SEDAJ PA ŠE TEBI ENE LEPE POZDRAVE

OŠ JESENICE

Raziskovalna naloga Ko še ni bilo mobitelov

Mentorica: Bojana Osenk

SEDAJ PA ŠE TEBI ENE LEPE POZDRAVE

Letošnje raziskovalne naloge smo se lotili z velikim veseljem. V času brez mobitelov je ţivljenje potekalo veliko počasneje, mirno in manj stresno. Ljudje so bili odvisni od pošte in poštarjev, ki so prinašali zaţelena in manj zaţelena sporočila. Zato smo se odločili, da bomo skušali poiskati čim več starih razglednic in pisem. Vendar smo ţe takoj naleteli na teţave. Veliko naših kroţkarjev je doma v stolpnicah in blokih, kjer je prostora malo. Zato veliko stvari, ki se jim ne zdijo pomembne, vrţejo v smeti. Tako je tudi s pošto. Kar nekaj časa je trajalo, da smo zbrali precej zajeten kupček starih

razglednic in voščilnic.

Delo je bilo zelo zanimivo. Ko so nam prišla v roke zelo stara pisma, smo si jih skrbno ogledali. Zanimiva ni bila le pisava, ampak tudi ţig pošte, od koder so pismo poslali, in pošte, kamor so jo naslovili. Zanimive so bile še znamke, ki pa so bile velikokrat ţal poškodovane.

Razglednice, prečudovite voščilnice, ročno narisani motivi, izredne umetnine.

Ker nas je kroţkarjev kar veliko (26 sedmošolcev in osmošolcev), smo se razdelili v skupine.

Gradivo smo najprej razdelili po tematiki, nato pa po starosti. Vsaka skupina je tako obdelala eno vrsto temo.

Pri delu nam je omagala tudi naša knjiţničarka, gospa Vladka Platiša. Pripravila nam je ustrezno literaturo, po kateri smo brskali in našli precej zanimivih podatkov.

V šoli smo sestavili anketo o starih razglednicah in pismih. Svojim starim staršem smo zastavili nekaj vprašanj. Dobili smo kar zanimive odgovore. Še bolj zanimivo pa je bilo to, da smo skupaj obujali spomine na njihovo mladost, znance in dogodke. V šolo smo povabili vnetega zbiralca starih razglednic, gospoda Dušana Prešerna. Pokazal nam je podobo starih Jesenic (Jesenice pred sto leti). Prav prijetno ga je bilo poslušati. Naši zbirki najdenih razglednic Jesenic je prispeval še nekaj svojih. Zelo smo mu bili hvaleţni. Tudi sami smo mu v zameno podarili nekaj lepih starih primerkov voščilnic. Ko se je nabralo dovolj gradiva, smo začeli pisati in urejati nalogo, skenirali material, ki smo ga zbrali, tipkali, ustavljali,… Nastajati je začela naloga, ki je pred nami.

Nalogo smo pisali v šolski računalnici. Delo je bilo zelo pestro. Pri računalniškem delu nam je pomagal učitelj računalnikar, gospod Klemen Klemenc. Napake, ki so nastale pri pisanju pa je odpravil gospod Igor Škrlj. Obema se prav lepo zahvaljujemo.

UVOD

Razglednice, dopisnice, pisma,… nepotrebna navlaka. Danes, v sodobnem času, v obdobju računalništva, si zelo teţko predstavljamo, kako velikega pomena je pisno poštno gradivo, ki piše našo zgodovino. Stara razglednica, spomin na čas in kraj, ki je ţe zdavnaj preţivet,…pismo, spomin na mladostne dni, ki so minili in se ne vrnejo več,…čas beţi. Vendar starejše generacije lahko obujajo spomine na mladost, saj imajo razglednice, popisane pole papirja, ki jih vračajo leta in leta nazaj. Kaj pa je danes? Mladi komuniciramo preko mobilnih aparatov, interneta, si neprestano pošiljamo takšna in drugačna sporočila, a od vsega tega zanamci ne bodo imeli nič. Lepe misli, ki jih odtipkamo na telefonu ali tipkovnici, zbrišemo, ko jih preberemo. Ni jih več. Nič ne ostane, če ne shranimo. Nihče ne misli na to, da bomo čez leta radi oţivljali svojo mladost. Redko kateri od nas še napiše razglednico, čestitko, ali celo pismo. Zato smo bili prijetno presenečeni, ko smo pobrskali po podstrešju naših babic in dedkov in našli prave zakladnice. Skupaj z njimi smo se povrnili v stare čase, poslušali zanimive zgodbe iz preteklosti. Vsako pismo, vsaka razglednica je imela svojo zgodovino, zanimivo preteklost, povezana je bila z ljubljeno osebo, sorodnikom, znancem.

Zanimivo je bilo, kako stare razglednice so se našle. Presenečeni smo bili nad lepo pisavo, ki je čitljiva in oblikovno lepa na pogled.Zanimivi so bili stari ţigi poštnih uradov, znamke, ki prikazujejo bolj ali manj znane zgodovinske osebnosti.

Slika 1: Planike (odposlana pred 2. svetovno vojno)

Teţko smo se odločili, kako bomo prikazali razglednice in pisma.Razdelili smo jih na voščilnice ob godu, rojstnem dnevu, veliki noči, boţiču, novem letu in na krajevne razglednice (Jesenice, Ljubljana).

ZGODOVINA RAZGLEDNIC

Prababica našega kroţkarja, gospa Ivanka, stara šestindevetdeset let, se je spominjala, da so bile prve »kartice« podobne današnjim dopisnicam, na eni strani je bil naslov, na drugi pa si napisal besedilo. »Potem pa so prišle takšne s slikami, ampak si pisal kar na tisto stran, kjer je bila tudi slika«.

Slika 2: Voščilnica za god (odposlana leta 1940)

Pobrskali smo po literaturi in viri nam pričajo, da so sredi 19.stoletja izdali na Dunaju prvo uradno dopisnico »Correspondenz – karte«, v naših krajih imenovano »listnica«, šele kasneje

»dopisnica«.

Slika 3: Voščilnici (odposlani leta 1948 in 1943)

»…prva stran z vtisnjeno znamko za dva krajcarja, določena za naslov, zadnja pa za pisna

Slika 4: Odposlani leta 1944 in 1943

Iz dopisnice se je razvila razglednica. Ker so bile dopisnice suhoparne, se je porodila ideja, da bi jih ilustrirali. Ilustracije so opisovale določen kraj ali pa prikazale njegove posebnosti (Ljubljana – grad,…)

Slika 5: Ljubljanski grad konec 19. stoletja

»Najprej so uporabljali za ilustracijske namene del sporočilne strani dopisnice. Počasi se je slikovni del večal in je kmalu zasedel polovico, tričetrt in končno celo hrbtno stran dopisnice, ki je tako postala sprednja stran razglednice. Ker pa tako ni ostalo več prostora za pisna sporočila, se je spremenila tudi naslovna stran. Od leta 1904 so jo v Avstriji razmejili na dva dela, kar je sicer postalo opora za datacijo starih razglednic. S tem se je končal razvoj razglednice, kakor jo poznamo še danes; na nekdanji sporočilni strani dopisnice se je enkrat za vselej naselila slika, na naslovni strani pa sta zasedla polovico prostora naslov in znamka, drugo polovica pa je ostala za pisna sporočila pošiljatelja.«²

Zanimivosti: »Dopisnica je stala povprečno 10 dinarjev, poštnina pa po letu 1900 5 dinarjev.

Kljub tej visoki ceni se je tako dopisovanje zelo priljubilo med Slovenci….Čeprav je bil kilogram krompirja 6 dinarjev in je dopisnica »odtehtala« povprečno dva in pol kilograma krompirja, luksuzne pa kar še enkrat toliko ,to ni zavrlo dopisovanja tudi med revnejšimi sloji Slovencev.«³

»Zelo rada sem imela razglednice«, nam je pripovedovala naša anketiranka, gospa Ivanka,

»nisem jih dobivala veliko, toda kar sem jih dobila, sem jih skrbno shranila. Rada sem jih zlagala, prebirala, se igrala z njimi – kar sem sploh imela časa za to. Veste, včasih smo iz razglednic vezali tudi albume ali pa škatle. To smo delali s šivankami in volno ali pa debelim sukancem. Lepo je bilo, če je bila nitka barvna. Taka škatla je veliko pomenila. Dekleta smo jih izdelovale in jih menjavale. Notri smo shranjevali stara pisma ali pa kak drug pomemben papir. Na ţalost se teh škatel ni več ohranilo«

Ljudje so radi zbirali razglednice. Med seboj so jih izmenjavali, jih pošiljali iz raznih krajev. S tem so hoteli povedati, kje so bili, kakšen je kraj, ki so ga obiskali, in seveda, razglednica je dopolnila tudi zbirko zbiratelja. Za nas pa je to pomemben vir, saj s slikovnim gradivom ugotovimo, kako se je naša pokrajina spreminjala iz leta v leto, iz desetletja v desetletje.

»Kasneje so začele prihajati tudi take razglednice, da si odprl okence in znotraj je bil srček ali pa roţica, lučka, sonček, luna,…Druge so bile take, da so se svetlikale in če si jih malo obrnil, se je figura premaknila, ali pa si dobil občutek, da ladja zapluje. To so bile res lepe razglednice«, se spominja naša anketiranka.

Slika 6: Svetlikajoče razglednice

Danes vemo, da takih razglednic skoraj ne najdemo v trgovinah in na poštah, so pa zato pojoče razglednice – voščilnice prav tako lepa pridobitev sodobnega časa.

PRAZNIČNE RAZGLEDNICE

Ljudje so si največkrat pošiljali razna voščila, za god, za boţič, skromneje za novo leto, za veliko noč, ob poroki, ob rojstnem dnevu, rojstvu. S tem so skušali obnoviti in polepšati tisti trenutek v našem ţivljenju, ki je pomenil neko prelomnico. Voščilnice so prihajale ob vsakem prazniku. Bilo so črno - bele in barvne, nekatere so imele lepe ţelje ţe napisane na slikovnem delu, druge so bile le ilustrirane. Teme na voščilnicah so sovpadale s praznikom, kateremu so bile namenjene (velika noč – zajček, piščanček, pirhi, mačice, trobentice, zvončki,…; boţič – jaslice, jelka, Boţiček, otroci na snegu, zvezda repatica, in z novoletnimi ţeljami sovpadajoča štiriperesna deteljica, pujsek, dimnikarček, pikapolonica, simboli za srečo…). Zelo pogosti motivi na voščilnicah so številne roţe ali pa ljubke ţivali (kuţki, mucki, osliček…)

Pri nas so med prazničnimi voščilnicami najbolj priljubljene razglednice Maksima Gasparija , saj so s svojo motiviko in vsebino primerne za vsako priloţnost, voščilo, izraţeno ţeljo ali sporočilo. Tudi med našimi anketiranci se jih je našlo kar precej, katerim so njegove razglednice zelo ljube.

Številne Gasparijeve dopisnice poudarjajo slovenske narodne korenine in pripadnost našemu narodu. Prikazujejo slovensko narodno nošo in ljudske običaje, s tem pa prijetno obujajo spomine na ţivljenje naših prednikov. Njegove dopisnice zato lahko uvrščamo med narodno buditeljske.

Med prazničnimi razglednicami smo našli tudi navadne razglednice, katerih ilustracije so kraji, narava,…ali karkoli.

GOD

Slika 7: Voščilnici za god (odposlani leta 1939 in 1946)

Najstarejša praznična razglednica, ki smo jo odkrili, je voščilnica za god iz leta 1930 (11.8.), poslana iz Varaţdina na Jesenice. Pisana je s »tintnim« svinčnikom. Zanimiva je tudi znamka s portretom kralja Aleksandra KaraĎorĎevića z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenca«.

Slika prikazuje mesto Varaţdin.

Slika 8: Najstarejša najdena voščilnica (leto 1930)

Leta 1933 (16.8.) pa je bila poslana enobarvna, roţnata voščilnica za god s podobo dekleta, ki v rokah drţi šopek cvetja.Poslana je bila iz Ljubljane na Jesenice (naslovnik je isti).

Slika 9: Voščilnica (16. 8.1933)

13.8.1938 je na isti naslov prejela voščilnico za god iz Kranja z znamko kralja Petra.

Slika 10: Voščilnici 13.8.1938 in 2.5.1933

2.5.1933 je bila poslana prelepa voščilnica za god: »Tisoč sreč k Vašemu godu Vam ţeli Lojze«. Ţig je slabo viden, znamka pa je ţe poškodovana.

Zanimive voščilnice so prihajale med drugo vojno, našli smo jih kar nekaj. Nekatere so bile odposlane iz Italije (to smo razbrali s pomočjo znamk – ţig pa je bil na ţalost zelo slabo viden), druge pa so nosile znamko z obrazom Adolfa Hitlerja. Seveda so bili napisi na ţigu nemški, kakor tudi imena ulic in krajev (Assling – Jesenice, Krainburg – Kranj).

Slika 11: Voščilnici z italijanskima ţigoma in znamkama (odposlani leta 1942 in 1943)

Slika 12: Znamke in ţigi

Ko smo pregledovali voščilnice, ki so bile pisane po drugi svetovni vojni, smo prišli do zaključka, da so se ţigi spremenili, in sicer tako, da je bil napis kraja sicer slovenski, zraven pa je bil napisan tudi v cirilici.

Pozornost nam je vzbudila voščilnica z naslednjo vsebino: »Pošiljam Vam iskrene čestitke k Vašemu imendanu…« (Vipava 21.12.1951). Ugotovili pa smo, da pomeni imendan god.

Slika 13: Voščilo za imendan (21.12.1951)

Kar se nam je v nadaljevanju zdelo zanimivo, je bil naslovnik in naslov pri naslednjih voščilnicah (skozi posamezna leta se je imenovanje spreminjalo): prvo razglednico, ki smo jo razbrali in je datirana z datumom 11.8.1930, je naslovljena na »Gospodično Mimico Premrl«, naslednja z datumom 16.8.1933 za »Gospico Mimi Premrel«, 13.8.1938 »Gospodična Mimica Premrl«, leta 1943 »Gospodična Mimi Premrl«, iz leta 1944 »Fraulein Mimica Premerl - Krankenhaus, Assling/Sava«, leto 1952 - »Tov. Premerel Mimica – knjigovodja bolnice Jesenice /Gorenjska«, leta 1954 – »Gospodična Mimica Premrl, uradnica, Jesenice na Gorenjskem, Bolnica, Slovenija«, leta 1955 – »Gdč. Premerl Mimica – računovodkinja, Nova bolnica, Jesenice na Gorenjskem«, leta1955 - »Tov.Premerel Mimi, Javna bolnica, Jesenice«, leta 1960 – »Mimica Premerel, Jesenice, Nova bolnica, Slovenija«.

Slika 14: Voščilnice, odposlane leta 1933, 1941, 1942 in 1943 (naslovnik ga.

Mimi Premrl)

S tem letom se konča kar precej izdatna zbirka razglednic, naslovljenih na isto osebo. Vse to se nam je zdelo zelo zanimivo, prav tako pisanje naslovov in poimenovanj.

Te razglednice nam je prinesel učenec devetega razreda, ki jih je našel pri obnovi stare hiše na podstrešju. Učenec je bil prejšnja leta tudi član zgodovinsko – raziskovalnega kroţka in zato je vedel, da radi zbiramo stare predmete. Razglednice nam je posodil, da smo si jih dodobra ogledali. Zelo smo mu hvaleţni.

Slika 15: Voščilnice gospici Mimi Premrl (leto 1944, 1944, 1953)

Ugotavljamo, da so ljudje ţe nekoč veliko pisali, saj so tako ohranjali stik s svojimi bliţnjimi, prijatelji in znanci.

Slika 16: Voščilnice, odposlane leta 1938, 1954, 1957 1971 in 1985

ROJSTNI DAN

Tako kot voščilnice za god smo našli voščilnice ob rojstnem dnevu, seveda so veliko mlajše in precej manj jih je. Najstarejša ima datum 20.5.1955 in je bila poslana iz tujine.

Slika 17: Čestitki za rojstni dan (20.5,1955 in 1.2.1965) 1.2. 1965 pa so z Jesenic v Mojstrano poslali iskrene čestitke ob rojstnem dnevu.

Sledijo še mlajše voščilnice, vendar pa jih ni veliko.

Slika 18: Ob rojstnem dnevu iz leta 1966 in 1974

Ljudje si niso toliko voščili ob rojstnih dnevih, saj jim je bil god pomembnejši osebni praznik.

Slika 19: Čestitka (leto 1983)

Zelo lepi sta voščilnici iz konca osemdesetih let dvajsetega stoletja.

Slika 20: Voščilnici, odposlani 1978. in 1979. leta

DAN ŽENA

Veliko pa smo našli voščilnic, ki so bile namenjene ţenam ob njihovem prazniku, 8. marcu – dnevu ţena. Praznik, ki ga je socializem močno zakoreninil, nam je ostal še danes . Praznik vseh ţena, vseh mater, vseh tet, babic … In ob dnevu ţena počastimo svoje matere in prijateljice s šopkom teloha, mačic, zvončkov in drugega pomladanskega cvetja. Danes menimo, da moramo zaiti v cvetličarno in kupiti razno cvetje, ali pa v Mercator, kjer nam bodo za drag denar prodali bonboniero. Topel nasmeh in prijazna beseda, vsestransko razumevanje, razbremenitev od gospodinjskih opravil – vse to je za mater večkrat najlepše darilo, lepše od bogatega poklona, kupljenega v trgovini. Doma izdelane voščilnice ali roţice iz papirja pa so še lepši poklon.

Slika 21: Ročno izdelane voščilnice

Leta 1963 je iz Kočevske Reke prispela na Jesenice voščilnica ob dnevu ţena. Na voščilnicah so ponavadi roţe – posamezno cvetje ali pa šopki. Nekatere imajo ţe izpisane ţelje, druge ne.

Slika 22: Čestitka iz Kočevske Reke (1963)

5.3.1974 je bila poslana voščilnica iz Poljčan na Jesenice. Zanimiva je bila voščilnica iz Poljčan (5.3.1975) z naslednjo vsebino: »… celotnem »ţenskem svetu« v Vaši hiši ţeli hvaleţni!«.

Slika 23: Voščilo ob dnevu ţena (5.3.1974, 5.3.1975)

Od istega odpošiljatelja smo našli še voščilnice iz leta 1976, leta 1979 (voščilnica je naslovljena na »cenjene ţene Aţmanove…«), leta 1986, leta 1987, leta 1988, leta 1990.

Slika 24: Voščilnice iz let 1976, 1979, 1981, 1986, 1987 in 1990

VELIKA NOČ

»Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja«.⁴

Slika 25: Velikonočni voščilnici ( leto 1950 in 8.4.1952)

In ker je to največji krščanski praznik, si kristjani med seboj tudi voščijo. Pošiljajo razglednice z lepimi ţeljami in velikonočnimi simboli.

Slika 26: Velikonočni simboli ( 31.3.1999, 20.4.2000)

Znane so podobe velikonočnih butaric (šop brinja, vejica pušpana, bršljan, največkrat pa različno pobarvani in zaviti oblanci - beli, rumeni, rdeči, modri, včasih so zraven še pomaranče, jabolka…), pirhi z napisom »vesela aleluja« (aleluja je jed, skuhana iz repnih olupkov, uţiva se na veliko soboto, simbolizira pa čas hude lakote ), velikonočni zajec, (otokom nosi pobarvana jajca, je ţrtvena ţival in simbolizira plodnost), piščančki ( simbol ţivljenja, ki se razvije iz jajca), pirhi - barvasto jajce (izvor ţivljenja).

Slika 27: Voščilo 5.4.1955 in 26.3.1959

Razglednice, namenjene velikonočnim voščilom, so bile kar številne. Izbrali so le nekatere.

Najstarejša je bila pisana 18.4.1946, poslana iz Ljubljane na Jesenice, tovarišici Mimi Premrl.

Slika 28: Voščilnica iz leta 1946 (18.4)

15.4.1949 je iz Modrejc prispela voščilnica na Koroško Belo z zanimivim naslovom »Druţina Kristan, Koroška Bela, Slovenski Javornik, Jesenice, Slovenija« (danes verjetno take razglednice ne bi dostavili naslovniku).

Slika 29: Odposlana 15.4. 1949

Slika 30:

12.4.1958 24.3.1959 26.3.1959

16.4.1960 24.3.1963 1964

15.4.1965 10.4.1968 6.4.1977

BOŽIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE

Boţič je praznik, ki velja za najbolj priljubljenega med ljudmi. To je dan Kristusovega rojstva.

Slika 31: Voščilnica iz leta 1939

Nam ţe znana naslovnica »Gospodična Mimica Premerl« je 22.12.1939 prejela voščilo za boţične in novoletne praznike. Črno - bela motivika idilično prikazuje Kristusovo rojstvo. Prav tako je prijetna in nenavadna voščilnica za novo leto iz istega leta, kjer novo leto avtorice poimenujejo »nastopno novo leto«.

Slika 32: Ob Jezusovem rojstvu 1939

Slika 33: Vesel boţič (odposlane 1943, 1960 in 1964)

Nekatere prikazujejo versko tematiko, Jezusovo rojstvo, devico Marijo z Joţefom, svete tri kralje, angele, jasli.

Slika 34: Ob boţiču (1965, 1966, 1973)

Slika 35: Boţič 1982, 1983, 1988

Druge so manj naboţne. To so voščilnice z drugačno motiviko:

Slika 36: Lepe praznike (odposlano leta 1946, 1947, 1955)

Boţično drevesce: »Boţično drevesce, stoječe pokonci, okrašeno s lučkami (svečami) kot središče domačega praznovanja je posebna oblika prastarega , zelo razširjenega zimskega mlaja. Za nastanek in pojav boţičnega drevesca je zelo veliko teorij. Ţe dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del boţiča, je pomenilo simbol upanja in veselja«.⁵

Slika 37: Voščilnici iz leta 1958 in 1960

Slika 38: Srečno novo leto 1976, 1977, 1986

Slika 39: Ob novem letu 1988, 1989, 1991

Boţiček : » …njegovo podobo lahko opazujemo tudi pri nas v ilustracijah ali na boţičnih voščilnicah pred prvo vojno in med obema vojnama, pa seveda tudi sedaj.

Santa je majhen ali manjši moţ z dolgo belo brado in rdečo kapo ali kapuco ter rdečim plaščem, (spomin na Miklavţeva škofovska oblačila, pa tudi na rdeče kape raznih škratov). Na hrbtu nosi koš z lepo zavitimi darili, okrog pa potuje s sanmi, ki jih vozi navadno osem severnih jelenov.

Slika 40: Boţiček, odposlan leta 1955 in 1988

Po legendi naj bi svetnik nekoč vrgel v neki dimnik nekaj zlatnikov. Padli so v nogavico , ki je visela ob ognjišču, da bi se posušila. To je bil začetek znamenite

»boţičkove nogavice«, v katero so dajali in še dajejo otrokom darila.«⁶

Slika 41: Boţiček s sanmi (1955 in 1967)

Slika 42: Boţiček v Egiptu (1996)

Dedek Mraz : povzet je po ruskem zgledu in so ga sprejele socialistične drţave.

Podoben je Boţičku, ima sani, jelene, oblečen je v topel koţuh, na glavi pa nosi kučmo (pri nas je koţuh okrašen s slovenskimi narodnimi ornamenti).

Slika 43: Novo leto 1966, 1972 in 1979

Škrati: » … Kot nadnaravna bitja naj bi bili poleg drugega varuhi narave, rastlin, ţivali in naravnih bogastev (»zakladov«), bili pa so tudi varuhi znanja oziroma modrosti. Škratje ţivijo v naravi, zato ni čudno, da so jih ljudje povezovali tudi z gobami, zlasti z mušnico. Škratje so bili tudi dobri hišni duhovi, ki so se človeku, če je z njim lepo ravnal, prinašal srečo in zdravje, pomagali pa naj bi tudi pri delu.«⁷

Slika 44: Srečno novo leto (odposlane leta 1960, 1974 in 1975)

Podkev je simbol sreče in zdravja. Ljudje so ţe od nekdaj verjeli, da pomeni podkev nad hišnimi vrati srečo.

Slika 45: Podkvica za srečo ( leto 1955, 1978)

Zvonček je povezan s cerkvenim zvonom, ki odganja zle sile.

Slika 46: Voščilnice iz let 1963, 1979 in 1980

Pikapolonica je simbol za srečo, rodovitnost. Če najdeš pikapolonico in jo vrţeš čez ramo in si nekaj zaţeliš, se ti ţeja uresniči. Če pikapolonico ubiješ, prinese smrt.

Slika 47: Voščilo za novo leto (odposlano 1987)

Mušnica je povezana s škrati, ki naj bi ţiveli pod njenim klobukom (ker škrati pomagajo človeku, mušnica prinaša srečo tudi njim).

Slika 48: Voščilo, odposlano leta 1986

Dimnikar prinaša srečo, če ga srečaš na cesti, se moraš prijeti za gumb (to ti prinese srečo) in ţelja se ti bo izpolnila.

Slika 49: Ob novem letu ( odposlano leta 1959 in 1990) Deteljica odganja čarovnice in varuje ljudi pred njiimi (štiriperesna).

Prašiček prinaša srečo, pojavlja se ob dimnikarju, deteljici, mušnici.

Slika 50: Voščilnica iz leta 1959 Nekatere novoletne voščilnice pa imajo spet drugačno tematiko:

- versko

Slika 51: Boţično voščilo iz leta 1973 in 1981

- novoletno

Slika 52: Novoletne voščilnice (1959, 1963, 1983, 1984, 1985, 1987)

ZA VSAKO PRILIKO

Ljudje so si nekoč radi pisali. To je bil edini moţni način komuniciranja. Pri tem so pisali razglednice s kakršno koli ilustracijo.

Slika 53: Vojak piše domačim ( 27.3.1943)

Med starimi razglednicami jih je bilo največ (kar smo jih lahko našli) s cvetjem. Tako so si pisali med seboj prijatelji, oglašali so se vojaki in domačim oznanjali, da je z njimi vse v redu.

Nek vojak je zapisal: »Ne smemo več pisati pisem, samo razglednice…«

Seveda, cenzura v tem obdobju je bila huda, razmere na bojiščih pa zelo slabe. Zato svojcem niso smeli pisati o tem. Da je pregled pošte potekal bolj tekoče, so morali pisati dopisnice oziroma razglednice.

Slika 54: Podoba Triglava in Škrlatice (slikano med obema vojnama)

Tako naša najstarejša razglednica nasploh nosi datum avgust 1915:

»Draga Malka! Najlepša hvala za prejeto dopisnico in sprejmi mnogo pozdravov meni gre navadno dobro in pri vojakih sem od 21/ Junija 1915 dosedaj niblo še nič hudega tukaj samo merzlo vreme imamo nahajamo se na Tirolskem Te prav lepo pozdravim«.

Slika 55: Razglednica vojaka (avgust 1915)

Razglednica je zanimiva, saj je pisana z zelo lepo pisavo, z rdečo barvo, vendar je teţko čitljiva . Vojak je poslal pozdrave z ilustracijo vrtnic.

Slika 56: Razglednici, poslani leta 1946

Iz naslednjega leta (16.julij 1916) pa izhaja razglednica z romantično motiviko in je pisana v nemškem jeziku , napisana s svinčnikom. (Ugotovili smo, da so včasih veliko razglednic pisali s svinčnikom). Znamka je na ţalost poškodovana.

Slika 57: Razglednica iz leta 1916

Iz začetka prejšnjega stoletja pa po ugotovitvah in po pogovoru z znanim zbiralcem starih razglednic, z gospodom Dušanom Prešernom, izhaja tudi naslednja razglednica (ni podpisana, zadaj piše le Handgemalte Poftkarte). Razglednica je ročno obarvana, »na osnovi črno belih fotografij narejene črno bele slike, ki so jih nato kolorirali z ročno narejenimi barvnimi klišeji.«⁸.

Slika 58: Ročno narisana razglednica (brez datuma) Razglednica je prava mala umetnina.

Slika 59: Narisani razglednici (Dubrovnik 1933, ladja 1947)

V ta čas sodi še ena razglednica, podoba Svetega Jošta nad Kranjem. Razglednica je prazna, pokazala pa nam jo je gospa Ivanka: »V Kranju sem imela sorodnike, zato smo jih večkrat obiskali, vsak obisk pa se je končal z romanjem na Sv.Jošta. Ob eni taki priloţnosti sem kupila tudi to razglednico, da bi jo pisala domov. Ne vem več, zakaj te razglednice nisem odposlala, kartica pa se je vseeno ohranila.«

Slika 60: Podoba Sv. Jošta nad Kranjem (1939)

Še ena črno - bela fotografska razglednica svetega Jošta nad Kranjem se je našla, v zbirki mnogih ohranjenih razglednic pri gospe Ivanki, ta pa izhaja iz leta 1939. Na njej so štirje ţigi

»Gostilne Smolej, sveti Jošt. (145m).« Sklepamo, da so take razglednice prodajali v gostilni in s tem naredili reklamo še za svojo dejavnost.

Veliko ostalih razglednic z motivi roţ so iz leta 1943.

Nek soldat Lojze piše: »Draga mi Dragica! Pošiljam Ti mnogo pozdravov iz Spremberga.mene so ţe spreoblekli, zdaj pa ne morem več na Belo. Tako daleč se mod domače zemlje. Ti neveš kako mi je hudo, vsak dan je hujše, po cel dan maširamo po deţju pa po snegu, das em vedno ves moker, drugič kaj več imam malo časa. Te pozdravlja tvoj prijatelj soldat Lojze«.

Slika 61: Razglednice (8.3., 21.3., 22.4.) iz leta 1943

Ko smo prebirali vsebino razglednic, se je našlo veliko zanimivega:

»Draga Dragica! Pošiljam Ti prav lepe pozdrave iz suknje vojaške iz današnjega dne ko stojim na straţi in pri telefonu 24. ur in premišljujem stare doţivljaje, ko smo jih uganjali ponoči po Beli? Drugač je vse ponavadi piši mi kaj več. Kmalu se vidimo pozdravi mi vse domače Francek.«

Slika 62: Razglednice iz leta 1943 (7.6., 14.9., 10.10.)

Nekatere so zelo slabo čitljive, saj je pisava ţe močno obledela (spet so največ pisane s svinčnikom ali pa s tintnim svinčnikom).

Slika 63: Razglednice pisane s svinčnikom

Največ so se oglašali vojaki iz raznih krajev, zelo lepa pa je razglednica s Kavkaza (14.3.1943), ki pravi : »Pozdravljeni od Ivana, kateri Vam pošilja pozdrave iz Glatza v Šleziji.

Pozdrav tudi ostalim v hiši. Pozdrav Ivan.«

Nekaj teh razglednic ima ţig, na katerem je datum in germanski orel s kljukastim kriţem.

Slika 65: Razglednice z ţigom germanskega orla

Vojak je zapisal: »Draga mi prijateljica! Pošiljam Ti lepe pozdrave iz dalnega Bergna.

Pošiljam Ti novi naslov, v pismu Ti pišem več Lojze.«

Čez mesec dni pa je ista prijemnica sprejela razglednico: »Draga prijateljica! Danes se pripravljam na odhod iz tega dalnega kraja Bergna, zjutraj grem na Dunaj, za par mesecev, pišem Ti več iz Dunaja. Prejmi mnogo srčnih pozdravov od prijatelja Lojzeka«.

Nekatera dekleta pa so med drugo svetovno vojno sluţila na Koroškem kot »dekle, sluţabnice, varuške, kuharice…«

Slika 66: Pozdravi s Koroške (1944)

Iz leta 1944 smo zbrali kar nekaj razglednic, ko so si domači med seboj pisali.

»Draga sestra! Odgovarjam na tvojo kartico. Zelo me zanimajo novice od doli čeprav imate dandanes še bolj teţko ţivljenje doma kakor tukaj. Vsak po svojem moramo sedaj trpeti.Pa za konec radi vse to presstanemo. Tudi mi se spominjamosemnja. Naţalost. Upajmo dab o sedaj leta drugače. Doma bomo pa tudi mi takrat kako, če bo prav. Pozdrav Tebi in vsem domačim.«

»Dragi! Danes smo sprejeli Vašo kartico, hvala zanjo. Sedaj upamo da mogoče bo prišel letos čas dase bomo vrnili tudi mi Saj v boţičnih praznikih če prej ne pa upamo da bomo prej. Ker nam kuhajo ţe samo gnil krompir in kolerabo. Strašno je to. Pozdrav vsem Vam vaši hiši in Tušarjem«

»Dragi mi ! (ponedeljek) Danes opoldne ko sem prišla s grablenja mi je dala gospodinja paket. Notri je največ glubina. Če dobiš mi pošlji en slovar! Se mudi Nada«

Slika 67: Pozdravi iz tujine (leto 1944)

Še posebno zanimiva pa se nam je zdela naslednja:

»Draga sestra, hvala za pismo katerega sem z veseljem sprejela. V šoli mi ponavadi gre.

Ančka mi je do sedaj šele naredila bluzo in popravila eno obleko. Sedaj spet enkrat pride in mi bo kaj naredila. Jaz po navadi kar čebele vahtam, da ne bi ker roj ušu. Svak dan so po tri ali štiri. Tukaj v šoli so vojaki. Flak so tako neumni vzadno so k nam prišli ker smo na rešpetin jih gledali. Ne zameri pisavi. Na Javorniku nimamo več celega kolodvora. Te pozdravljam Danica.« (5.6.1944)

Slika 68: Sestra sporoča sestri novice (1944)

Podobne razglednice si sledijo še v naslednjih letih.

»Dragi mi! Lepe pozdrave pošiljam Vam, ki se me nekoliko spomnite z pisavo ali z drugo stvarjo. Kako vam gra meni slabo. Ostali čas mi je zelo dolgčas. Kaj Vida in Nadia li kaj hodita v šolo. Jaz šolo obesim na kljuko in grem k prijateljici Reski. Zakaj bi se učil? Doslej se

Slika 69: Razglednice, odposlane 23.7.1944, 12.6.1944, 3.2.1958, 14.11.1946

KRAJEVNE RAZGLEDNICE

Slika 70: Jesenice (odposlano leta 1973)

Krajevne razglednice nam prikazujejo posamezno naselje. Na podlagi njihovega proučevanja lahko ugotovimo razvoj naselja. Ker smo doma na Jesenicah, smo dali največji poudarek razglednicam Jesenic. Večina jih prikazuje tipično jeseniško gospodarsko dejavnost – razvoj ţelezarne. Ob pregledu slikovnega gradiva smo ugotovili, da so se Jesenice močno spreminjale. Te spremembe so narekovale številne novogradnje, ki so bile povezane z razvojem ţelezarstva. V roke nam je prišla razglednica Stare Save 1902 (Sava pri Jesenicah pozimi, fotografiral in zaloţil Fran Pavlin, Jesenice), seveda ne v originalu. Z njo je Gornjesavski muzej Jesenice vabil na predstavitev Zgodovine ţelezarstva in rudarstva.

Original pa hrani vneti zbiralec starih razglednic Jesenic, gospod Dušan Prešern. Prikazuje nam osrednjo stavbo – Ruardovo graščino, cerkev,…

Slika 71: Sava pri Jesenicah 1902

Ker je plavţ na Stari Savi konec 19.stoletja ugasnil, so se začele novogradnje, nastanek novega dela naselja na Savi in Podmeţaklo. Zrasla je tudi ţelezniška postaja, saj so Jesenice postale pomembno ţelezniško kriţišče (povezave plavţev v Škednju pri Trstu, na Jesenicah in na Javorniku). Začela se je gradnja karavanško – bohinjske ţeleznice, s tem pa tudi stanovanjskih barak, skladišč in celo bolnišnice. Delavci so prihajali od vsepovsod.

Slika 72: Sava leta 1903

Razglednica nam prikazuje Kolodvor 1905. Poleg ţeleznice je stala velika hiša, za katero se je širil prostran gozd nekdanje Hrenovice (pripadala je Ruardovi graščini).

Slika 73: Kolodvor 1905

Razglednica nam prikazuje Murovo med prvo svetovno vojno, naselje, ki je ohranilo skupaj s Koroško Belo še vaško podobo. Preko ceste je bila kasneje speljana ţelezniška proga, čeznjo pa so zgradili nadvoz. Murovo je zaključevala cesta v Planino pod Golico.Pod Murovo je leţalo veliko polje, obdano z drevjem.

Slika 74: Murova

Jesenice leta 1916 so kazale podobo prijetnega industrijskega mesteca. Kljub vojni je cvetelo ţelezarstvo, ki je izdelovalo vojno blago za avstrijsko armado. Jeseniški kolodvor je bil pomembno ţelezniško kriţišče za oskrbo avstrijskih vojakov na soški fronti. Vlak je vozil vagone, polne municije, na Jesenice pa vojne ujetnike in ranjence.

Med obema vojnama so zaradi pomanjkanja slovenskih usluţbencev odprli meščansko šolo, ki se je leta 1935 preimenovala v Drţavno meščansko šolo Dr. Franceta Prešerna. Gimnazija je bila ustanovljena šele po drugi svetovni vojni, prej pa je od leta 1914 v teh prostorih domovala ljudska šola. Nekdanji Krekov dom (današnje Gledališče Toneta Čufarja) je imel ljudsko kuhinjo, ki je skrbela za ljudi, potrebne socialne pomoči.

Slika 75: Razglednica nemške šole na Jesenicah, pisana 1912

Med drugo svetovno vojno so Jesenice najprej zasedli Italijani, nato Nemci, za katere so imele velik prometni in industrijski pomen. Uvedli so nemški jezik (na razglednicah je bilo napisano Assling – Jesenice, Oberkrain – Gorenjska) Ţelezarna je bila usmerjena v vojne namene – potreba po jeklu.

Slika 76: Jesenice leta 1941

1.3.1945 so bile Jesenice bombardirane (ţelezniška postaja) – ţrtev je bilo precej. Nemci so aktivirali vse ljudi, da bi pogasili poţar in oskrbovali ranjene.

»Ravno sem se vračal iz Mojstrane domov na Koroško Belo. Bilo je strašno. Ranjenci so leţali vsepovsod ob cesti. Hiše so bile porušene, postaja je gorela. Nemci so nas kar postavili v vrsto.

V roke so mi dali vedro za vodo, da bi gasil. Star sem bil 14 let. Odšel sem proti vodi, postavil vedro na tla in jo popihal proti Javorniku. Nihče me ni videl, saj so imeli dosti opraviti, k sreči.«

Tako se bombnega napada zaveznikov spominja ded nekega našega kroţkarja.

Po vojni so Jesenice spremenile svojo podobo. Slika prikazuje glavno cesto skozi Jesenice leta 1959, kjer so utrdili breg pred hudourniškimi nalivi s Karavank.

Slika 77: Jesenice 1959 in 1964

Slika iz leta 1964 prikazuje glavno cesto ob ţelezniški postaji, ki so jo po drugi svetovni vojni popolnoma obnovili (podrta ob bombardiranju). V ospredju je Tancarjeva hiša (dr. Tancar je bil znan jeseniški zdravnik), danes tukaj stoji gostišče Ejga (lastnica je bivša smučarka Alenka Dovţan).

Slika iz leta 1965 kaţe gradnjo novih blokov na Plavţu.

Slika 78: Razglednici, pisani 1959 in 1960

Med drugo svetovno vojno so Jesenice izgubile precej stanovanj, ki so jih uporabljali delavci ţelezarne. Po vojni jih zaradi vsesplošnega pomanjkanja niso mogli nadomestiti. Največ novih stanovanj so Jesenice dobile v letih 1945 – 1957, nato pa šele po letu 1970. Zato je bilo veliko delavskih druţin prisiljenih stanovati v barakah Podmeţaklo.

Slike kaţejo glavno cesto skozi Jesenice in ţelezniško postajo (podaril gospod Prešern).

Slika 79: Jesenice sedemdesetih let

Zanimiva pa je tudi razglednica iz leta 1973, ki prikazuje ţelezarno Jesenice, slikano s Podmeţakle. V ospredju je dimnik (sive barve), ki ga je kot zadnjega postavila Vatrostalna Zenica (danes so na njem reklame za trgovine Spar, Hervis,…). Ostali dimniki so ţal porušeni (razglednica je darilo gospoda Dušana Prešerna).

Slika 80: Ko se je še »kadilo…«

Podobe Jesenic proti bivši občini in zdravstvenemu domu, ki je bil ustanovljen leta 1965.

Slika 81: Odposlana leta 1983

V osemdesetih letih so pričeli graditi novo elektrojeklarno na Belškem polju. Gradnja se je zaključila leta 1987. To je pomenilo ukinitev plavţev, martinovih peči in elektropeči v jeklarni 1 na Jesenicah.

Slika 82: Jesenice v letu 1987

Našli smo tudi nekaj starih razglednic našega glavnega mesta Ljubljane.

Slika 83: Ljubljana pred prvo svetovno vojno in leta 1936

Slika 84: Odposlana 20.2.1927

Slika 85: Ljubljanski grad (odposlani leta 1953 in 1956)

Slika 86: Razglednici Ljubljane (odposlani 1955 in 1954)

Slika 87: Ljubljana, poslani leta 1963 in 1973

Slika 88: Odposlani leta 1973 in 1976

Slika 89: Ljubljana (leto 1977 in 1978)

Slika 90: Ljubljana 1996

PISMA

Pri našem brskanju smo imeli precejšnjo srečo. Odkrili smo nekaj pisem, ki izvirajo še iz 19.stoletja.

Slika 91: Pismo z datumom 9. februar 1893

Slika 92: Pismo, datirano 6.6.1893

Zaupala nam jih je naša znanka, gospa Metka Urbanc, ki hrani izdatno zbirko starih predmetov in je napisala druţinsko deblo. Podkrepila ga je z rojstnimi, matičnimi in drugimi dokumenti.

Slika 93: Pismo 6.2.1897

Shranjuje fotografije, razglednice, pisma, listine, stare zapiske svojih prednikov,…

Slika 94: Pismo, pisano 8. novembra 1896

Prav tako je bila pisava na teh pismih zelo lepa in lepo čitljiva. Zanimive so tudi ovojnice z naslovi, pečati in znamkami.

Slika 95: Pismo, 19. oktober 1896

Slika 96: Znamke in ţigi

Slika 97: Pismi (4.2 .in 4.2.1897)

Slika 98: Pismi, poslani 18.3.1913 in 8.8.1932

Še posebno ljubo pa nam je bilo pismo iz petdesetih let 20.stoletja. Bilo je namreč lepo porisano s ptičjo valilnico (ţal se je ohranila le slika).

Slika 99: Pismo iz leta 1951

Pisma so bila bolj osebna, nekatera so izraţala čustva, druga so opisovala razna doţivetja ali pa so opisovala razmere, v katerih so se ljudje pojavili v določenih situacijah.

Slika 100: Pismo, poslano 23. aprila 1897

Še eno zanimivo pismo je prispelo na Koroško Belo, in sicer je bilo poslano iz Chicaga, 4.11.1947. Pismo je poslikano, prikazuje značilnosti mesta (»glavnega mesta drţave Tennessee – Memphis« - kot piše odpošiljatelj). Notranjost pisma ima natisnjene značilnosti mesta, število prebivalstva, značilne stavbe, gospodarstvo, šole,…

Slika 101: Pismo iz Amerike

Kmetijska zadruga Dovje – Mojstrana je enostavno račun za poravnavo obveznosti spremenila v pismo (15.6.1960).

Slika 102: Račun v obliki pisma

Ohranjen pa je bil tudi telegram iz leta 1971 (24.8.) kot voščilo za rojstni dan.

Slika 103: Telegram (1971)

Naša anketiranka, gospa Mirjana, nam je pokazala dopisnico, ki jo je prejela iz Begunj na Gorenjskem. Verjetno je iz leta 1957 – 58.. »Restavracija Joţovc« je tiskala dopisnice, s tem pa naredila reklamo zase in za kraj. Zadnja stran je bila popisana s pesmijo.

Slika 104: Dopisnici ( 1957-58, 1959)

Našli pa smo še eno podobno dopisnico iz leta 1959, ki prikazuje podobo Jesenic.

Prave dopisnice iz 60.let pa so izgledale malo drugače. Prvo stran je imela prosto za naslov, zadnjo za pisanje.

Slika 105: Dopisnica (1.8.1960)

GOSPOD DUŠAN PREŠERN

Poseben gost, ki smo ga povabili v šolo, da nam je predstavil svojo zbirko razglednic, je gospod Dušan Prešern. Rad se je odzval našemu povabilu. S seboj je prinesel več kot 600 razglednic z motivi od Rodin do Kranjske Gore. Največ pa jih prikazuje razvoj Jesenic pred in med prvo svetovno vojno. Gospod ţe več kot dvajset let zbira razglednice. Pravi, da jih je moral kar veliko kupiti od posameznikov, nekaj zamenjati, malo pa jih je dobil v dar. Tako se je njegova zbirka iz dneva v dan, iz leta v leto povečevala. Iz njegove zbirke lahko lepo vidimo, kako so rasle Jesenice in se spreminjale. Nekaj svojih razglednic nam je tudi podaril in dovolil, da za svoje potrebe uporabimo ţe razstavljene in objavljene razglednice, največ jih je v Jeseniškem zborniku VI, »Pozdrav z Jesenic« ( Tone Konobelj, Dušan Prešern, Muzejsko društvo Jesenice, 1995).

Gospod Dušan se ukvarja tudi z arheologijo, ima lepo zbirko starih svetil, kovancev in drugih starih predmetov. Rad sodeluje z Gornjesavskim muzejem Jesenice, kjer občasno svojo zbirko tudi posodi za razstavo. Hkrati je predsednik Muzejskega društva Jesenice.

Gospod Prešern ima tudi svojo najlepšo razglednico: »Jesenice pozimi, Murova, ţupnišče in cerkev pred prvo svetovno vojno«, (povzeto iz Jeseniškega zbornika…).

Slika 106: Jesenice pozimi

ZAKLJUČEK

»Ţe dolgo časa nisem tako lepo obujala spomine«, pravi gospa Ivanka.

Prav res. Zelo lepo smo se počutili tudi mi. Dopisnica, razglednica, pismo – vse to nam je postalo bliţje, saj smo se s tem dotaknili preteklosti naših starih staršev, ki so nam pomagali iskati te pisne vire. Spoznali smo, da je lepo, če dobiš pismo po pošti (da ti ga prinese poštar) in ne le prek GSM. Marsikdo od nas se bo verjetno odločil in bo zdaj raje napisal kakšno razglednico, voščilnico,…

Prijetno je bilo.

In za konec. Odločili smo se, da bomo tudi sami izdelali kakšno voščilnico, mogoče mamici za njen praznik, očetu za rojstni dan, prijatelju ali prijateljici za lepe in prijazne odnose,…

CITATI:

1 Dr. Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic, Pozdrav iz Ljubljane – mesto na starih razglednicah, MK, Ljubljana, 1986, stran 6;

2 Dr.Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic, Pozdrav iz Ljubljane – mesto na starih razglednicah, MK, Ljubljana, 1986, stran 9, 10;

3 Srečko Krese, Naprej zastava slave, Celje, Mohorjeve druţbe, 1990, stran 10;

4 Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, Domus , Ljubljana, 1993, stran 135;

5 Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih , Domus, Ljubljana, 1993, stran 59, 60;

6 Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, Domus, Ljubljana, 1993, str.55, 56;

7 Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, Domus, Ljubljana, 1993, str.85;

8Dr.Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic, Pozdrav iz Ljubljane - mesto na starih razglednicah, MK, Ljubljana, 1986, stran 12.

LITERATURA:

-Dr. Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic, Pozdrav iz Ljubljane – mesto na starih razglednicah, MK, Ljubljana, 1986, stran 6, 9, 10, 12;

-

Srečko Krese, Naprej zastava slave, Celje, Mohorjeve druţbe, 1990, stran 10;

-

Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, Domus , Ljubljana, 1993, stran 55, 56, 59, 60, 85, 135.

VIRI:

- Tone Konobelj in Dušan Prešern: Pozdrav z Jesenic, Jesenice na razglednicah pred prvo

svetovno vojno, Muzejsko društvo Jesenice, Jeseniški zbornik VII, december 1995 (slike številka 17., 18., 23., 26.);

- Anketa;

- Slikovno gradivo:

razglednice avtorjev raziskovalne naloge,

slike 75, 77, 78, 109 - Tone Konobelj in Dušan Prešern: Pozdrav z Jesenic, Jesenice na

razglednicah pred prvo svetovno vojno, Muzejsko društvo Jesenice, Jeseniški zbornik VII, december 1995 (slike številka 17., 23., 18., 26).

NALOGO SMO PRIPRAVILI UČENCI 7. IN 8. RAZREDA DEVETLETKE :

Elvira Pašagić Nina Frank Dejan Narić Andrej Klinar Nuša Pogačnik Juš Hlede

Tamina Rebol Nik Zorman Aljaž Robič Tina Jeklar

Polona Klinar Matic Kovač Tadeja Kofol Tadej Slivnik Mateja Langus Nenad Pojetar Edita Bosnić Jure Ambrožič Nejc Por Jelena Kuzmanović Matej Trinkaus Ana Krstova

Armin Kovačević Uroš Voštić Grega Čebulj Maša Kepic

Mentorica: Bojana Osenk

KAZALO

UVOD ... 2

ZGODOVINA RAZGLEDNIC ... 3

PRAZNIČNE RAZGLEDNICE ... 6

GOD ... 8

ROJSTNI DAN ... 11

DAN ŢENA ... 13

VELIKA NOČ ... 15

BOŢIČNO-NOVOLETNE VOŠČILNICE ... 18

ZA VSAKO PRILIKO ... 26

KRAJEVNE RAZGLEDNICE... 33

PISMA ... 41

GOSPOD DUŠAN PREŠERN ... 46

ZAKLJUČEK ... 47

CITATI: ... 48

LITERATURA: ... 48

VIRI: ... 48

KAZALO ... 49