Ekonomsko ogledalošt. 8, letnik XXVII, 2021

(1)

št. 8 /2021, letnik XXVII ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Barbara Bratuž Ferk

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

mag. Barbara Bratuž Ferk; Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrano temo je pripravila:

Branka Tavčar (Plačilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, november 2021

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 7

Mednarodno okolje ...9

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 10

Trg dela ... 16

Cene ... 18

Finančni trgi ... 19

Plačilna bilanca... 20

Javne finance ... 21

Izbrane teme ...23

Plačilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19 ... 25

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 10. novembra 2021.

(5)

Aktualno Gospodarska rast evrskega območja je bila tudi v tretjem četrtletju visoka, razpoložljivi kazalniki pa kažejo, da se bo ob koncu leta upočasnila. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 2,2 % (v prvem 2,1 %), glavno gonilo rasti pa je ostala zasebna potrošnja. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se bo v zadnjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti evrskega območja upočasnila ob poglabljanju ozkih grl na strani ponudbe, visokih cenah energentov in inflacijskih pritiskih ter ponovnem širjenju epidemije. EK in IMF sta oktobra evrskemu gospodarstvu napovedala 5-odstotno rast v letošnjem letu in upočasnitev na 4,3 % v naslednjem letu.

Po nekaterih kazalnikih se je v Sloveniji v tretjem četrtletju rast aktivnosti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, upočasnila, domača potrošnja pa se je okrepila. Blagovna menjava se je v tretjem četrtletju znižala, povečevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se je upočasnilo, kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah. Glede na enako obdobje leta 2019 sta bila oba kazalnika višja.

Gradbena aktivnost na mesečni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povečala in v večini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povečal, že nekaj mesecev močno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoče pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Prvi podatki za začetek zadnjega letošnjega četrtletja kažejo na ohranjanje razlik v gibanjih izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje. Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upočasnila. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zaščitnih ukrepov v jesenskih mesecih. Negotovost v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah, pa tudi glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, je najverjetneje tudi oktobra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime. Kljub temu večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom.

Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih, v prvih osmih mesecih pa je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 0,7 %. Avgusta je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, a je število zaposlenih tu ostalo pod ravnjo izpred dveh let. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi prav tako močno prizadeli, pa je bilo število zaposlenih avgusta letos še vedno nižje kot pred letom. Število brezposelnih je bilo oktobra za petino manjše kot leto prej in skoraj desetino manj kot oktobra 2019. Mesečno povečanje števila brezposelnih pa je bilo oktobra večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom mladih iskalcev prve zaposlitve; v primerjavi z lanskim letom se je brezposelnost mladih sicer znižala. Avgusta je bila medletna rast povprečne plače nižja kot predhodne mesece. Do upočasnitve je po visokih rasteh, povezanih z izplačili dodatkov zaradi epidemije, prišlo v javnem sektorju.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin (3 %) se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, prav tako se je septembra še okrepila rast cen industrijskih proizvodov (8,6 %) slovenskih proizvajalcev. Približno dve tretjini rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije.

Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej

krepi rast cen trajnega blaga (predvsem avtomobilov). Pospešeno naraščajo tudi cene

industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačih in tujih trgih. K skupni rasti v

največji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin in proizvodov za investicije. Višje

cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo,

ki pa je še vedno razmeroma nizka. Dolarske cene nafte Brent so se oktobra ponovno

zvišale, po nekajmesečnem zniževanju so se zvišale tudi cene neenergetskih surovin. Na

svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina,

kar pomembno vpliva na zviševanje cen električne energije v Evropi.

(6)

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v tretjem

četrtletju višji kot v drugem, v prvih devetih mesecih pa je znašal 2.085 mio EUR

in je bil nižji kot pred letom. Medletna rast prihodkov, ki je bila v drugem četrtletju

zaradi lanske nizke osnove zelo visoka, se je v tretjem četrtletju namreč upočasnila,

medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem četrtletju (k temu so

prispevali upočasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in plačil v

proračun EU). Odhodki za blaženje posledic covid-19 so bili v tretjem četrtletju nižji kot

v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno

nižji kot v prvem in drugem četrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj pa so bili

odhodki za te ukrepe za 775 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Slovenija je v prvih

devetih mesecih iz proračuna EU prejela 570,1 mio EUR (35,2 % v proračunu načrtovanih

prihodkov za leto 2021), vplačala pa 440,4 mio EUR (77,9 % načrtovanih vplačil).

(7)

1014 1822 2630 3438 4246 5054 5862 66

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Vrednosti kazalnikov PMI so bile oktobra najnižje v zadnjih šestih mesecih

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

V tretjem četrtletju se je rast aktivnosti upočasnila predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, storitveni prihodek pa se krepi

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q3 2021 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za julij in avgust.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu

Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo

-6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

13.000 15.000 17.000 19.000 21.000 23.000 25.000

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Vir: MF, Konsolidirana bilanca javnega financiranja, preračuni

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih devetih mesecih letos nižji kot v istem obdobju lani Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra ob

hitri rasti cen energentov precej okrepila

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

Število brezposelnih je bilo nižje kot v istem obdobju lani in tudi leta 2019

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 11 avg. 11 mar. 12 okt. 12 maj. 13 dec. 13 jul. 14 feb. 15 sep. 15 apr. 16 nov. 16 jun. 17 jan. 18 avg. 18 mar. 19 okt. 19 maj. 20 dec. 20 jul. 21

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

15-25 let 26-49 let 50+ let

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk

(10)

(11)

Slika 1: Četrtletna gospodarska rast v naših pomembnejših gospodarskih partnericah

Slika 2: Cene surovin

Gospodarska rast evrskega območja je bila tudi v tretjem četrtletju visoka. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 2,2 % (medletno za 3,7 %) in še za 0,5 % zaostajal za četrtim četrtletjem leta 2019, zadnjim pred krizo. Glavno gonilo rasti je ostala zasebna potrošnja. Izmed naših pomembnejših gospodarskih partneric je imela najvišjo rast Avstrija (četrtletno 3,3 %, medletno 4,8 %), visoko pa tudi Francija in Italija. Gospodarska rast v Nemčiji, ki jo med našimi glavnimi gospodarskimi partnericami najbolj omejujejo motnje v dobavnih verigah, je bila v primerjavi s četrtletjem prej 1,8-odstotna (medletno 2,5 %). Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se bo rast gospodarske aktivnosti evrskega območja v zadnjem četrtletju upočasnila. Vrednosti kazalnikov PMI so bile oktobra najnižje v zadnjih šestih mesecih. Gospodarsko okrevanje izgublja zagon zlasti zaradi poglabljanja ozkih grl na strani ponudbe, visokih cen energentov in inflacijskih pritiskov, negotovost pa se povečuje tudi zaradi ponovnega širjenja epidemije. EK in IMF sta v svojih jesenskih napovedih evrskemu gospodarstvu napovedala 5-odstotno rast v letošnjem letu, za naslednje leto pa upočasnitev na 4,3 %.

Dolarske cene nafte Brent so se oktobra nadalje zvišale, po nekajmesečnem zniževanju so se zvišale tudi cene neenergetskih surovin. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je oktobra zvišala za 12,2 % (medletno za 107,9 %) na 83,5 USD za sod. Na svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina. Ta se je oktobra ob nižjih zalogah, večjem povpraševanju in geostrateških vplivih v primerjavi z mesecem prej po ocenah podražil za 25 % (medletno za 307 %). Rast cen zemeljskega plina, ki je eden izmed virov proizvodnje električne energije, močno vpliva tudi na zviševanje cen elektrike na evropskem trgu. Neenergetske surovine so se po podatkih Svetovne banke oktobra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 3 %, medletno pa so bile višje za 30 %. Visoke ostajajo zlasti cene osnovnih kovin (brez mineralov in žlahtnih kovin), ki so se oktobra še zvišale in bile medletno višje za 51 %.

Cene energentov in ostalih surovin pomembno vplivajo na krepitev inflacije v evrskem območju, ki je bila oktobra 4,1-odstotna.

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Indeks 2010=100

Vir: Svetovna banka.

Energija Neenergetske surovine

Kmetijstvo Hrana

Kovine -3

-2 -1 0 1 2 3 4 5

evrsko območje EU Nemčija Italija Avstrija Francija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat.

Q4 20 Q1 21 Q2 21 Q3 21

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2020 IX 21 X 21 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Brent USD, na sod 41,83 74,49 83,54 12,2 107,9 69,7

Brent EUR, na sod 36,57 63,30 72,01 13,8 111,0 60,3

USD/EUR 1,142 1,177 1,1601 -1,4 -1,5 5,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,545 -0,550 -0,5 -4,1 -13,9

Cene neenergetskih surovin,

indeks 2010=100 84,11 111,45 115,21 3,4 30,0 34,5

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(12)

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

Po nekaterih kazalnikih se je v Sloveniji v tretjem četrtletju rast aktivnosti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, upočasnila, domača potrošnja pa se je okrepila. Blagovna menjava se je v tretjem četrtletju znižala, povečevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se je upočasnilo, kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah.

Glede na enako obdobje leta 2019 sta bila oba kazalnika višja. Gradbena aktivnost na mesečni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povečala in v večini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povečal, že nekaj mesecev močno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoče pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Prvi podatki za začetek zadnjega letošnjega četrtletja kažejo na ohranjanje razlik v gibanjih izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje.

Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upočasnila.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zaščitnih ukrepov v jesenskih mesecih. Negotovost v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah, pa tudi glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, je najverjetneje tudi oktobra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime. Kljub temu večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 4: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila oktobra podobna kot v enakem obdobju v letih 2019 in 2020. Za obema obdobjema je zaostajala le za približno 1 %. Izmed naših glavnih trgovinskih partneric je glede na oktober 2019 poraba upadla v Avstriji in Franciji (3 % oz. 1 %), drugje je bila višja (v Italiji za 1 %, v Nemčiji za 2 %, na Hrvaškem za 4 %). V primerjavi z lanskim oktobrom je bila poraba višja v večini naših partneric, v Nemčiji za 1 %, v Italiji za 2 %, na Hrvaškem pa kar za 4 %, kar po naši oceni kaže na boljšo jesensko turistično sezono od lanske (tudi zaradi učinka osnove). V Franciji je bila poraba oktobra medletno nižja za 5 %, zlasti kot posledica vremensko povezanih izpadov elektrike.

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(13)

Slika 5: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Industrijska poraba elektrike je bila septembra podobna kot v enakem obdobju leta 2019 in 2020, poraba malega poslovnega odjema

¹

pa je zaostajala.

Potem, ko je bila julija in avgusta industrijska poraba v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 nižja (za 4,9- oz.

3,4 %), je bila septembra zopet podobna; podobna je bila tudi gospodinjska poraba. Poraba malega poslovnega odjema, ki za primerljivim obdobjem iz leta 2019 zaostaja že od začetka epidemije, je bila septembra nižja za 4,9 % (julija za 3,3 %, avgusta za 5,3 %). V primerjavi z lanskim septembrom je bila industrijska poraba približno enaka, porabi malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev pa sta bili nižji za 1,4 %.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj 20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 jan.21 feb.21 mar.21 apr.21 maj 21 jun.21 jul.21 avg.21 sep.21

Vir: SODO.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil oktobra medletno večji le za 3 %, predvsem zaradi enega delovnega dneva manj. Medletna rast je bila sicer povezana z manjšim obsegom prometa ob začetku drugega vala epidemije lani. Glede na oktober 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil za nekaj odstotkov manjši, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa za skoraj 2 % večji kot oktobra v letu pred epidemijo.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa tudi večja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,7 -1,9³ 7,8 15,2

- v EU -7,5 -4,9³ 5,8 14,4

Uvoz blaga, realno¹ -2,4 -2,2³ 24,6 19,4

- iz EU -8,2 -2,1³ 2,5 14,3

Industrijska proizvodnja, realno -5,2 0,2³ 7,7 11,9

- v predelovalnih dejavnostih -5,0 0,2³ 9,3 13,4

v % 2020 VIII 21/VII 21 VIII 21/VIII 20 I-VIII 21/I-VIII 20

Izvoz storitev, nominalno² -20,3 4,5³ 33,1⁴ 11,9⁴

Uvoz storitev, nominalno² -14,7 1,1³ 31,4⁴ 13,0⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 1,3³ -6,8 -4,2

Trgovina – realni prihodek -7,4 4,1³ 5,5⁴ 8,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 2,3³ 15,3⁴ 9,7⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(14)

Slika 8: Blagovna menjava – realno

Blagovna menjava se je v tretjem četrtletju znižala.

V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga v države EU v tretjem četrtletju nekoliko znižal (za 0,5 %, desez.), kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah. Pomanjkanje elektronskih komponent in ozka grla v dobavah surovin so vplivali zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Francija), kar je vplivalo na nižji izvoz vozil, ki še naprej opazno zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019.

Po razpoložljivih podatkih se je upočasnila tudi rast izvoza ostalih glavnih skupin proizvodov (razen kovin in kovinskih izdelkov ), ki pa še naprej presegajo primerljive ravni iz leta 2019. Upadel je tudi uvoz blaga iz držav EU (za 3,5 %, desez.), predvsem uvoz nekaterih proizvodov za široko porabo (uvoz osebnih avtomobilov), nižja pa je bila tudi rast uvoza proizvodov za investicije in vmesno porabo. Na začetku zadnjega četrtletja ostajajo izvozna pričakovanja višja kot pred pričetkom epidemije, njihova mesečna nihanja pa kažejo na povečano negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

Slika 7: Davčno potrjevanje računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja oktobra medletno večja za 15 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 2 %. Medletna rast se je glede na septembrsko okrepila v vseh dejavnostih, kar je bila predvsem posledica lanske nizke prodaje po razglasitvi epidemije

²

oz. omejitev pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev. Medletna rast se je tako najmočneje okrepila v dejavnostih, ki so bile lani v tem obdobju skoraj v celoti zaprte (gostinske storitve, potovalne agencije ter kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti). Rast prodaje glede na oktober 2019 pa je bila zaradi izvajanja pogoja PCT in enega delovnega dneva manj oktobra letos, v primerjavi z rastjo septembra, nižja. Pri tem je bila v trgovini, kjer se je ustvarilo skoraj 80 % vse prodaje, prodaja za 3 % večja kot oktobra 2019. Večja je ostala tudi prodaja pri strežbi jedi in pijač ter nastanitvenih in športnih dejavnostih, na kar je verjetno vplivalo tudi nadaljevanje unovčevanja bonov, pri nekaterih pa tudi višje cene

³

. Prodaja kulturnih in razvedrilnih storitev, v potovalnih agencijah in pri igrah na srečo pa je za okoli 40 % zaostajala za primerljivo prodajo iz leta 2019.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

2 Epidemija je bila razglašena 19. 10. 2020.

3 Cene gostinskih in nastanitvenih storitev skupaj so bile oktobra za 6,0 % višje kot oktobra 2019.

(15)

Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost se je avgusta povišala, a je bila še naprej nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesečni ravni povišala za 1,4 %, medletno pa je bila nižja za 6,8 %. Ob izrazitih mesečnih nihanjih se aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta, podobno v gradnji stanovanjskih stavb. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se aktivnost znižuje. Zaloge pogodb so v prvi polovici leta naraščale in presegale ravni iz leta 2020, avgusta pa so se močno znižale in bile tudi medletno nižje.

Cene v gradbeništvu so se zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile še nadalje povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil avgusta na ravni 8 %, kar je največ po letu 2005.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju še povečala, a se je okrevanje upočasnilo. K temu je poleg tekočega upada v juliju prispevala tudi skromna septembrska rast. Po naši oceni je to posledica težav v dobavnih verigah, ki so najhuje prizadele avtomobilsko industrijo in njene dobavitelje.

Medčetrtletno se je aktivnost najbolj povečala v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila rast skromnejša, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, med katere se uvršča avtomobilska industrija, pa je prišlo do upada. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa je bila v tretjem četrtletju ponovno razmeroma visoka (9,7 % v tretjem četrtletju, 29,4 % v drugem četrtletju), kar je bilo delno še vedno posledica nizke osnove; solidna je bila tudi rast, v primerjavi z enakim četrtletjem v letu 2019. Raven iz lanskega tretjega četrtletja so najbolj presegle srednje nizko tehnološko zahtevne panoge, najmanj pa srednje visoko zahtevne, zaradi upada v avtomobilski industriji.

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirani realni indeks 2010=100

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

Slika 9: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava se je avgusta še povečala, a ostala nižja kot pred epidemijo. Rast se je nadaljevala v menjavi večine pomembnejših storitev (transport, potovanja, IKT, ostale poslovne storitve), razen v gradbeništvu.

K povečanju je največ prispevalo okrevanje menjave storitev, povezanih s turizmom, kjer pa so bili izvozni in uvozni prihodki še vedno za okoli petino nižji kot avgusta 2019. V prvih osmih mesecih je bila skupna storitvena menjava še vedno za okoli desetino nižja kot v enakem obdobju leta 2019, kar izhaja predvsem iz okoli 50 % nižje menjave na področju turizma. Ocenjujemo, da je bil v tem obdobju upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji kot upad trošenja slovenskih gostov v tujini. Druge pomembnejše skupine storitev večinoma presegajo primerljive predkrizne ravni.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

(16)

Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah

Avgusta se je v tržnih storitvah nadaljevala rast realnega prihodka. Glede na predhodni mesec se je povečal za 2,3 %, raven pred letom pa je presegel za 15,3 %. Zaradi občutne rasti v računalniških storitvah na domačem in tujih trgih, se je prihodek najbolj okrepil v informacijsko-komunikacijskih storitvah, kjer sicer že dlje časa stagnira. V zadnjih mesecih se je močno povečal v gostinstvu, kar povezujemo z rastjo prenočitev tujih in domačih turistov ter izletnikov, ki so unovčevali lanske in letošnje bone. Prihodek, ki je bil medletno višji za 14 %, je še za 2 % zaostajal za prihodkom iz avgusta 2019.

Zmerna rast se je nadaljevala v prometu, k temu je največ prispevala dejavnost skladiščenja. V strokovno-tehničnih dejavnostih pa se je prihodek še naprej zmanjševal zaradi znatnega padca v arhitekturno-projektantskih storitvah.

Kljub nadaljnji rasti v potovalnih agencijah, se je prihodek zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih. Zaostanek glede na prihodek istega meseca leta 2019 je bil izrazit le še v nekaj dejavnostih, kot so potovalne in zaposlovalne agencije.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 12: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je avgusta, po močnem zmanjšanju v preteklem mesecu, povečala v vseh treh glavnih panogah; po predhodnih podatkih se je rast nadaljevala tudi septembra. Skupaj je bila prodaja v prvih osmih mesecih medletno višja za 9 % in podobna kot v enakem obdobju leta 2019. Glede na 2019 je bila nižja le v trgovini z motornimi vozili in pri prodaji motornih goriv

⁴

. Nasprotno pa je bila v tem obdobju za 12 % višja prodaja neživil znotraj trgovine na drobno, kjer se je več kot podvojila prodaja po pošti ali internetu (njen delež znaša okoli 7 %), za okoli desetino pa je bila večja prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov ter računalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili septembra še povečal.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

Slika 14: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2021 še naprej krepil in precej presegel raven iz primerljivega obdobja leta 2019, obseg železniškega prometa pa je bil nekoliko nižji. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je obseg cestnih prevozov naših prevoznikov po tujini povečal za 4 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa za 8 %. Medletno se je ob nizki lanski osnovi obseg cestnega prometa povečal za skoraj tri desetine. Medletno višji je bil tudi železniški prevoz blaga (za skoraj desetino), v primerjavi z enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je za nekaj odstotkov zaostajal.

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

V mio tkm, desez. indeks 2010=100

Cestni Cestni - po tujini

Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški

4 Znotraj trgovine na drobno, ki se deli na prodajo motornih goriv, živil in neživil.

(17)

Slika 16: Gospodarska klima

Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime drugi mesec zapored poslabšala. Na mesečni ravni se je znižalo zaupanje v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in pri potrošnikih. To je verjetno posledica še vedno velike negotovosti glede poteka epidemije, hkrati pa nekaterih aktualnih dogajanj v mednarodnem okolju, povezanih z ozkimi grli pri dobavi višanjem cen surovin in energentov. Vrednost kazalnika zaupanja je sicer višja kot oktobra lani, predvsem zaradi precej višjega zaupanja v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa je kazalnik gospodarske klime nekoliko nižji; precej nižji je v trgovini na drobno in pri potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti v zvezi z epidemičnimi razmerami in ukrepi.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom, visoka je ostala tudi rast nakupov neživil in hrane, medletno nižji pa so bili izdatki za nove avtomobile. Gospodinjstva so poleti povečala trošenje predvsem za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijač) doma

⁵

, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, in v tujini

⁶

, kamor se je letos odpravilo precej več domačega prebivalstva kot lani. V tretjem četrtletju so prav tako medletno znatno več trošila za kulturne in razvedrilne storitve, kar je tudi posledica nizke lanske osnove, ter za športne storitve, kjer so izdatki nominalno za 17 % presegli raven iz enakega obdobja 2019. Medletno precej večji so ostali tudi izdatki za živila in pijačo ter neživila, znotraj katerih pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upočasnila. Medletno nižja je bila prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po naši oceni vplival tudi podaljšan rok dobave.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q3 2021 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za julij in avgust.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

5 V tretjem četrtletju so doma opravili za več kot 3,5 mio prenočitev, kar je sicer za 15 % manj kot leta 2020, a za 130 % več kot leta 2019, ko so opravili za 1,5 mio prenočitev, na kar je vplivala tudi možnost unovčenja lanskih in letošnjih bonov. Na skupno medletno rast gostinskega prihodka v juliju in avgustu je vplivala tudi visoka medletna rast prenočitev tujih turistov.

6 Julija in avgusta je bilo prenočitev Slovencev na Hrvaškem medletno za 20 % več. V tem obdobju so bili skupni izdatki za potovanja izven Slovenije medletno višji za 39 %, vendar pa so za vrednostmi iz leta 2019 še zaostajali za 14 %.

(18)

Trg dela

Slika 17: Število delovno aktivnih oseb

Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb

Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih. V prvih osmih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 0,7 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast samozaposlenih (1,3 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,6 %), čeprav je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih.

Avgusta je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz avgusta 2019. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih avgusta letos prav tako ostalo nižje kot avgusta 2019.

Oktobra se je število brezposelnih nekoliko povišalo, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost. Konec oktobra je bilo brezposelnih 66.654 oseb, kar je 0,8 % več kot konec septembra in 20,3 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem oktobra 2019 (za 8 %). Po sezonsko prilagojenih podatkih pa je bilo konec oktobra za 1,7 % manj brezposelnih kot konec septembra, kar je podobno upadu v zadnjih mesecih. Čeprav se je, kot običajno v oktobru, med brezposelne prijavilo večje število mladih (iskalci prve zaposlitve)

⁷

, je bilo konec oktobra občutno manj brezposelnih mladih oseb (do 25 let) kot lani in tudi manj kot konec oktobra 2019. Na slednje med drugim vplivajo demografska gibanja (zmanjševanje števila mladih) in veliko povpraševanje po delovni sili, ki se kaže tudi v zgodovinsko visoki stopnji prostih delovnih mest

⁸

.

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 11 avg. 11 mar. 12 okt. 12 maj. 13 dec. 13 jul. 14 feb. 15 sep. 15 apr. 16 nov. 16 jun. 17 jan. 18 avg. 18 mar. 19 okt. 19 maj. 20 dec. 20 jul. 21

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

15-25 let 26-49 let 50+ let

Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Avgusta je bila medletna rast plač nižja kot v predhodnih mesecih (4,8 %), predvsem v javnem sektorju. Tu je bila 3,4-odstotna, kar je opazno manj kot v predhodnih mesecih, ko je še bila pod vplivom z epidemijo povezanih izplačil dodatkov

⁹

. V prvih osmih mesecih so bile plače v javnem sektorju za 11,2 % višje kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih osmih mesecih medletno višja za 5,6 %, na kar so vplivali različni dejavniki, predvsem dvig minimalne plače v začetku leta, ocenjujemo, da tudi pomanjkanje delovne sile; prav tako je še prisoten vpliv metodologije izračuna plač v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

9 Večina dodatkov se je prenehala izplačevati sredi junija.

7 Število mladih iskalcev zaposlitve se običajno oktobra poveča, saj jim konec septembra poteče status študenta.

8 Stopnja prostih delovnih mest je delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest skupaj.

(19)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 VIII 21/VII 21 VIII 21/VIII 20 I-VIII 21/I-VIII 20

Delovno aktivni² -0,6 0,2¹ 2,3 0,7

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 -3,3¹ 4,8 7,6

zasebni sektor 4,4 0,1¹ 6,0 5,6

javni sektor 7,8 -4,9¹ 3,4 11,2

v tem sektor država 9,9 -7,2¹ 2,9 13,1

v tem javne družbe 1,9 0,2¹ 4,9 5,2

2020 VIII 20 VII 21 VIII 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 9,2 7,4 7,3

v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Registrirani brezposelni 14,6 0,8 -20,3 -10,4

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(20)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 20/XII 19 XI 20-X 21/XI 19-X 20 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Skupaj -1,1 1,0 0,9 3,0 1,4

Hrana 1,1 -0,5 0,0 0,3 -0,8

Goriva in energija -9,9 5,6 4,2 18,5 9,2

Storitve 0,2 0,2 -1,0 1,1 0,1

Ostalo¹ -0,5 1,0 2,0 1,5 1,3

Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,6 0,6 1,5 0,7

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² -0,4 0,8 0,5 1,6 1,0

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 20: Cene življenjskih potrebščin

Slika 21: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, na 3,0 %.

Približno dve tretjini rasti so prispevale višje cene naftnih derivatov (medletno so bile višje za več kot 35 %) in toplotne energije (za skoraj 45 %). Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga, ki je bila 4,6-odstotna.

K temu pomembno prispevajo višje cene avtomobilov, ki so se v preteklih mesecih precej povišale in bile oktobra medletno višje za 5,6 %. Cene poltrajnega blaga pa so bile že drugi mesec zapored medletno nižje (tokrat za 0,8 %). Rast cen storitev ostaja nizka, okoli 1 %. Med njimi pa so se najbolj povišale cene gostinskih storitev (medletno 5,9 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile oktobra prvič po januarju medletno višje (a le za 0,3 %); v prihodnjih mesecih pričakujemo, da se bo njihova rast, zaradi nizke osnove in napovedi rasti cen nekaterih prehrambnih izdelkov, okrepila.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še vedno hitro krepi, septembra je bila že 8,6-odstotna. Pospešeno naraščajo cene na domačih in tujih trgih. K skupni rasti v največji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 13,1 %, in proizvodov za investicije, ki so bile višje za 8,2 %. Medletna rast cen energentov se je ohranila pri 8,5 %, njihov prispevek k skupni rasti pa je bil zaradi nizkega deleža razmeroma skromen. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo. Ta je sicer še vedno razmeroma nizka (1,8 %), a se postopoma krepi. Cene trajnega in tudi netrajnega blaga so bile septembra višje za 1,6 in 1,8 %.

-2 -1 0 1 2 3 4 5

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-4 -2 0 2 4 6 8 10

Medletna rast, v %,

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

(21)

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IX 20 31. XII 20 30. IX 21 30. IX 21/31. VIII 21 30. IX 21/30. IX 20

Krediti skupaj 23.023,8 22.860,9 23.350,6 0,2 1,4

Krediti podjetjem in NFI 10.504,9 10.307,0 10.574,5 0,4 0,7

Krediti državi 1.549,3 1.556,8 1.410,7 -3,9 -8,9

Krediti gospodinjstvom 10.969,6 10.997,0 11.365,4 0,6 3,6

Potrošniški 2.774,2 2.706,5 2.616,6 -0,4 -5,7

Stanovanjski 6.755,9 6.862,1 7.301,7 0,9 8,1

Ostalo 1.439,5 1.428,4 1.447,2 0,9 0,5

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 22.105,2 22.915,7 24.276,5 -0,1 9,8

Čez noč 18.044,4 18.975,7 20.853,4 0,3 15,6

Vezane 4.060,8 3.939,9 3.423,1 -2,5 -15,7

Bančne vloge centralne države skupaj 544,3 595,3 483,3 -6,0 -11,2

Vloge nefinančnih družb skupaj 7.691,9 8.053,5 8.506,6 0,8 10,6

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 22: Medletna rast kreditov domačim nebančnim sektorjem

Obseg posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je tudi septembra nekoliko okrepil, medletna rast pa je ostala skromna (1,4 %). Po tem ko se je kreditiranje podjetij in NFI na medletni ravni od sredine preteklega leta zniževalo, je bil obseg kreditov septembra medletno višji za 0,7 %. Višja so bila posojila podjetjem in tudi NFI. K skupni rasti pa je še naprej največ prispevalo okrepljeno zadolževanje gospodinjstev v obliki stanovanjskih posojil, ki so bila na medletni ravni višja za 8,1 %, kar je največ po letu 2011. Medletni padec potrošniških posojil se je v zadnjih mesecih ustalil okrog 5,5 % (pred tem so bili padci višji). Kakovost bančne aktive je bila solidna.

Delež nedonosnih terjatev

¹⁰

je ostal avgusta nizek, 1,3-odstoten. Po treh mesecih zniževanja pa se je nekoliko povečal delež terjatev s povečanim kreditnim tveganjem, predvsem zaradi prirasta v gostinstvu, kjer delež tovrstnih terjatev dosega že skoraj 60 % vseh terjatev, in deloma tudi v trgovini, kjer pa je bil delež terjatev s povečanim tveganjem nižji od 10 %.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

10 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo plačila.

(22)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-VIII 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 2020

Tekoči račun 29.398,2 27.797,0 1.601,2 2.088,8

Blago 22.404,4 21.618,9 785,5 1.569,4

Storitve 4.980,7 3.608,4 1.372,3 1.259,8

Primarni dohodki 1.114,8 1.546,5 -431,7 -398,0

Sekundarni dohodki 898,3 1.023,2 -124,9 -342,4

Kapitalski račun 2.091,4 1.901,7 189,7 -83,9

Finančni račun 3.922,4 5.097,1 1.174,6 1.763,2

Neposredne naložbe 1.271,8 436,4 -835,4 -332,6

Naložbe v vrednostne papirje -704,2 609,1 1.313,3 -3.109,6

Ostale naložbe 3.358,8 3.327,1 -31,8 5.086,4

Statistična napaka -616,3 0,0 -616,3 -241,6

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je avgusta znova znižal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 3 mrd EUR oziroma 5,9 % BDP. K medletno nižjemu presežku je največ prispeval nižji blagovni presežek, kar povezujemo s poslabšanimi pogoji menjave (višja rast uvoznih od izvoznih cen). Medletno nižji je ostal tudi storitveni presežek, predvsem zaradi manjšega presežka pri potovanjih. Nadalje se sicer povečuje presežek v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev, storitev raziskav in razvoja ter gradbenih storitev.

Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji, večinoma zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko. Pri primarnih dohodkih so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg in neto plačila dohodkov od lastniškega kapitala. Nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, in sicer zaradi več prejetih sredstev državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada in tudi večjih prilivov tekočih transferjev zasebnega sektorja.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

(23)

Slika 24: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Medletna rast prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja

¹¹

se je v tretjem četrtletju močno upočasnila (tudi zaradi močnega učinka osnove), medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem četrtletju. Primanjkljaj je bil zato nekoliko višji kot v drugem četrtletju, v prvih devetih mesecih skupaj pa je bil nižji kot v enakem obdobju lani. Izjemno visoka rast prihodkov v drugem četrtletju letos (36,1 %), se je v tretjem četrtletju upočasnila (5,3 %), zlasti rast prihodkov iz DDV in dohodka od pravnih oseb. Upočasnila se je tudi rast plač in posledično prihodkov iz socialnih prispevkov in dohodnine. Visoka medletna rast v drugem četrtletju je bila posledica lanske nizke osnove zaradi slabših gospodarskih razmer, učinka odobrenih odlogov, obročnega odplačevanja in oprostitve plačil davčnih obveznosti.

¹²

Medletna rast odhodkov je bila v tretjem četrtletju nekoliko višja (6,3 %) kot v drugem (4,0 %), k čemur so največ prispevali upočasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in plačil v proračun EU, rast ostalih kategorij odhodkov pa se je upočasnila.

Odhodki za blaženje posledic covid-19 so bili v tretjem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno nižji kot v prvem in drugem četrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj pa so bili odhodki za te ukrepe za 775 mio EUR višji (2,4 mrd EUR) kot v enakem obdobju lani.

-6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

13.000 15.000 17.000 19.000 21.000 23.000 25.000

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Vir: MF, Konsolidirana bilanca javnega financiranja, preračuni

11 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

12 K visoki rasti v drugem četrtletju so prispevali tudi nekateri enkratni dejavniki (prodaja koncesij za radijske frekvence, operacije zakladnice v povezavi z zadolževanjem).

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-IX 2020 I-IX 2021

Kategorija

I-IX 2020 I-IX 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 13.636,6 -3,5 15.529,5 13,9 SKUPAJ ODHODKI 15.978,5 14,9 17.614,6 10,2

Davčni prihodki¹ 6.703,2 -9,8 7.832,8 16,9 Plače in drugi stroški dela² 3.743,6 11,8 4.437,2 18,5

Dohodnina 1.773,7 -2,7 2.059,1 16,1 Izdatki za blago in storitve 2.087,3 7,5 2.285,2 9,5

Davek od dohod. pravnih oseb 561,4 -27,9 864,2 53,9 Plačila obresti 683,1 -2,8 637,0 -6,7

Davki na nepremičnine 153,7 -8,1 173,0 12,6 Rezerve 120,6 -14,1 156,4 29,6

Davek na dodano vrednost 2.520,9 -9,7 2.961,2 17,5 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.218,2 12,8 7.027,2 13,0

Trošarine 994,6 -13,5 1.075,5 8,1 Ostali tekoči transferi 1.942,6 97,7 1.581,1 -18,6

Prispevki za soc. varnost 5.377,4 3,6 5.877,2 9,3 Izdatki za investicije 809,2 -4,1 1.050,2 29,8

Nedavčni prihodki 880,7 2,3 1.024,8 16,4 Plačila v proračun EU 373,8 -12,5 440,4 17,8

Prejeta sredstva iz EU 523,8 6,4 573,2 9,4 JAVNOFINANČNI SALDO -2.341,9 -2.085,1

Ostalo 151,5 -3,7 221,4 46,2 PRIMARNI SALDO -1.670,9 -1.451,4

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(24)

Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih letos pozitiven (129,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 570,1 mio EUR (35,2 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2021), vplačala pa 440,4 mio EUR (77,9 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov (43,5 % vseh povračil v državni proračun; 35,3 % načrtovanih pa je bilo povrnjenih) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (39,1 %; 73,5 %). Delež sredstev iz Kohezijskega sklada je znašal 10,3 %, povrnjenih v državni proračun pa je bilo 23,8 % načrtovanih sredstev. Po podatkih SVRK je bilo do konca septembra 2021 iz finančne perspektive 2014–2020 upravičencem izplačanih 62 % razpoložljivih sredstev.

0 100 200 300 400 500 600 700 800 Ostala prejeta

sredstva Prejeta sred. iz centraliz. skladov in

ostalo Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2021)

Vir: MF.

(25)

izbr ane t

(26)

(27)

samostojnih podjetnikih (90) pa za 27 %. Zmanjšanje števila stečajev se kaže tudi v primerjavi devetih mesecev leta 2021 z enakim obdobjem leta 2020 (GD za 9 %;

s. p. za 33 %), ko je bilo pri pravnih osebah začetih 674 stečajnih postopkov, pri samostojnih podjetnikih pa 47. Upad števila stečajev med epidemijo povezujemo z moratoriji na stečaje in okrnjenim delovanjem sodišč v času epidemije. Od začetka epidemije (od aprila 2020 do septembra 2021) je bilo največ začetih stečajev v dejavnosti trgovine (med vsemi začetimi stečaji nad GD jih je bilo iz te dejavnosti 25,3 %; s. p. 22,5%), gradbeništva (GD 19,2 %, s. p. 20,6 %), gostinstva (GD 13,7 %; s. p. 11,8 %) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (GD 12 %; s. p. 13,7 %). Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 1.731 gospodarskih družb in 116 samostojnih podjetnikov.

V letih 2020 in 2021 je bilo manj osebnih stečajev

⁵

kot pred epidemijo. Zaradi občasnega nedelovanja sodišč je bilo že v letu 2020 začetih za četrtino manj osebnih stečajev kot v predhodnem letu. Tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo število manjše. Od januarja do septembra 2021 je bilo začetih 854, končanih pa 1.673 osebnih stečajev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 16 %, oz. 11 % manj, zneski prijavljenih terjatev (188 mio EUR) pa so bili manjši za 3 %.

5 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Osebni stečaj je namenjen fizični osebi, ki ima stalno ali začasno bivališče v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če je v RS prejemal plačo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če ima sedež v RS.

Plačilna sposobnost poslovnih subjektov med epidemijo covida-19

Kazalniki plačilne sposobnosti slovenskih poslovnih subjektov za leti 2020 in 2021 še ne odražajo razsežnosti vpliva epidemije. Razlog so številni ciljno usmerjeni interventni ukrepi države za blaženje posledic epidemije

¹

v letih 2020 in 2021 ter finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati poslovnih subjektov v zadnjih letih. Nekateri ukrepi, uvedeni ob začetku epidemije – zakonski moratoriji, finančna sredstva države, sprememba insolventne zakonodaje (s katero so bili ustavljeni številni insolventni postopki), so veljali tudi leta 2021, zato bi lahko z umikom teh ukrepov prišlo do poslabšanja insolventnosti

²

in posledično povečanja števila stečajev v primerjavi z obdobjem, ki ga je zaznamovala epidemija, predvsem v dejavnostih, ki jih je epidemija bolj prizadela.

³

Število začetih stečajnih postopkov

⁴

nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo od začetka epidemije manjše kot leta 2019. Število začetih stečajev se je pri gospodarskih družbah (GD) leta 2020 (988) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 11 %, pri

1 Začasna prekinitev vseh rokov v sodnih zadevah, ki niso nujne; odlog in zadržanje izvrševanje sklepov o izvršbi; odlog obveznosti poslovodstva predlagati stečaj ali prisilno poravnavo; podaljšanje roka, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja; izključitev prejemkov iz izvršbe in tudi iz stečajne mase v osebnem stečaju.

2 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

3 Glej tudi Tavčar, B. (2021) Kriza in insolventnost poslovnih subjektov v Sloveniji (kratka analiza), UMAR.

4 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov.

Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

Slika 26: Število začetih postopov zaradi insolventnosti pri vseh poslovnih subjektih

0 300 600 900 1200 1500

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-IX 2021

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Opomba: * prisilne in prostovoljne.

Stečaji Poravnave* Likvidacije*

Slika 27: Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki

0 30 60 90 120 150 180 210

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-IX 2021 Število

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Začeti stečajni postopki nad pravnimi osebami (l. os) Začeti stečajni postopki nad s.p. (d. os)

(28)

Od začetka epidemije se je zmanjšalo število samostojnih podjetnikov

⁷

z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in tudi njihovi zneski neplačil. Leta 2020 se je število s. p. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi zmanjšalo za petino, njihovi neplačani zneski pa za četrtino. Tudi v devetih mesecih 2021 je bilo njihovo povprečno mesečno število (2.246) manjše kot v enakem obdobju 2020 (za 682), povprečni dnevni zneski neplačil (23 mio EUR) pa so bili nižji za četrtino. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica zneskov ni poravnanih več kot eno leto. Večina neplačnikov se podobno kot predhodno leto uvršča v dejavnosti gradbeništva (22 %), več kot 10 % pa v trgovino, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

7 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti.

Povprečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi

⁶

in zneski neporavnanih obveznosti so bili od začetka epidemije manjši kot leta 2019. Že leta 2020 se je povprečno mesečno število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi od predhodnega leta zmanjšalo za 15 %, povprečni dnevni zneski neporavnanih obveznosti pa so bili nižji za tretjino. Tudi v devetih mesecih letošnjega leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem 2020 povprečno mesečno število pravnih oseb manjše, za 516 (17 %), povprečni dnevni neporavnani zneski pa za 27 mio EUR (18 %). V tem obdobju se je število neplačnikov zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (129), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (77) ter gradbeništvu (67). Povprečni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali pri gradbeništvu (6,5 mio EUR), trgovini (6 mio EUR) in poslovanju z nepremičninami (5 mio EUR).

6 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

Slika 28: Osebni stečaji

0 10 20 30 40 50 60 70 80

0 60 120 180 240 300 360

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep.

2019 2020 2021

V mio EUR

Število

Vir: Vrhovno sodišče RS.

Prijavljene terjatve (desna os) Število začetih osebnih stečajev (leva os) Število končanih osebnih stečajev (leva os)

Slika 29: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti*

0 50 100 150 200 250 300 350 400

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000

q1-08 q2-08 q3-08 q4-08 q1-09 q2-09 q3-09 q4-09 q1-10 q2-10 q3-10 q4-10 q1-19 q2-19 q3-19 q4-19 q1-20 q2-20* q3-20 q4-20 q1-21** q2-21** q3-21 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os) Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (d. os)

*Podatki za april in maj 2020 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dne 11. 4. 2020, ki je do 31. 5. 2020 odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zadržal izvrševanje v postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2; razen če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal).

**Podatki za januar, februar, marec in april 2021 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) dne 31. 12. 2020, ki je do 31. 1. 2021 zadržal izvrševanje sklepov v postopkih davčne izvršbe razen v nujnih zadevah in odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), če je dolžnik fizična oseba; razen če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Objava v Uradnem listu RS št. 38/2021 z dne 16. 3. 2021- podaljšanje sklepa do 18. 4. 2021.

(29)

Med epidemijo je bilo zabeleženo najmanjše število dolžnikov na krog pobota, kot tudi najmanjši pobotani zneski, medtem ko so se zneski prijavljenih obveznosti v letu 2020 povečali. V letu 2020 se je znesek prijavljenih obveznosti od predhodnega leta povečal za tretjino, za 15% pa je bil nižji pobotan znesek. V prvih devetih mesecih 2021 je povprečno 1.833 dolžnikov na krog pobota prijavilo obveznosti v skupnem znesku 2,0 mrd EUR, pobotanih pa je bilo 4,7 % prijavljenih obveznosti. V vseh krogih letošnjih pobotov je bila več kot polovica vseh pobotanih obveznosti v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (27 %). V enem krogu približno dve tretjini dolžnikov pobota vsaj del obveznosti. Med udeleženci pobota so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je s poboti v obdobju od leta 2011 do septembra 2021 zmanjšala za 4,0 mrd EUR

⁸

.

8 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7.

2012.

Slika 30: Samostojni podjetniki z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti*

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000

q1-10 q2-10 q3-10 q4-10 q1-11 q2-11 q3-11 q4-11 q1-19 q2-19 q3-19 q4-19 q1-20 q2-20* q3-20 q4-20 q1-21** q2-21** q3-21 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (d. os)

Povprečno št. samostojnih podjetnikov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os)

Slika 31: Rezultati večstranskih pobotov medsebojnih obveznosti, 2011– september 2021

0 3000 6000 9000 12000 15000

0 2000 4000 6000 8000 10000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-IX 2021 Število

V mio EUR

Vir: AJPES.

Skupni znesek prijavljenih obveznosti (l. os) Skupni pobotani znesek (l. os)

Povprečno število dolžnikov na krog pobota v obdobju (d. os)

* Glej opombo pod Sliko 29.

(30)

(31)

sta

(32)

(33)

Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2.2 3.2 4.8 4.4 3.3 -4.2 6.1 4.7 3.3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 38,853 40,443 43,011 45,864 48,397 46,918 50,364 53,352 56,136

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18,830 19,589 20,820 22,136 23,167 22,312 23,897 25,259 26,496

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 84 86 87 89 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12.3 11.2 9.5 8.2 7.7 8.7 7.7 6.9 6.6

Stopnja brezposelnosti, anketna 9.0 8.0 6.6 5.1 4.5 5.0 4.7 4.3 4.2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0.9 1.3 1.8 1.2 0.8 -3.7 5.3 3.1 2.1

Inflacija², povprečje leta -0.5 -0.1 1.4 1.7 1.6 -0.1 1.4 2.0 1.9

Inflacija², konec leta -0.4 0.5 1.7 1.4 1.8 -1.1 2.5 1.9 2.0

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.7 6.2 11.1 6.2 4.5 -8.7 10.9 8.2 5.6

Izvoz proizvodov 5.3 5.7 11.0 5.7 4.5 -5.5 11.4 6.6 4.8

Izvoz storitev 2.4 8.0 11.2 7.7 4.6 -20.5 8.8 15.2 9.0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.3 6.3 10.7 7.1 4.7 -9.6 12.6 8.8 5.8

Uvoz proizvodov 5.1 6.6 10.7 7.4 5.0 -8.6 13.4 8.2 5.6

Uvoz storitev 0.1 4.7 10.5 5.4 3.0 -14.9 8.4 12.3 7.3

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116

- delež v primerjavi z BDP, v % 3.8 4.8 6.2 6.0 6.0 7.4 4.6 4.0 3.8

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46,171 44,325 43,231 42,148 43,796 48,252 51,150*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118.8 109.6 100.5 91.9 90.5 102.8

Razmerje USD za 1 EUR 1.110 1.107 1.129 1.181 1.120 1.141 1.193 1.180 1.180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.0 4.4 1.9 3.6 4.8 -6.6 5.6 6.0 3.1

- delež v BDP, v % 54.0 54.0 52.5 52.0 52.4 50.2 50.1 51.1 51.0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.3 2.4 0.4 3.0 2.0 4.2 1.8 1.5 1.0

- delež v BDP, v % 18.8 19.0 18.5 18.3 18.3 20.6 20.5 19.4 19.1

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1.2 -3.6 10.2 9.7 5.5 -8.2 10.0 8.0 6.0

- delež v BDP, v % 18.7 17.4 18.3 19.3 19.6 18.9 20.0 20.8 21.4

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec avgusta 2021.