september 20 10 , št . 9 , let
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik
Prispevke so pripravili:
Mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); mag. Gonzalo Caprirolo, Jasna Kondža, mag. Dragica Šuc (Javne finance); Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010–2011), dr. Ana Murn (Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega v letu 2009), mag. Mateja Kovač (Ribištvo)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar
Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o.
Naklada: 170 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9
Trg dela ...13
Cene ...16
Plačilna bilanca ...19
Finančni trgi ...21
Javne finance ...24
Okvirji Okvir 1: Vmesna napoved EK in OECD ... 8
Okvir 2: Vključenost zaposlenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji ... 14
Okvir 3: Septembrska deflacija posledica sprememb pri obračunu cen prehrane v osnovnih šolah... 16
Okvir 4: Rezultati ankete BS o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb po dejavnostih ... 23
Okvir 5: Premija na tveganje državnega dolga ... 25
Okvir 6: Temeljni agregati sektorja država ESA-95 ... 26
Izbrane teme ...29
Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010-2010 ... 31
Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega v letu 2009 ...32
Ribištvo ...34
Statistična priloga ...37
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Aktualno
Gospodarske razmere v naših glavnih trgovinskih partnericah so, kljub hitrejšemu okrevanju od pričakovanega v drugem četrtletju, še vedno precej negotove, kar nakazujejo tudi razlike zadnjih napovedih. Zaradi višje rasti od pričakovane v drugem četrtletju so zadnje napovedi mednarodnih institucij za
letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju, kljub pričakovani umiritvi v drugi polovici leta, ki jo nakazujejo gibanja kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in kazalnikov razpoloženja, višje od pomladanskih. Da negotovost v mednarodnem okolju ostaja velika, kažejo tudi razlike med jesensko vmesno napovedjo EK in OECD, ki se razlikujejo tako v oceni trenutnih gospodarskih razmer kot tudi v pričakovani hitrosti okrevanja v drugi polovici letošnjega leta.
Po rasti v drugem četrtletju se je vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji po desezoniranih podatkih julija umirila oz. znižala, v gradbeništvu pa je aktivnost dosegla najnižjo vrednost od začetka krize. Desezonirani podatki kažejo, da se je po rasti maja in junija, zaradi katere je bila rast tudi v
povprečju drugega četrtletja razmeroma visoka, nominalna rast blagovnega izvoza julija umirila, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in nominalni prihodek v trgovini na debelo pa sta se znižala. Julija se je, po umiritvi rasti v drugem četrtletju, znižal tudi realni prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili, rast nominalnega prihodka v gostinstvu pa je ostala zmerna. Še naprej se razmere najbolj poslabšujejo v gradbeništvu, kjer se je po 4‑odstotnem padcu vrednosti opravljenih gradbenih del v drugem četrtletju ta julija nadalje znižala in dosegla najnižjo raven v času krize. Umirjanje gospodarske aktivnosti signalizira tudi gibanje vrednosti kazalnika poslovne klime.
Zmanjšanje števila delovno aktivnih julija je bilo pretežno sezonskega značaja, število registriranih brezposelnih se je ob sezonskem vplivu septembra znižalo na 97.908. Do julijskega zmanjšanja števila
delovno aktivnih (‑0,4 %) je prišlo predvsem zaradi izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tudi letos je bilo tega zmanjšanja največ na področju izobraževanja, visoko pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih in v trgovini.
Avgustovsko povečanje števila registriranih brezposelnih je bilo razmeroma visoko (1,5 % desezonirano), poslabšala sta se tudi tok prilivov v brezposelnost zaradi izgube dela in tok brezposelnih, ki so se zaposlili. Septembra se je število zmanjšalo na 97.908.
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija nominalno znižala za 0,7 %, medletno pa se je njena rast upočasnila na 4,0 %. Julija se je povprečna bruto plača pričakovano znižala v obeh sektorjih; v zasebnem sektorju
po junijski razmeroma visoki rasti julija za 0,5 % (najbolj v dejavnostih, kjer so se junija najbolj okrepile), v javnem pa predvsem zaradi sezonsko običajnega manjšega obsega dela v izobraževanju in zdravstvu za 1,3 %.
Cene življenjskih potrebščin so se septembra znižale za 0,5 %, medletna inflacija je znašala 2,0 %.
Do znižanja cen septembra je prišlo predvsem zaradi sprememb pri obračunu šolske prehrane (uvedba subvencije za vse učence v osnovnih šolah), zaradi česa je bila inflacija za 0,7 o. t. nižja od pričakovanj. Ostale spremembe cen so bile skladne s sezonskimi vplivi, značilnimi za ta mesec (višje cene obleke, nižje cene počitnic). Na ravni celotnega evrskega območja je bila medletna inflacija septembra 1,8‑odstotna.
V drugem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva po daljšem obdobju upadanja izboljšala, vendar zaradi relativno visoke rasti plač v zasebnem sektorju manj kot v večini držav evrskega območja in EU. Do izboljšanja stroškovne konkurenčnosti je prišlo kljub okrepljeni rasti plač v zasebnem sektorju, saj je bila rast
produktivnosti dela še večja. Slovenija je bila od sredine leta 2008 v skupini držav evrskega območja z največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, letošnje izboljšanje pa je bilo med najnižjimi. Po dejavnostih je bil relativno slabši položaj gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta predvsem posledica pospešenega slabšanja v gradbeništvu, predelovalne dejavnosti, ki so lani izstopale po poslabšanju, pa letos izstopajo po izboljšanju. Julija se je nadaljevalo izboljševanje cenovne konkurenčnosti, a je bilo v prvih sedmih mesecih letos manj izrazito kot v večini ostalih članic evrskega območja.
Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010–2011 kaže, da se je položaj Slovenije poslabšal. V analizi
lanskega poročila smo ugotavljali, da je bilo lansko izboljšanje naše uvrstitve posledica slabših uvrstitev drugih
držav, letos pa smo nazadovali tako v vrednostih kazalnikov kot tudi v uvrstitvah. Med dejavniki poslabšanja WEF
izpostavlja omejen dostop do financiranja, neučinkovito državno birokracijo, omejevalno delovno zakonodajo ter
visoke davčne stopnje in zapletene davčne predpise. To poročilo je tako poleg poročila IMD še eno, v kateri se je
ocena konkurenčnosti Slovenije poslabšala.
Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost so se vplačila po julijskem zmanjšanju avgusta sicer povečala, a je bilo v osmih mesecih skupaj vplačanih 2,5 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Medletno so bili v osmih mesecih letos višji samo prihodki od davka na dodano vrednost in od
prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji.
Po zadnjih podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2009 ocenjen na 5,8 % BDP in se je glede na leto 2008, ko je znašal 1,8 % BDP, povečal za 4,0 o. t. BDP. Prihodki sektorja države (15,3 mrd EUR) so glede
na leto prej nominalno upadli za 3,2 %, izdatki (17,3 mrd EUR) pa so se povečali za 5,4 %. Lani se je zaradi rasti
javnofinančnega primanjkljaja in predhodnega zadolževanja za potrebe financiranja primanjkljaja v letu 2010
precej povečal tudi dolg sektorja države (z 22,5 % BDP na 35,4 %). Relativno izraženi dolg je bil še vedno med nižjimi
v EU, a je bilo lansko povečanje med večjimi v evrskem območju. Dodaten argument za konsolidacijo javnih financ
pa so vedno bolj tudi razmere na trgih državnih obveznic.
tek oč a gosp odarsk
Mednarodno okolje
Mednarodne institucije (EK, OECD, ECB) so izboljšale napovedi gospodarske rasti za letošnje leto, a negotovost glede gospodarskih gibanj do konca leta in v prihodnjem letu ostaja velika. Po napovedih bo letošnja gospodarska rast v evrskem območju precej višja, kot so pričakovali spomladi, kar je predvsem posledica precej močnejšega okrevanja v drugem četrtletju letos od pričakovanega. Še vedno pa v mednarodnem okolju ostaja precejšna negotovost in tveganja, ki bi lahko zavirala rast v drugi polovici letošnjega in prihodnje leto (glej Okvir 1). Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja nakazujejo pričakovano umiritev gospodarskih gibanj v evrskem območju v tretjem četrtletju. Julija se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju drugi mesec zapored znižal, do rahlega znižanja pa je prišlo tudi v Nemčiji. Julija se je v evrskem območju za 2,2 % znižal tudi obseg novih naročil v predelovalnih dejavnostih (Nemčija ‑2,6 %). Zadnji podatki so deloma tudi posledica upočasnitve svetovnih trgovinskih tokov v zadnjih mesecih.
Julija se je precej znižal obseg opravljenih gradbenih del (‑3,1 %, medletno nižji za 7,1 %), rast prihodka v trgovini na drobno pa podobno kot v predhodnih mesecih ostaja zelo umirjena. Še bolj kot gibanja kratkoročnih kazalnikov pa umirjanje rasti v drugi polovici leta nakazujejo kazalniki razpoloženja. Pričakovanja glede poslovanja v naslednjih mesecih so ocenjena slabše, medtem ko podjetja trenutne razmere v večini ocenjujejo kot dobre. Vrednosti pomembnejših kazalnikov razpoloženja za evrsko območje so se v zadnjih mesecih že vidneje poslabšale (IFO, Zew), zadnji razpoložljiv kazalnik za evrsko območje (PMI) pa se je septembra močno poslabšal za predelovalne dejavnosti in za storitvene dejavnosti.
Razmik med donosnostjo 10‑letnih državnih obveznic nekaterih članic evrskega območja in Nemčijo je septembra dosegel nove rekordne ravni. Po skoku maja letos ob začetku
dolžniške krize v Evropi, je razmik med donosnostjo grške, irske, portugalske in tudi španske državne obveznice do nemške septembra zaradi negotovosti, povezane z okrevanje gospodarstva in konsolidacijo javnih financ v omenjenih državah, dosegel nove najvišje ravni.
Medbančne obrestne mere so se septembra rahlo znižale.
Vrednost 3‑mesečnega EURIBOR‑a je v povprečju meseca znašala 0,88 %, vrednost 3‑mesečnega LIBOR‑ja za USD pa je v povprečju meseca znašala 0,29 %. Sicer so spremembe medbančnih obrestnih mer v zadnjih mesecih relativno nizke (do 25 bazičnih točk mesečno). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank se pričakovano tudi septembra niso spremenile.
Septembra se je evro okrepil glede na ameriški dolar.
Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je avgusta okrepil za 1,3 % na 1,3067 USD za 1 EUR, medletno pa je bil nižji za 10,3 %. Glede na vrednost evra se je septembra znižala vrednost britanskega funta (za 2,0 % na 0,8399 GBP za 1 EUR), medtem ko se vrednosti japonskega jena (za 0,2 % na 110,26 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (za 2,5 % na 1,3089 CHF za 1 EUR) še naprej krepita. Vrednost švicarskega franka se glede na evro krepi že 12 mesecev zapored in je bila medletno višja za 13,6 %.
Cene soda nafte Brent so se septembra ohranile približno na ravni predhodnega meseca, precej so se avgusta povišale cene neenergetskih surovin. Povprečna cena nafte Brent se je septembra zvišala za 1,4 % na 77,8 USD/sod, v EUR pa je ostala nespremenjena (59,9 EUR/sod). Medletno so bile v prvih devetih mesecih letos cene nafte v USD višje za 35,2 %, v EUR pa za 40,0 %. Dolarske cene neenergetskih surovin so se avgusta zvišale za nadaljnjih 7,3 %, rast pa je še naprej predvsem posledica višjih cen industrijskih proizvodov (10,1 %), zlasti kovin. Povečale so se tudi cene hrane (5,5 %), večino povišanja pa gre pripisati višjim cenam pšenice (25 %), ki so se od junija, ko so bile zabeležene najnižje vrednosti v zadnjih 5 letih, zvišale za 83 %.
Slika 1: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske
aktivnosti v evrskem območju Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic
-80 -60 -40 -20 0 20 40 60
80 85 90 95 100 105 110 115
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10 Vrednost kazalnika, 3-mesečne drseče sredine
Desezoniran indeks 2005=100, 3-mesečne drseče sredine
Vir: Eurostat, ZEW, preračuni UMAR.
Ind. proiz. predeloval. dej. Nova naročila v predel. dej.
Vredn. opr. del v gradben. Sk. prihod. v trg. na drobno ZEW pričak. v EMU (desna os)
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1.1.2009 1.2.2009 1.3.2009 1.4.2009 1.5.2009 1.6.2009 1.7.2009 1.8.2009 1.9.2009 1.10.2009 1.11.2009 1.12.2009 1.1.2010 1.2.2010 1.3.2010 1.4.2010 1.5.2010 1.6.2010 1.7.2010 1.8.2010 1.9.2010 Donosnost 10-letnih državnih obveznic -razlika do donosnosti nemške obveznice
Vir: Eurostat.
Slovenija Grčija Portugalska
Irska Španija
Okvir 1: Vmesna napoved EK in OECD
Precejšnje razlike v jesenskih vmesnih napovedih EK in OECD so tudi znak precejšnje negotovosti v svetovnem gospodarstvu.
Obe instituciji sta za tretje in četrto četrtletje letos sicer izboljšali napovedi rasti v ključnih gospodarstvih, ki so tudi naše glavne trgovinske partnerice, pri čemer je napoved EK višja od OECD. Dejstvo, da med obema institucijama obstajajo pomembne razlike tako v oceni trenutnih gospodarskih razmer kot tudi pričakovane hitrosti okrevanja v drugi polovici letošnjega leta, pa je tudi znak negotovosti, ki še vedno pomembno zaznamuje gibanja v svetovnem gospodarstvu. Kljub razlikam med njima pa nobena ne pričakuje ponovnega zdrsa v recesijo oziroma ti. »scenarija W«.
Sicer obe instituciji v primerjavi z drugim četrtletjem predpostavljata umirjanje gospodarske rasti v ključnih državah do konca leta, s tem da OECD meni, da bo upočasnitev rasti v tretjem in četrtem četrtletju močnejša, kot so pričakovali spomladi, po napovedi EK pa bo rast kljub umiritvi višja, kot so pričakovali spomladi. Rast realnega BDP v evrskem območju naj bi po napovedi EK letos znašala 1,7 % (EU 1,8 %), kar je za 0,8 o. t. več, kot so napovedovali spomladi, medtem ko OECD ni objavil novih letnih napovedi. Različno smer kažejo tudi kazalniki razpoloženja, ki jih v svojih predpostavkah uporabljata instituciji. Izboljšanje napovedi EK med drugim utemeljuje tudi z izboljšanjem vrednosti kazalnikov razpoloženja (ESI, BCI, ki jih pripravlja EK), ki kažejo na nadaljnje izboljšanje gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih, OECD pa kot utemeljitev svoje napovedi uporablja vrednost PMI kazalnika, ki se je v zadnjih mesecih opazno znižala. Nadaljnji razlog za optimizem EK so tudi podatki o strukturi rasti v drugem četrtletju, ki kažejo krepitev domačega povpraševanja. Prispevek rasti zasebnih investicij in zasebne potrošnje k skupni rasti BDP je namreč presegel skupni prispevek spremembe zalog in salda menjave s tujino. To je po njihovem mnenju spodbudno tudi za rast v drugi polovici letošnjega leta, saj se zaradi pričakovane upočasnitve mednarodne trgovine predvideva umiritev evropskega izvoza. Nasprotno pa OECD zaradi visoke brezposelnosti, zadolženosti gospodinjstev in še vedno zaostrenih razmer na trgu nepremičnin predvsem v nekaterih državah članicah navaja prav zasebno potrošnjo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki bodo omejevali gospodarsko rast v drugi polovici leta. Med negativna tveganja poleg še vedno ne povsem normalnega delovanja finančnih trgov, ki so si le delno opomogli od šokov maja letos, uvrščajo tudi napovedano fiskalno konsolidacijo. Kot pozitivno tveganje pa obe instituciji navajata nizek delež investicij v BDP. Ob rasti dobičkov v zadnjih četrtletjih naj bi bile prav investicije zasebnega sektorja eden izmed pomembnih dejavnikov okrevanja v prihodnjih četrtletjih. Svoje intervalne napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju pa je navzgor popravila tudi ECB, ki za letos pričakuje rast BDP v razponu med 1,4 % in 1,8 % (junija med 0,7 % in 1,3 %), prihodnje leto pa med 0,5 % in 2,3 % (junija med 0,2 % in 2,2 %).
Slika 3: Dejanska rast ter vmesna napoved EK in OECD
– Nemčija in Francija Slika 4: Dejanska rast ter vmesna napoved EK in OECD –
Italija in Združeno kraljestvo
Nemčija Francija
-0,4 0,0 0,4 0,8 1,2 1,6 2,0 2,4
Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q3 09 Q1 10 Q3 10
Četrtletna rast, v%
Vir: EK, OECD, preračuni UMAR.
Dejanska rast EK sep. 10 OECD sep. 10
Italija Zdr. kraljestvo
-0,4 0,0 0,4 0,8 1,2 1,6 2,0 2,4
Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q3 09 Q1 10 Q3 10
Četrtletna rast, v%
Vir: EK, OECD, preračuni UMAR.
Dejanska rast EK sep. 10 OECD sep. 10
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Po rasti v drugem četrtletju se je vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji po desezoniranih podatkih julija znižala oz. se je rast umirila, v gradbeništvu pa je aktivnost dosegla najnižjo vrednost v času krize. Po rasti maja in junija, zaradi katere je bila rast tudi v povprečju drugega četrtletja razmeroma visoka, se je rast blagovnega izvoza julija umirila, proizvodnja v predelovalnih dejavnostih in nominalni prihodek v trgovini na debelo pa sta se znižala. Realni prihodek v trgovini na drobno in motornimi vozili se je po umiritvi rasti v drugem četrtletju tudi znižal julija, rast nominalnega prihodka v gostinstvu pa je ostala zmerna. Še naprej so razmere najbolj problematične v gradbeništvu, kjer se je po 4‑odstotnem padcu v drugem četrtletju vrednost opravljenih gradbenih del nadalje znižala tudi julija in dosegla najnižjo raven v času krize.
Julija se je vrednost blagovne menjave ohranila približno na junijski ravni. Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga rahlo povečal (0,3 %), uvoz pa rahlo znižal (‑0,3 %).
V prvih sedmih mesecih letos je bil izvoz medletno višji za 12,4 %, uvoz pa za 12,2 %. V prvi polovici letošnjega leta1 je bilo za slovenski izvoz blaga spodbudno okolje v državah EU (medletna nominalna rast 15,6 %), rast na trge držav nečlanic EU (3,3 %) pa je bila skromna.
Visoka medletna rast skupnega izvoza je bila sicer poleg ugodnega mednarodnega okolja tudi posledica globokih padcev v enakem obdobju lani. K rasti izvoza v države EU je največ prispeval izvoz cestnih vozil, električnih strojev in naprav ter železa in jekla. V drugem četrtletju je bil izvoz v Avstrijo (29,5 %), v Italijo (23,1 %) in Nemčijo (8,8 %) medletno še višji kot v prvem, v Francijo pa Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji
enaka kot v prvem četrtletju (23,2 %). K rasti izvoza na trge držav nečlanic EU je v prvi polovici letošnjega leta medletno največ prispeval izvoz električnih in pogonskih strojev ter barvnih kovin. Izvoz medicinskih proizvodov, ki sicer predstavlja največji delež slovenskega izvoza na te trge (15 %) in je od začetka krize jeseni 2008 medletno upadal, je bil v drugem četrtletju letos medletno že višji. Med državami nečlanicami, ki so najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice, se je medletni upad izvoza na Hrvaško v drugem četrtletju letos upočasnil (‑4,5 %), rast izvoza v Rusko federacijo (9,3 %) in ZDA (40,7 %) pa se je nadaljevala. Rast nominalnega blagovnega uvoza v prvi polovici letošnjega leta je bila večinoma posledica rasti obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti ter višjih uvoznih cen energentov in ostalih primarnih surovin.
1 Podatki o blagovni menjavi po državah in SMTK so razpoložljivi samo za šest mesecev.
Slika 6: Izvoz blaga po državah
-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
Nemčija (19,8) Italija
(11,6) Francija
(8,5) Avstrija
(7,8) Zdr.
kraljestvo (2,4)
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: v oklepaju delež v slovenskem izvozu v letu 2009.
Q1 09/Q1 08 Q2 09/Q2 08 Q1 10/Q1 09 Q2 10/Q2 09
Slika 7: Izvoz blaga po SMTK
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 08 Q1 09 Q1 10
Prispevek k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Cestna vozila
Železo in jeklo; barvne kovine in kovinski izd.
Ind.stroji za spl. upor.; električni str., aparati in napr.
Vsi ostali proizvodi 65
70 75 80 85 90 95 100 105 110 115
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10
Desezoniran bazni indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz blaga (nom.) Ind. proiz. predeloval. dej.
Vredn. opr. del v gradben. Sk. prihod. v trg. na drobno Prihodek v trgov. na debelo Prihodek v gostinstvu
Uvozna komponenta izvoza se od tretjega četrtletja lani medletno postopno krepi, tako da je uvoz proizvodov za reprodukcijo v drugem letošnjem četrtletju predstavljal 64,5 % vrednosti blagovnega izvoza. Uvoz proizvodov za investicije je bil v prvi polovici letošnjega leta medletno še nižji, na kar je vplival zlasti upad uvoza strojev in opreme.
Uvoz proizvodov za široko porabo postopoma okreva, precej višji je bil medletno uvoz bencina, netrajnih in trajnih dobrin.
Vrednost storitvene menjave še naprej medletno raste počasneje od blagovne. Julija se je izvoz storitev povečal za 1,3 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 4,9 %.
Z izjemo januarja je bil izvoz transporta vse letošnje mesece medletno višji, kar povezujemo z gibanjem blagovnega izvoza. Izvoz potovanj, ki je bil v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega
Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2009 VII 10/
VI 10 VII 10/
VII 09 I-VII 10/
I-VII 09
Izvoz1 -18,4 -0,1 12,3 10,2
‑blago ‑19,4 ‑4,3 14,7 12,1
‑storitve ‑14,7 17,9 4,9 2,5
Uvoz1 -23,6 2,9 8,3 11,0
‑blago ‑25,7 ‑2,7 10,6 12,4
‑storitve ‑10,2 36,2 ‑0,3 3,6
Industrijska proizvodnja ‑16,9 ‑1,82 9,53 5,63 ‑v predelovalnih dejavnostih ‑18,1 ‑2,42 10,33 6,33 Gradbeništvo‑vrednost
opravljenih gradbenih del ‑21,0 ‑3,22 ‑17,73 ‑17,73 Trgovina–skupni realni
prihodek v trgovini na drobno ‑12,8 ‑2,22 4,43 1,93 Gostinstvo–skupni realni
prihodek v gostinstvu ‑11,8 1,12 5,03 1,43 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.
Slika 8: Storitvena menjava
60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110
jan. 06 jul. 06 jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mesečna drseča sredina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
leta nespremenjen, je julija beležil skromno medletno rast (2,4 %). Tudi izvoz skupine ostalih storitev je bil po upadanju v prvem polletju letos julija medletno višji.
Izvoz gradbenih storitev medletno še vedno upada, medtem ko je bil izvoz finančnih storitev, posredovanj ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev višji.
Uvoz storitev se je po rasti v predhodnih petih mesecih julija znižal za 2,3 % (desezonirano), medletno pa je bil še vedno nižji (‑0,3 %). Gibanje uvoza transportnih storitev je podobno kot pri izvozu. Po medletni rasti v prvi polovici letošnjega leta je bil uvoz potovanj julija nižji. Uvoz skupine ostalih storitev je bil v sedmih letošnjih mesecih najbolj spremenljiv. Uvoz gradbenih storitev je bil po večmesečnem medletnem upadanju junija in julija višji.
Močno pa se povečuje uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic, torej storitev, ki dvigujejo raven tehnološkega razvoja gospodarstva.
Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po krepitvi v preteklih mesecih julija zmanjšal (za 2,3 % desezonirano), medletno pa je bil večji za desetino (del.
dnem prilagojeno). Proizvodnja je julija ostala medletno nižja v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah, in sicer v pohištveni in tekstilni industriji ter popravilih in montaži strojev in naprav. V vseh tehnološko bolj zahtevnih panogah pa je bila medletno znova višja, najbolj v proizvodnji IKT in električnih naprav2 ter proizvodnji drugih strojev in naprav, kjer pa je bil padec proizvodne aktivnosti lani med najmočnejšimi. V proizvodnji vozil in plovil je bila rast proizvodnje relativno skromna (8,4 %, v prvih šestih mesecih v povprečju 22,0 %), kar je skladno s pričakovanji, saj se je umirila rast novih naročil iz evrskega območja zaradi prenehanja oz. zmanjšanja spodbud za nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil.
2 Sicer je to, poleg prehrambene industrije, edina panoga, kjer so bile zaloge v prvih sedmih mesecih letos višje kot v enakem obdobju lani.
Slika 9: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti
-2 0 2 4 6 8 10 12 14
Vis. in sr. vis. teh.
zahtevne Srednje-nizko
teh. zahtevne Nizko tehn. zahtevne
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
I-VII 2010 / I-VII 2009 VII 2010 / VII 2009
Tekoči kazalniki še vedno kažejo počasnejše okrevanje na domačem trgu kot na tujem, pričakovanja podjetij glede prihodnjih treh mesecev pa so se izboljšala. Izboljšala sta se kazalnik pričakovanega skupnega povpraševanja in kazalnik pričakovanega izvoza. Tekoči podatki sicer še vedno kažejo na močnejše okrevanje tujega kot domačega trga. Prihodki od prodaje z domačega trga tudi po sedmih mesecih še niso presegli ravni iz enakega obdobja lani, medtem ko so bili na tujem trgu višji za okoli 13 %. Podobno kažejo tudi podatki o novih naročilih, ki so bili v prvih sedmih mesecih letos na tujem trgu medletno višji za okoli četrtino, na domačem pa le za 6,0 %. Ostali kazalniki pričakovanj (proizvodnje, zaposlovanja in cen) so se ohranili na podobni ravni kot predhodni mesec.
Aktivnost v gradbeništvu se je julija nadalje znižala in dosegla novo najnižjo vrednost v krizi. Po desezoniranih podatkih SURS se je vrednost opravljenih gradbenih del znižala za 3,2 % in bila za 17,7 % nižja kot v enakem mesecu lani. Po močnem znižanju konec leta 2008 in blagi okrepitvi v začetku leta 2009 se je aktivnost lani in letos počasi, a vztrajno zniževala in bila julija za 44 % manjša od najvišje vrednosti pred krizo oktobra 2008. V zadnjem času se je najbolj znižala stanovanjska gradnja (julija je bila medletno nižja za 51,2 %), kar povezujemo z intenzivno gradnjo pred krizo in ustvarjenimi zalogami.
Zmanjšuje se tudi gradnja inženirskih objektov, ki je bila julija medletno nižja za 20,1 %, kar je predvsem povezano z dokončanjem avtocestnega križa. Gradnja nestanovanjskih stavb pa je ob precejšnjih mesečnih nihanjih na podobni ravni že od začetka leta 2009 (julija je bila medletno višja za 1,6 %).
Slika 10: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Pričakovana proizv. Pričakovane cene Pričakovano zaposlovanje Pričakovan izvoz Pričakovano sk. povpraš.
Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del
80 100 120 140 160 180 200
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10
Desezoniran indeks 2005=100, 3 mesečne drseče sredine
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo - SKUPAJ Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti
Proizvodnja in poraba električne energije sta bili avgusta medletno za okoli 7 % višji, še precej višja je bila mednarodna menjava. Proizvodnja elektrike je bila medletno višja za 7,3 %, od tega za četrtino v termoelektrarnah in skoraj nespremenjena v ostalih vrstah elektrarn, poraba elektrike pa je bila medletno višja za 6,9 %. K povišanju porabe so 55 % prispevali neposredni odjemalci in preko 40 % ČHE Avče (ostalo izgube prenosa). Odjem z distribucijskega omrežja, ki pomeni dobre štiri petine vse porabe elektrike, je bil po osmih mesecih medletne rasti avgusta nižji (za 0,2 %), kar je po naši oceni predvsem posledica nestabilnega vremena in manjše uporabe klimatskih naprav. Brez polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo avgusta neto uvozili elektriko v višini 4,6 % porabe. Pogodbena izvoz in uvoz elektrike sta
Slika 12: Pogodbeni čezmejni prenosi električne energije
-500 -400 -300 -200 -100 0 100 200 300
Italija Avstrija Hrvaška* Italija Avstrija Hrvaška*
avgust 2010 avgust 2009
V GWh
Vir: ELES. Opomba: *brez izvoza 50 % NEK.
Izvoz Uvoz
predstavljala 58 % oz. 62 % porabe in sta bila medletno višja za 55,4 % oz. 42,6 %. Preko meje z Avstrijo je potekalo 80 % vsega uvoza, preko meje s Hrvaško pa 50 % vsega izvoza elektrike.
Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je po precejšnjem junijskem povišanju julija zmanjšal (desezonirano). Prihodek v trgovini na debelo in v trgovini z motornimi vozili3 se je prvič po decembru lani julija občutneje zmanjšal (za 4,5 % oz. 3,3 %), vendar je raven prihodka predvsem zaradi visoke rasti marca in junija v obeh panogah še vedno višja kot v mesecih največje krize.
V trgovini na drobno je gibanje prihodka, ki je julija ostal približno na ravni predhodnega meseca, v največji meri odvisno od gibanja prihodka v prodaji motornih goriv.
Ta se je začel zmanjševati leta 2009, kar je bilo povezano z zmanjšanjem obsega avtoprevozništva in tudi politiko na področju trošarin ter relativno višjimi cenami goriv v primerjavi s sosednjimi državami. S ponovno rastjo avtoprevozništva se je ob koncu lanskega leta začela povečevati tudi prodaja motornih goriv. Prihodek v trgovini z neživili že nekaj mesecev ostaja na ravni drugega polletja 2009, prihodek v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki pa je približno na ravni povprečja leta 2005. Ob slabših julijskih gibanjih so se medletne rasti prihodka umirile v vseh treh trgovskih panogah, najbolj v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (za 12 o. t. na 3,5 %), na kar je vplivala slabša prodaja novih osebnih avtomobilov4 ter zmanjšanje prihodka iz naslova vzdrževanja in popravil motornih vozil.
3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili.
4 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo julija manjše za 0,7 %, od tega je bila prodaja fizičnim osebam manjša za 9,5 %.
Avgusta je bilo število prvih registracij osebnih motornih vozil medletno ponovno višje (za 6,6 %, od tega je bila prodaja fizičnim osebam nižja za 9,5 %).
Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah
100 110 120 130 140 150 160
sep. 08 jan. 09 maj 09 sep. 09 jan. 10 maj 10 sep. 10
Desezoniran indeks 2005=100, 3-mesečne drseče sredine
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno Motorna goriva Mot. vozila in popravila Trgovina na debelo
Nominalni prihodek v gostinstvu se je julija ponovno povečal, kar je poleg učinka lanske nizke osnove vplivalo na njegovo višjo medletno rast. Rast julijskega prihodka v gostinstvu (za 1,1 %, desezonirano) je bila najbrž posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji, saj je bilo število njihovih prenočitev medletno večje za 4,3 %. Gostinski prihodek je bil tako julija medletno nominalno večji za 5,6 %.
Ob nadaljevanju zmanjševanja mase neto plač ostaja tudi potrošnja gospodinjstev omejena. Rahla medletna rast realnega prihodka v trgovini na drobno v zadnjih treh mesecih (junij–avgust) je bolj posledica lanske nizke osnove kot dejanskega okrevanja potrošnje. V tretjem četrtletju se je kazalnik zaupanja potrošnikov rahlo znižal, število prvič registriranih osebnih vozil s strani fizičnih oseb pa je bilo po lanskem 7‑odstotnem padcu v enakem obdobju medletni nižje za 18,1 %. V drugi polovici letošnjega leta tako še ne moremo pričakovati izboljšanja na področju trošenja prebivalstva.
Po avgustovskem rahlem poslabšanju je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime septembra ostala nespremenjena. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih se septembra ni spremenila, v storitvenih dejavnostih se je rahlo poslabšala, vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa so se rahlo izboljšale. Vrednost slednjega se je izboljšala drugi mesec zapored in je najvišja po decembru lani, a vseeno ostaja na zelo nizki ravni.
Slika 14: Kazalniki potrošnje gospodinjstev
-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20
-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10 Vrednost kazalnika
Medletna rast, %
Vir: SURS, MNZ-DUNZ.
Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os)
38,0
Slika 15: Poslovne tendence
-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun.09 sep.09 dec.09 mar.10 jun.10 sep.10
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
Trg dela
Zmanjšanje števila delovno aktivnih julija je bilo pretežno sezonskega značaja. Skupno število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 0,4 %, po desezoniranih podatkih pa zaradi močne sezonske komponente za 0,2 %. Skupno število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja
števila zaposlenih za 3.216, ki so se jim večinoma iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar je sezonsko običajno pred poletnimi počitnicami. Tudi letos je bilo zmanjšanje števila zaposlenih za določen čas največje na področju izobraževanja (zmanjšanje za 991), visoko pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih in v trgovini.
Število delovno aktivnih se je julija zmanjšalo relativno bolj kot pretekle mesece tudi v prometu in gostinstvu,
Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 VII 09 VI 10 VII 10 2009/
2008 VII 10/
VI 10 VI 10/
VI 09
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,9 34,7 34,1 ‑4,5 ‑1,8 ‑10,1
B Rudarstvo 3,3 3,3 3,0 3,0 ‑7,5 ‑0,6 ‑9,3
C Predelovalne dejavnosti 199,8 197,8 189,0 188,5 ‑10,1 ‑0,3 ‑4,7
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,9 8,0 8,0 2,9 ‑0,2 0,8
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,2 9,3 2,3 0,5 1,7
F Gradbeništvo 86,8 87,2 79,3 79,1 ‑1,3 ‑0,2 ‑9,3
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 114,1 112,2 111,6 ‑1,0 ‑0,5 ‑2,2
H Promet in skladiščenje 49,8 49,6 48,0 47,9 ‑2,8 ‑0,3 ‑3,6
I Gostinstvo 34,0 34,3 33,5 33,3 0,6 ‑0,6 ‑3,0
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,5 22,5 2,8 0,2 ‑0,1
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,6 24,5 24,5 1,0 ‑0,1 ‑0,5
L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,3 4,3 4,7 ‑0,3 ‑2,0
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,6 46,9 47,1 4,6 0,5 5,7
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,4 26,6 26,6 ‑1,7 ‑0,1 4,4
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,7 52,4 52,2 1,1 ‑0,4 0,9
P Izobraževanje 61,7 60,7 63,4 62,4 2,8 ‑1,6 2,8
Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,2 53,4 53,4 2,1 ‑0,1 2,2
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,2 14,1 1,8 ‑0,6 0,4
S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,5 3,7 0,0 0,9
T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 7,0 ‑1,4 1,1 Vir: SURS, preračuni UMAR.
Slika 16: Delovno aktivni z in brez samozaposlenih kmetov
800.000 810.000 820.000 830.000 840.000 850.000 860.000 870.000 880.000 890.000 900.000
jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09 apr. 09 jul. 09 okt. 09 jan. 10 apr. 10 jul. 10
Število
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Delovno aktivni
Delovno aktivni brez samozaposlenih kmetov
Okvir 2: Vključenost zaposlenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v lani sprejeta ukrepa za ohranjanje delovnih mest vključenih manj zaposlenih kot lani.1 Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa se je začel izvajati februarja 2009. V prvi polovici leta 2009, ko se je gospodarska aktivnost najbolj znižala, je bilo število vključenih v ta ukrep relativno veliko. Od začetka izplačil februarja do junija 2009 je bilo v povprečju meseca izplačanih subvencij za 36,5 tisoč delovno aktivnih oseb v shemi skrajšanega delovnega časa, kar je predstavljalo 4,2 % vseh delovnih aktivnih v tistem obdobju. V drugi polovici leta 2009 se je število izplačanih subvencij začelo postopoma zniževati in je mesečno povprečje padlo na 29,2 tisoč (3,4 % delovno aktivnih v tem obdobju). Konec marca letos se je iztekel rok za
vlaganje prošenj za subvencijo, te pa se še naprej izplačujejo na osnovi že sklenjenih pogodb, ki so se po podatkih ZRZS iztekle konec septembra letos. V prvi polovici leta 2010 je bilo izplačanih povprečno mesečno le še 7.931 subvencij za delovno aktivne (0,9 % delovno aktivnih v tem obdobju), kar je 78 % manj, kot je znašalo mesečno povprečje v prvi polovici lanskega leta. Število vključenih v shemo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač, ki se je začel izvajati julija lani, je bilo manjše kot za subvencioniranje polnega delovnega časa, saj so se pogoji za dodelitev subvencije zaostrili, hkrati pa se kriza v drugi polovici lanskega leta ni več poglabljala. V obdobju od julija lani do junija letos je bilo delno povračilo nadomestila plače v povprečju meseca izplačano za 4.783 delovno aktivnih na čakanju, kar predstavlja 0,6 % vseh zaposlenih v tem obdobju. Podobno kot pri zakonu o subvencioniranju polnega delovnega časa je tudi pri tem zakonu interes letos manjši, saj je bilo v povprečju meseca v prvi polovici letošnjega leta izplačanih 9,9 % manj subvencij kot v drugi polovici lanskega leta.
Vloge za delno povračilo nadomestila plač so delodajalci lahko vložili do konca marca letos, subvencije pa se bodo lahko predvidoma ob podaljšanju pogodb izplačevale vse do konca marca 2011.
1 Slovenija je lani, podobno kot nekatere druge evropske države, v okviru protikriznih ukrepov sprejela dva zakona za ohranjanje delovnih mest. Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa je bil sprejet januarja 2009, Zakon o delnem povračilu nadomestila plač pa konec maja 2009. Več o tem glej UMAR Ekonomski izzivi 2010, str. 87–90.
Slika 17: Število izplačanih subvencij za delovno aktivne, vključene v shemo skrajšanega delovnega časa in shemo delnega povračila nadomestila plač
0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000 40.000 45.000
jan. 09 apr. 09 jul. 09 okt. 09 jan. 10 apr. 10
Število izplačanih delavcev
Vir: ZRZS, preračuni UMAR.
Delno subv. polnega del. časa Delno povračilo nadomestila plače
po nekaj mesecih tudi v javni upravi, pomembneje pa se je povečalo le na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Medletno je bilo število delovno aktivnih, upoštevaje samozaposlene kmete, julija za 2,3 % nižje, število delovno aktivnih brez njih pa za 1,9 % nižje.5 Število objavljenih potreb po delavcih je avgusta (14.293) ostalo medletno višje, število realiziranih novih zaposlitev (6.613) pa je še naprej manjše kot pred enim letom.
Število registriranih brezposelnih se je po avgustovskem precejšnjem povečanju znižalo. Avgustovsko razmeroma visoko povečanje kaže desezonirana stopnja mesečne rasti (1,5 %), poslabšala pa sta se tudi tok prilivov v brezposelnost zaradi izgube dela (5.671), ki je bil letos prvič večji v primerjavi z enakim mesecem lani, in tok brezposelnih, ki so se zaposlili (3.963), ki je prvič od marca
5 Število samozaposlenih kmetov SURS ocenjuje na podlagi rezultatov ankete o delovni sili za predhodno četrtletje. Število kmetov med formalno delovno aktivnimi zaradi tega ponavadi zaniha vsake tri mesece.
Od decembra 2009 do januarja 2010 naj bi se tako zmanjšalo za 5.781 oz.
17,9 %, od marca do aprila 2010 pa spet povečalo za 2.718 oz. 10,3 %. Tako močna nihanja so vsebinsko težko razložljiva, zato jih je smiselno izključiti tudi iz analize dinamike formalno delovno aktivnih na medletni ravni.
Slika 18: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5
Skupaj (A-T) Kmetijstvo (A) Industrija (B do E) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G do N, S,T) Javne storitve (O do R)
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
V 10 / IV 10 VI 10 / V 10 VII 10 / VI 10
lani manjši kot v enakem mesecu predhodnega leta. Konec avgusta je bilo 99.032 registriranih brezposelnih oseb, konec septembra pa 97.908 (po deseznoniranih podatkih 1,1 % več kot avgusta in 10,8 % več kot septembra lani).
Stopnja registrirane brezposelnosti je julija ostala enaka kot predhodna dva meseca (10,5 %).
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija znižala nominalno za 0,7 %, medletno pa se je njena rast upočasnila na 4,0 %. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna plača prav tako za 4,0 % višja kot v enakem obdobju lani (lani za 4,8 %), kar je posledica rasti plač v zasebnem sektorju.
Slika 19: Registrirana brezposelnost
Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2009 VII 10/
VI 10 VII 10/
VII 09 I-VII 10/
I-VII 09
Aktivno prebivalstvo 0,2 ‑0,3 ‑1,0 ‑1,0
Formalno delovno aktivni ‑2,4 ‑0,4 ‑2,3 ‑3,0 Zaposleni v podjetjih
in organizacijah ter pri
fizičnih osebah ‑2,5 ‑0,4 ‑2,2 ‑3,0
Registrirani brezposelni 36,6 0,2 11,2 20,9 Povprečna nominalna
bruto plača 3,4 ‑0,7 4,0 4,0
‑zasebni sektor 1,8 ‑0,5 5,0 5,4
‑javni sektor 6,5 ‑1,3 0,8 ‑0,3
2009 VII 09 VI 10 VII 10 Stopnja registrirane
brezposelnosti (v %) 9,1 9,4 10,5 10,5
Povprečna nominalna
bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.424,23 1.491,57 1.480,69 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.326,60 1.399,56 1.392,58 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.726,24 1.761,92 1.739,58 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Slika 20: Nominalna bruto plača na zaposlenega
1.100 1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800
jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10
Bruto plača na zaposlenega, v EUR
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj Zasebni sektor
Javni sektor
V zasebnem sektorju je bila julijska povprečna bruto plača na zaposlenega za 0,5 % nižja od junijske, letošnja relativno visoka medletna rast pa se je nekoliko upočasnila (5,0 %).
V zasebnem sektorju je bilo po junijski razmeroma visoki rasti julijsko znižanje plač kljub en delovni dan daljšemu mesecu pričakovano.6 Medletno se je rast bruto plače sektorja nekoliko upočasnila, glavnino k njej pa je prispevala bruto osnovna plača (brez nadurnih in zaostalih izplačil; 4,6 o. t.), ki se je izrazito zvišala marca z dvigom minimalne plače. Letos je prispevek k rasti plač iz nadurnih izplačil ob okrepitvi obsega plačanih nadur v primerjavi z enakim obdobjem lani rahlo pozitiven, a
6 Plače so se najbolj znižale prav v dejavnostih, kjer so se junija najbolj okrepile (v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih).
Slika 21: Razčlenitev mesečne rasti bruto plače zasebnega sektorja
-10 -5 0 5 10 15
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10
Prispevki k mesečni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Plača brez nadurnih in zaostalih plačil Plača za nadure
Zaostala izplačila Rast plače, v % -2
0 2 4 6 8 10 12
-20 0 20 40 60 80 100 120
sep. 08 dec. 08 mar. 09 jun. 09 sep. 09 dec. 09 mar. 10 jun. 10 sep. 10 V %
V %
Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.
Registrirani brezposelni (v 1000, leva os) Medletna rast (v %, leva os)
Desezonirana mesečna rast (v %, desna os) Stopnja brezposelnosti (v %, desna os)
