je odločilo za prisotnost staršev.
Pod drugo pa so študentje navajali:
(1) dobra seznanitev z otroki in njihovimi alergijami in odzivi, (2) praktično usposabljanje,
(3) obvestiti učitelje o otrokovi alergiji, možnih napadih in ukrepanje ob le teh, (4) sodelovanje s starši, informacije drug drugega.
28
6 ZAKLJUČKI
V diplomskem delu je bilo s pomočjo vprašalnika ugotovljeno v kolikšni meri študentje, bodoči učitelji poznavajo alergijske reakcije pri otrocih. V njihovem vsakdanjem delovniku obstaja velika možnost da bomo morali kot učitelji, hitro , ustrezno in učinkovito ukrepati pri svojem delu, če bo alergičen otrok oziroma učenec prišel v stik z alergenom in bo sprožena bolj ali manj huda alergijska reakcija. Vprašalnik je bil sestavljen iz treh delov. Prvi del poda splošne podatke o študentih in nekaj informacij o njihovem mnenju o zdravstvenih temah. Drugi del preverja njihovo znanje o poznavanju alergijskih bolezni in reakcij, tretji pa zbira podatke o poznavanju anafilaksije, mnenje o njihovi sposobnosti pomagati otroku z anafilaksijo in podatke o samoinjektorju adrenalina.
Poudarek je bil na treh ciljih diplomskega dela. Prvi cilj se nanaša na ugotavljanje razlike v poznavanju in razumevanju alergijskih bolezni med študenti naravoslovnih študijskih smeri in študenti družboslovnih študijskih smeri. Rezultati kažejo da so študentje, ki imajo v svojem študiju osnove naravoslovnih predmetov nekoliko boljši v poznavanju alergijskih bolezni kot študentje družboslovnih smeri. Vendar pa je bila razlika v poznavanju alergijskih tematik zelo majhna oz. statistično nepomembna. Drugi cilj je bil ugotoviti, če imajo študentje 4. letnika, ki so že opravljali prakso z otroci, več znanja o alergijskih boleznih, kot študentje 1. letnika.
Izkazalo se je, da študentje 4. letnikov bolje poznavajo alergijske bolezni, vendar še vseeno ne toliko, da bi bile razlike statistično pomembne. Tretji cilj se je nanašal na ugotavljanje razlike v poznavanju in razumevanju alergijskih bolezni med študenti in študentkami. Povprečni rezultati so pripeljali do ugotovitve, da študenti slabše poznavajo teme alergijskih bolezni kot študentke. Razlika pa je statistično pomembna.
Na raziskovalno vprašanje kakšno je mnenje študentov o nekaterih vidikih alergijskih bolezni pri otrocih je večina odgovarjala, da jih zdravstvene teme zanimajo, da bi o njih radi izvedeli več in predvsem, da je to za njih in njihov bodoči poklic pomembno da obvladajo, saj se lahko znajdejo v različnih situacijah, kjer so otroci lahko v smrtni nevarnosti. Med študijem niso pri nobenem predmetu pridobili kompetenc o zdravstvenih vsebinah, ki so za učitelja in njegovo delo pomembne, sami pa se strinjajo in si želijo da bi morali med študijem pridobiti zdravstvene kompetence, ki bi jim pomagale na tem področju njihovega poklica. Večina jih še ni niti slišala za samoinjektor adrenalina, na odgovor če bi ga otroku dali je polovica, ki je
29
obkrožila ne, navedla, da ga še niso uporabljali in ne vedo kako se z njim rokuje. Skrbijo jih tudi stranski učinki. Ob apliciranju samoinjektorja, jih je najbolj strah, da bi otroka poškodovali z iglo oziroma strah pred nepravilno uporabo. Večina se tudi ne počuti strokovno sposobne, da bi pomagali mladostniku ob anafilaksiji in tudi ob misli, da bi bili odgovorni za otroka z resno alergijo jih zelo skrbi. Njihovi odgovori verjetno temeljijo na pomanjkanju znanja o zdravstvenih kompetencah, saj tudi med študijem niso imeli možnosti, da bi se v tej smeri usposobili in izobrazili. Njihovo mnenje o večji varnosti otroka z alergijami v šoli pa je v največji meri prav to, da bi potrebovali več izobraževanja na področju ukrepanja ob alergijah zaposlenih v šoli.
Čeprav študentje skozi študijska leta niso pridobili veliko znanja o zdravstvenih kompetencah, niso imeli posebnih osnovnih in izbirnih predmetov o temah alergijskih bolezni so na vprašanja znanja večinoma odgovarjali pravilno in zadovoljivo. Najverjetneje je to posledica omembe teh stvari pri katerih drugih predmetih, lastne izkušnje in splošno znanje. Kar na 8 od 10 vprašanj je večina odgovorila pravilno. Največji problem jim je predstavljalo vprašanje Katero je najpomembnejše zdravilo za zdravljenje anafilaksije? Večina jih je odgovorila, da ne vedo.
Problem so imeli tudi pri vprašanju Kakšen je pravilen vrstni red ukrepov ob prejetju samoinjektorja adrenila Epipena? Tudi pri tem vprašanju je največ študentov odgovorilo, da ne vedo. Znanje o anafilaksiji je izmed vsega najbolj pomanjkljivo, a najbolj pomembno saj se otrok lahko v smrtni situaciji. Najbolje pa so študenti odgovorili na vprašanje Kateri so najpogostejši prehranski alergeni pri otrocih? Kar 521 študentov je odgovorilo pravilo.
Glede na opravljeno raziskavo in njene rezultate lahko sklepamo, da študenti kljub pomanjkanju izobraževanja o zdravstvenih kompetencah vseeno teoretično kar dobro obvladajo del znanj o alergijskih boleznih. Kljub temu pa si želijo pridobili več veščin, saj bi verjetno tako tudi bolj mirno in samozavestno odreagirali, ko bi prišlo do take situacije. Najbolj jih je strah ukrepov in odgovornosti, da bi do alergijske bolezni prišlo, ravno zaradi pomanjkljivega znanja in veščin. In ob vpeljavi izbirnega strokovnega predmeta ali izbirnega splošnega predmeta v letih študija bi pripomogli k varnosti otrok. Ko alergije postanejo del našega življenja lahko z znanjem, disciplino in zmernostjo bivanje otroka z alergijskimi boleznimi naredimo varnejše in lepše.
30
7 LITERATURA
Asher, M.I., Montefort, S., Björkstén, B., Lai, C.K., Strachan, D.P. in Weiland, S.K. (2006).
Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phases One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 368, 733–743.
Ben Shoshan, M., Kagan, R., Primeau, M.N., Alizadehfar, R., Verreault, N. in Yu, J.W. (2008).
Availability of the epinephrine autoinjector at school in children with peanut allergy.
Ann Allergy Asthma Immunol, 100, 570–5.
Bock, S. A., Munoz-Furlong, A., in Sampson, H. A. (2001). Fatalities due to anaphylactic reactions to foods. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 107, 191–193.
Bohlke, K., Davis, R.L., DeStefano, F., Marcy, S.M., Braun, M.M. in Thompson, R.S. (2004).
Epidemiology of anaphylaxis among children and adolescents enrolled in a health maintenance organization. J Allergy Clin Immunol, 113, 536–542.
Campbell, R.L., Luke, A., Weaver, A.L., St Sauver,J.L., Bergstralh, E.J. in Li, J.T. (2008).
Prescriptions for self - injectable epinephrine and follow-up referral in emergency department patients presenting with anaphylaxis. Ann Allergy Asthma Immunol,101, 631–6.
Christie, I., Hine, R.J. in Parker, J.G. (2002). Food allergies in children afffect nutrutient intake and growth. J Am Diet Assoc, 102, 1648-51.
Custovic, A., Johnston, S.L., Pavord, I., Gaga, M., Fabbri, L., Bel, E.H., …Papadopoulos, N.G.
(2013). EAACI position statement on asthma exacerbations and severe asthma. Allergy, 68(12), 1520-1531.
Dragoš, V. (2005). Atopijski dermatitis pri otrocih in mladih (Alergijske bolezni kože). Ljubljana:
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
31
Eigenmann, P.A. in Zamora, S.A. (2002). An internetbased survey on the circumstances of foodinduced reactions following the diagnosis of IgE-mediated food allergy. Allergy , 57, 449–453.
Jarvinen, K.M., Sicherer, S.H., Samson, H.A. in Nowak-Wegrzyn, A. (2008). Use of multiple doses of epinephrine in food-induced anaphylaxis in children. J Allergy Clin Immunol, 122, 133–8.
Lilja,G. in Wickman, M. (1998). Allergy--atopy--hypersensitivity--a matter of definition.
Allergy , 53, 1011-2.
Litarowsky, J.A., Murphy, S.O. in Canham, D.L. (2004). Evaluation of an Anaphylaxis Training Program for Unlicensed Assistive Personnel. The Journal of School Nursing, 20(5), 279- 284.
McIntyre, C.L., Sheetz, A.H., Carroll, C.R. in Young, M.C. (2005). Administration of epinephrine for lifethreatening allergic reactions in school settings. Pediatrics, 116, 1134-1140.
Mehl, A., Wahn, U. in Niggemann, B. (2005). Anaphylactic reactions in children – a questionnairebased survey in Germany. Allergy, 60, 1440–1445.
Munoz-Furlong, B.A. (2004). Food allergy in schools: concerns for allergists, pediatricians, parents and school staff. Ann Allergy Asthma Immunol, 93, S47–S50.
Muraro, A., Roberts, G., Clark, A., Eigenmann, P., Halken, S. in LackGet al. (2007). The managemen of anaphylaxis in childhood: position paper of the European academy of allergology and clinical immunology. Allergy, 62, 857–871.
32
Muraro, A., Clark, A., Beyer, K., Borrego, L.M., Borres, M., Lødrup Carlsen, K.C.,… Zanchetti, M.
(2010). The management of the allergic child at school: EAACI/GA2LEN Task Force on the allergic child at school. Allergy, 65, 681–689.
Mušič, E. (2006). Živimo z alergijo. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga.
Noimark, L., Wales, J., Du Toit, G., Pastacaldi, C., Haddad, D. in Gardner, J. (2012). The use of adrenaline autoinjectors by children and teenagers. Clin Exp Allergy, 42, 284-92.
Novembre, E., Cianferoni, A., Bernardini, R., Mugnaini, L., Caffarelli, C. in Cavagni, G. (1998).
Anaphylaxis in children: clinical and allergologic features. Pediatrics, 101, 8–16.
Patel, B.M., Bansal, P.J in Tobin, M.C. (2006). Management of anaphylaxis in child care centers: evaluation 6 and 12 months after an intervention program. Ann Allergy Asthma Immunol, 97, 813-5.
Pfaar, O., Demoly, P., Gerth van Wijk, R., Bonini, S., Bousquet, J., Canonica, G.W.,… Calderon, M.A. (2014). European Academy of Allergy and Clinical Immunology. Allergy, 69, 854- 67.
Rankin, K.E. in Sheikh, A. (2006). Serious shortcomings in the management of children with anaphylaxis in Scottish schools. PLoS Med, 3, e326.
Sicherer, S. H., Forman, J. A., in Noone, S. A. (2000). Use assessment of self-administered epinephrine among food-allergic children and pediatricians. Pediatrics,105, 359–362.
Simons, F.E.R., Ardusso, L.R.F., Bilo, M.B., El-Gamal, Y.M., Ledford D.K. in Ring, J. (2011). World anaphylaxis guidelines. Summary J Allergy Clin Immunol, 127, 587–93.
Skripak, J.M. in Sampson, H.A. (2008). Towards a cure for food allergy. Curr Opin Immunol, 20, 690–696.
33
Urrutia-Pereira, M. in Sole, D. (2016). The allergic child at school. What do we need to know?
Rev Alerg Mex, 63, 283-392
Vargas, P.A., Sicherer, S.H., Christie, L., Keaveny, M., Noone, S., Watkins, D., Carlisle, S.K. in Jones, S.M. (2011). Developing a food allergy curriculum for parents. Pediatric Allergy Immunology, 22, 575–582.
Vesel, T. et al. (2013). Pediatrija. Ljubljana: DZS, založništvo in trgovina, d.d.
Vesel, T., Koren Jeverica, A., Emeršič, N., Loboda, T., Accetto, M., Bizjak, R.,… Avčin, T. (2014).
Smernice za obravnavo otroka in mladostnika z anafilaksijo. Zdrav Vestn, 83, 425-435.
Watura, J. (2002). Nut allergy in schoolchildren: a survey of schools in the Severn NHS Trust.
Arch Dis Child, 86, 240–244.
