Ines Podbršček VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ NA POJAV MOTENJ HRANJENJA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA

Ines Podbršček

VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ NA POJAV MOTENJ HRANJENJA

diplomsko delo

EFFECT OF SOCIAL MEDIA ON OCCURRENCE OF EATING DISORDERS

diploma work

Mentorica: doc. dr. Ruža Pandel Mikuš Recenzentka: izr. prof. dr. Tina Kavčič

Ljubljana, 2021

(2)

(3)

ZAHVALA

Za vso strokovno pomoč, vodenje, nasvete in potrpljenje se iskreno zahvaljujem mentorici doc. dr. Ruži Pandel Mikuš. Hvala izr. prof. dr. Tini Kavčič za recenzijo.

Hvala Boži za lektorski pregled diplomskega dela.

Iz srca se najbolj zahvaljujem mami za vse, kar je naredila zame. Hvala Toniju za nasvete, podporo in spodbudo. Hvala sestrici Viti, ki je tako ali drugače poskrbela za razvedritev med napornimi dnevi študija. Hvala Matej za veliko mero potrpljenja in ker verjameš vame, ko sama že skoraj obupam.

Hvala tudi vsem ostalim članom družine, ki so mi med študijem stali ob strani.

Brez moje skupine Samo jako bi bila leta študija manj zanimiva in veliko bolj stresna. Hvala za čudovite in nepozabne študentske spomine.

Iskrena hvala Keli za vse spodbudne besede, nasvete in razumevanje. Hvala tudi vsem ostalim prijateljem.

Posebno zahvalo pa si zasluži tudi moj dragi pokojni tata. Brez njega zagotovo ne bi bila tu, kjer sem. Vem, da me vodiš skozi življenje in mi pomagaš, ko je najtežje. Hvala.

(4)

(5)

IZVLEČEK

Uvod: V številnih objavah na družbenih omrežjih lahko opazimo, da družba stremi k navidezni popolnosti. Veliko najstnikov se poistoveti z vplivneži ter v njih najde svoje vzornike. Hitro pa se to lahko sprevrže v nezdrav pogled na življenje, vprašljiv sistem vrednot in pretirane skrbi za svoj izgled. Slaba samopodoba, obremenjenost s telesno težo in nezadovoljstvo s telesnim izgledom so močni dejavniki tveganjaza razvoj motenj hranjenja.

V diplomskem delu je zato poudarek na tem, koliko dejansko družbena omrežja in moderna tehnologija prispevajo k razvojumotenjhranjenja. Namen: Namen diplomskega dela je opisati vrste motenj hranjenja; predstaviti dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja;

predstaviti vpliv družbenih omrežij na nastanek motenj hranjenja; proučiti in predstaviti pomen in vlogo medicinskih sester pri preprečevanju motenj hranjenja. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za pridobivanje podatkov smo uporabili znanstveno in strokovno literaturo, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Medline in Cochrane in v spletnem iskalniku DiKUL. Uporabljeni so članki, ki so objavljeni v angleškem ali slovenskem jeziku in imajo možnost dostopa do celotnega besedila. Vključili smo članke, ki so bili objavljeni od leta 2004 do 2021. Rezultati: Glavna dejavnika tveganja za nastanek motenj hranjenja sta ženski spol in nižja starost. V številnih študijah pa najdemo dokaze, da je danes eden glavnih problemov tudi internet in številni drugi mediji. Ker mladi vsakodnevno preživijo ogromno časa za računalniki in na telefonih, je to postal zaskrbljujoč problem današnjega časa. Razprava in zaključek: Pri pregledu literature smo ugotovili, da viri v veliki večini dokazujejo negativen vpliv uporabe družbenih omrežij na ljudi ter na razvoj motenj hranjenja. Še posebej ranljivi so otroci in najstniki, saj s tem odraščajo in na podlagi tega gradijo svojo osebnost. Zbrani rezultati dokazujejo in navajajo kar nekaj primerov dobrih praks in metod, s katerimi bi pripomogli k večji ozaveščenosti in preventivi.

V slovenskem prostoru bi se morale medicinske sestre bolj vključevati v omenjeno problematiko in več sodelovati s šolami. Tako bi imele več možnosti osveščati o potencialnih nevarnostih razvoja motenj hranjenja.

Ključne besede: motnje hranjenja in družbena omrežja, motnje hranjenja in telesna samopodoba, preventiva.

(6)

(7)

ABSTRACT

Introduction We can see from the many posts on social media that society is striving for a semblance of perfection. Many teenagers identify with influencers and find their idols in role models. But this can quickly turn into an unhealthy outlook of life, a questionable value system and excessive concern for appearance. Low self-esteem, weight problems and dissatisfaction with body image are strong risk factors for developing eating disorders. This diploma work focuses on the extent how much social media and modern technology actually contribute to the development of eating disorders. Purpose: Intenton of this diploma work is to describe the types of eating disorders, to present the factors influencing eating disorders, to present the impact of social media on the development of eating disorders, to study and present the importance and role of nurses in the prevention of eating disorders. Methods: In this diploma work we used a descriptive method of work with a systematic review of professional and scientific literature. We used scientific and professional literature to retrieve the data, which we searched in the CINAHL, Medline and Cochrane databases and the DiKUL online search engine. We included articles published between 2004 and 2021 in English and Slovene language with access to the full text. Results: The factors that most influence the onset of eating disorders are female gender and younger age. But there is evidence in many studies that the internet and social media are one of the main problems today. As young people spend a huge amount of time on computers and on phones every day, this has become a worrying problem today. Discussion and conclusion: In reviewing the literature, we found that the vast majority of sources demonstrate the negative impact of the use of social networks on people and the development of eating disorders. Children and teenagers are especially vulnerable, as they grow up and build their personality on this basis.

The collected results prove and cite quite a few examples of good practices and methods that would contribute to greater awareness and prevention. In Slovenia, nurses should be more involved and better cooperate with the school system. This would make children aware of the potential dangers of developing eating disorders.

Keywords: eating disorders and social media, eating disorders and body image, prevention.

(8)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Teoretična izhodišča ... 1

1.1.1 Dejavniki tveganja za nastanek motenj hranjenja ... 3

1.1.2 Preventiva motenj hranjenja ... 5

2 NAMEN ... 6

3 METODE DELA ... 7

4 REZULTATI ... 8

4.1 Vloga medicinske sestre ... 18

5 RAZPRAVA ... 20

6 ZAKLJUČEK ... 23

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 25

(9)

(10)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Rezultati iskanja po podatkovnih bazah. ... 7 Tabela 2: Analiza člankov, ki smo jih uporabili v diplomskem delu. ... 8

(11)

(12)

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

AN Anoreksija nervoza

BN Bulimija nervoza

DO MH

Družbena omrežja Motnje hranjenja MKP

MS ON

Motnje kompulzivnega prenajedanja Medicinska sestra

Ortoreksija nervoza

(13)

(14)

(15)

1

1 UVOD

Za motnje hranjenja (MH) različni avtorji/ce uporabljajo različne izraze (težave s hrano, odvisnost od hrane, zasvojenost s hrano). MH se pojavljajo predvsem pri ženskah, najpogosteje v mladostništvu (najpogosteje med 14. in 18. letom), razmerje med moškimi in ženskami je v različnih študijah različno (od 1 : 9 do 1 : 20). Oblike odvisnosti od hrane so anoreksija nervoza (AN), bulimija nervoza (BN) in motnja kompulzivnega prenajedanja (MKP). Zadnja leta se pojavljajo tudi nove oblike MH: ortoreksija, pri kateri se pacienti prehranjujejo izključno z »zdravo«, biološko neoporečno hrano in bigoreksija, ki predstavlja obsedenost z mišičastim telesom (Sernec, 2010). Možne so kombinacije in prehajanje iz enega stanja v drugo (Pandel Mikuš, 2003). Najpogostejša je AN (Schaumberg, 2017). MH je potrebno ločiti od motenj prehranjevanja, ki veljajo za nekakšno predstopnjo MH, vendar pa ni nujno, da se v njih tudi razvijejo. Med MH sodijo tudi neustrezne prehranjevalne navade. To so neredno prehranjevanje, pogosta nihanja telesne teže zaradi različnih diet, uživanje le določene vrste hrane (neuravnovešena prehrana) in podobno. Te motnje pa niso nujno znak duševne motnje (Sernec, 2010). Vzroke za nastanek motenj hranjenja lahko razdelimo na tri velike skupine: biološko – genetsko, socio – kulturne in družinske dejavnike. Večinoma gre za prepletanje vzrokov iz vseh treh skupin (Sernec, 2010).

Živimo v dobi interneta, ki predstavlja pomemben del vsakdana. Uporaba spletnih strani je velikokrat nespametna in nepotrebna, še posebej lahko to opazimo pri najstnikih (Derenne et.al., 2018). Med prebiranjem raznih revij in novic smo na vsakem koraku obkroženi z zelo vitkimi modeli, ki z ozkimi pasovi ter dolgimi in suhimi nogami podzavestno vplivajo na bralce, ki začnejo to enačiti z lepoto (Nicole, 2008). Prav tako nenehna izpostavljenost takim informacijam pripomore k temu, da se ljudje začnejo fokusirati zgolj na zunanji izgled in lepoto, ki jo enačijo z vitkim telesom in nizko telesno težo. S tem se posledično spreminja tudi način prehranjevanja (Delforterie et al., 2014).

1.1 Teoretična izhodišča

MH so skupina bolezni, za katere so značilne hude motnje v prehranjevalnih vzorcih.

Pacientovo življenje se vrti okoli neprestanega razmišljanja o hrani in štetja kalorij, kar vpliva na vsa področja njegovega delovanja (Chua et al., 2019). MH lahko povzročijo tudi

(16)

2

druge resne zdravstvene težave. Zdravljenje je dolgotrajno, kar posledično predstavlja visoke stroške zdravstvene oskrbe. Poleg tega pa je pri MH tveganje za smrt najvišje med vsemi duševnimi motnjami (Watson, 2016).

Pri AN gre za strah pred pridobivanjem telesne teže z vzdrževanjem strogih diet ter pretirano telesno vadbo. Trenutni teoretični modeli opisujejo AN kot večstransko motnjo. Družbeni dejavniki, vključno z vplivom družbenega okolja in načinom posameznikovega komuniciranja in dojemanja družbenih informacij, veljajo za zelo pomembne faktorje za razvoj, vzdrževanje in napoved MH.

Pri osebi z BN se izmenjujejo obdobja prenajedanja (tako imenovana »volčja lakota«) in različni neustrezni/kompenzatorni mehanizmi zmanjševanja telesne mase (bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost) (Sernec, 2010). Tako AN kot tudi BN imata kot diagnostični kazalec slabo samopodobo ter čezmerno telesno aktivnost (Bardone-Cone, 2018).

Za MKP so značilne epizode prenajedanja, ki jim sledi stradanje. Tako kot pri BN je tudi tukaj prisoten občutek krivde (Beardwood, 2019). Pacienti imajo občutek pomanjkljivega nadzora nad lastnim življenjem, v ozadju pa sta prisotni nizka samopodoba in slabo samospoštovanje (Sernec, 2010).

Pri ortoreksiji, ki je novejša MH, gre za patološko obsedenost z zdravo in kvalitetno hrano, ki pomeni sredstvo za dobro fizično in psihično počutje (Simpson, 2017). Največkrat jo razvijejo ženske, najstniki in ljudje, ki se ukvarjajo s športom. Izraz ortoreksija nervoza opisuje MH, pri kateri prekomerna obsedenost z zdravo hrano in njeno biološko čistostjo vodi v omejevalno prehrano, ritualizirane vzorce prehranjevanja in strogo izogibanje živilom, ki veljajo za nezdrava oz. nečista. Pojavu ON so bolj izpostavljeni tisti, ki imajo tudi druge oblike MH, ženske, mladostniki in športniki. V nekaterih študijah strokovnjaki ON prepoznavajo kot nekakšno varovalno vedenje v današnji egocentrični družbi (Fixsen, 2020).

Nezadovoljstvo s svojim telesom ali kritična skrb za lastni videz (npr. mišice) ne veljata sicer za nezdravo vedenje, dokler nezaželene misli ne postanejo pretirane ali ponavljajoče, vedenje postane moteče in povzroča velike stiske. Takrat govorimo o bigoreksiji (Drüge, 2021).

(17)

3

Vsem MH je skupno nezadovoljstvo z izgledom telesa, težave s težo, pretirano ocenjevanje oblike telesa in teže, prenajedanje in čustveno prehranjevanje (manj pogosto pri anoreksiji), kompenzacijsko vedenje za preprečevanje možnega povečanja telesne mase, prehranske omejitve in nizka telesna teža. Sociokulturne norme danes spodbujajo presojo žensk glede na zunanji videz in tako ženske te norme ponotranijo, kar ima za posledico pretirano samokritičnost (Saunders, 2020).

Današnji razvoj tehnologije je internet spremenil v glavni medij socialnih interakcij ter grajenja odnosov, prijateljstev in tudi lastne identitete (Wolf et al., 2013). Mladi na raznih spletnih platformah najdejo podporo pri isto mislečih (Kendal et al., 2015). Med uporabo družbenih omrežji čutijo pritisk za izgubo telesne teže, želijo izgledati bolj mišičasto in nasploh spremeniti svoj videz in vtis (Pepin et al., 2015). Prav tako ima sociokulturno okolje velik vpliv na posameznika v zvezi z zunanjim izgledom človeka. Ljudje v današnjem času bi si radi prisvojili navidezno zdrav način življenja. Začeli so podlegati mitom, da bo »zdrav«

življenjski slog prinesel svet brez bolezni (Cinquegrani et al., 2018).

1.1.1 Dejavniki tveganja za nastanek motenj hranjenja

Pritisk okolice in družbe na posameznika lahko pripelje do spreminjanja samega sebe in tudi do MH (Logrieco et al., 2021). Negativen odnos do lastnega telesa je namreč eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj MH (Dakanalis et al., 2014). Teoretični modeli opisujejo MH kot multifaktorsko motnjo. Socialni dejavniki, vključno z vplivom socialnega okolja in načinom, kako posamezniki komunicirajo in obdelujejo družbene informacije, veljajo za zelo pomembne dejavnike za razvoj, vzdrževanje in zdravljenje MH (Via, 2015).

Tako AN kot BN imata kot diagnostične kazalce slabo samopodobo ter negativno predstavo o svojem telesu, predvsem z vidika telesne teže. Med MH je osrednji vedenjski simptom dojemanje sebe kot nekaj pomanjkljivega, kar se kaže na primer s skrajno omejitvijo hrane z namenom spremeniti težo oziroma obliko telesa (Bardone‐Cone, 2018).

Eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj motenj hranjenja je nizko samospoštovanje.

Samospoštovanje temelji na čustvih in prepričanjih do samega sebe. Pogosto je razdeljen na pozitivno ali negativno stališče do sebe. Številne tako teoretične kot tudi empirične raziskave kažejo, da je nizko samospoštovanje močan dejavnik nastanka MH. Prav tako lahko samokritičnost, ki je povezana s perfekcionizmom in samoobtoževanjem, pripelje do

(18)

4

nastanka MH zaradi visokega perfekcionističnega standarda (Bardone‐Cone, 2018).

Nezadovoljstvo z lastnim telesom je zelo jasen znak, da lahko pri osebi pride do MH.

Spletne strani in spletni forumi, ki spodbujajo vedenje, ki vodi do MH, v zadnjih letih zaskrbljujoče naraščajo. Takšni forumi ne zagotavljajo le prostor, kjer se posamezniki osredotočajo na doseganje svojih ciljev za zniževanje telesne teže, temveč je to tudi okolje, kjer imajo podporo isto mislečih (Yan, 2019).

Družbena omrežja so oblike elektronske komunikacije, običajno v obliki aplikacij in spletnih strani. Najpogosteje se uporabljajo za oblikovanje skupin za deljenje idej in informacij v obliki blogov, slik, člankov in videov. Socialna omrežje vključujejo spletne strani, kot so Facebook, Instagram, YouTube, Snapchat, Vine, Twitter, Tumblr, and Google + (Derenne, 2018).

Poleg tega je postal danes internet tudi vir informacij za zdrav način življenja in izgubo telesne teže (Prnjak et al., 2019). Ker se mediji in družbena omrežja vse bolj razvijajo, postajajo dominantne platforme vse bolj pomembne za komunikacijo in preživljanje prostega časa najstnikov. Mladi se želijo poistovetiti s slavnimi ljudmi na družbenih omrežjih in jim postati podobni. Ko se najstniki primerjajo z njimi, postajajo vedno manj zadovoljni s svojim življenjem in zunanjim videzom. Želijo postati prav takšni, kot so njihovi vzorniki na družbenih omrežjih. To se lahko zelo hitro spremeni v začetek raznovrstnih motenj (Opara et al., 2019).

Z razvojem tehnologije, medijev in kulturnih zahtev za univerzalno »popolno telo«, je sedaj, bolj kot kadarkoli prej, pomembno, da znamo prepoznati in razumeti medsebojno delovanje kulture, duševnega stanja in telesa pri razvoju in vzdrževanju simptomov pacientov (Barth et al., 2016). Velikokrat se zgodi, da starši ogroženih otrok ne znajo prepoznati oziroma celo podcenjujejo nevarno vedenje svojih otrok na internetu (Tan et al., 2016). Svojci oseb z MH imajo namreč pomembno vlogo pri prepoznavanju zgodnjih znakov. Pomembno je, da sodelujejo skupaj s strokovnjaki in s tem pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja (Treasure et al., 2016).

(19)

5 1.1.2 Preventiva motenj hranjenja

Preventiva je vsak sistematičen poskus spreminjanja okoliščin, ki spodbujajo, sprožajo, vzdržujejo ali stopnjujejo težave, kot so MH. MH izhajajo iz različnih telesnih, čustvenih in socialnih težav, ki jih je treba obravnavati čim prej za učinkovito preprečevanje in zdravljenje. Prizadevanja za preprečevanje MH lahko vključujejo zmanjševanje dejavnikov tveganja, kot so nezadovoljstvo z lastnim telesom, depresija ali samospoštovanje, ki temelji na videzu. Vključujejo lahko tudi krepitev zaščitnih dejavnikov, kot je samoodločanje, ki ni pogojeno z videzom, in nadomeščanje prehrane ter spoštovanje funkcionalnosti telesa (NEDA, 2018).

V zgodovini so prvotno za zdavljenje uporabljali psihoedukacijsko metodo, kasneje pa so se začeli osredotočati na osebe, ki imajo slabo samopodobo in pri njih uporabili kognitivno- vedenjsko metodo. Kognitivno-vedenjska terapija se je zdela primerna za uporabo pri ženskah s hudimi težavami s samopodobo, kar je močan dejavnik tveganja (Watson, 2016).

Etiologija in vzdrževanje MH so na splošno obravnavane v okviru biopsihosocialnega dela.

Pri načrtovanju in ciljih zdravljenja pa so pogosto spregledane socialne in kulturne značilnostii ljudi z MH (Saunders, 2020). Ker se mnogi ljudje obračajo na spletne forume, da bi tam razkrili zdravstvene in duševne težave, bi lahko forume uporabili za prepoznavanje teh težav in hitrejše ukrepanje ter pomoč (Yan, 2019).

(20)

6

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je opisati vrste motenj hranjenja; predstaviti dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja; predstaviti, kolikšen je vpliv družbenih omrežij na nastanek motenj hranjenja; proučiti in predstaviti pomen in vlogo medicinske sestre pri preprečevanju motenj hranjenja.

Cilji:

• Proučiti in primerjati, kako internetni viri vplivajo na pojav motenj hranjenja.

• Prikazati vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri preprečevanju motenj hranjenja.

(21)

7

3 METODE DELA

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature.

Za pridobivanje podatkov smo uporabili znanstveno in strokovno literaturo, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Medline in Cochrane in v spletnem iskalniku DiKUL.

Uporabljeni so članki, ki so objavljeni v angleškem ali slovenskem jeziku in imajo možnost dostopa do celotnega besedila. Omejili smo se na literaturo, ki ni starejša kot dvajset let.

Uporabljeni so izvirni in pregledni znanstveni članki. Izključili smo članke, ki se niso povezovali s tematiko diplomskega dela ter so starejši od leta 2001. V diplomskem delu je uporabljenih 21 enot literature.

Za iskanje literature smo uporabili naslednje ključne besede: motnje hranjenja in družbena omrežja/eating disorders and social media, motnje hranjenja in telesna samopodoba/ eating disorders and body image, preventiva motenj hranjenja/eating disorders prevention.

Ključne besede, ki smo jih uporabili pri iskanju literature, in število najdenih enot literature so prikazani v Tabeli 1.

Tabela 1: Rezultati iskanja po podatkovnih bazah.

Ključne besede CINAHL MEDLINE PubMed DiKUL

Eating disorders AND social media 175 212 387 7.981

Eating disorders AND body image 2.658 4.408 5.127 43.624

Eating disorders prevention 956 573 5.767 4.030

SKUPAJ 3.789 5.193 11.281 55.635

Skupno število identificirane literature 75.898

(22)

8

4 REZULTATI

V tabeli 2 so prikazane značilnosti člankov, ki smo jih uporabili v analizi.

Tabela 2: Analiza člankov, ki smo jih uporabili v diplomskem delu.

Avtor, leto, država

Naslov Tipologija Metodologija Vzorec Bistvene ugotovitve

Derenne, Beresin, 2006, Združene države Amerike

Body Image, Media and Eating Disorders

Pregledni znanstveni članek

Podatkovne baze niso navedene, prav tako ne časovna omejitev iskanja podatkov.

Uporabljeni so bili članki ter monografije.

Število analiziranih člankov oz.

dokumentov ni navedeno. V seznamu literature pa je

navedenih 37 enot literature.

MH so velik družbeni problem. Skozi zgodovino se je ideal človeškega telesa zelo spreminjal. Velik vpliv sta imeli kultura in politika. Dandanes pa imajo vse večji vpliv televizija, revije in drugi mediji. Starši morajo zato otrokom omejiti dostop do medijev in jih s tem zavarovati, ter spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu.

Derenne, Beresin, 2018, Združene države Amerike

Body Image, Media, and Eating Disorders—a 10- Year Update

Podatkovne baze in časovna omejitev iskanja podatkov niso navedeni.

Uporabljeni so bili članki ter monografije.

Število analiziranih člankov oz.

dokumentov ni navedeno. V seznamu literature pa je

navedenih 26 enot literature.

Digitalni mediji so v zadnjih letih močno vplivali na komunikacijo med ljudmi. V literaturi navajajo, da bi odrasli zato morali oblikovati zdrav odnos do rabe interneta ter ravnovesje med zdravo prehrano in gibanjem. To bi se nato lažje preneslo na mlade, saj je dokazano, da ima zgled zelo velik vpliv pri privzgajanju navad.

(23)

9 Avtor,

leto, država

Naslov Tipologija Metodologija Vzorec Bistvene ugotovitve

Spettigue et al., 2004, Združene države Amerike

Eating Disorders and the Role of the Media

Podatkovne baze in časovna omejitev niso navedeni.

Število pregledanih in analiziranih člankov ni navedeno.

S pregledom literature so avtorji prišli do ugotovitev, da imajo sporočila in slike, ki se osredotočajo na vitka telesa, precejšen negativen učinek na samopodobo,

obremenjenost s telesno težo ter negativne prehranjevalne vzorce. Raziskave so dokazale, da imajo mediji velik vpliv na nastanek in tudi na ohranjanje motenj hranjenja.

Levine, Murnen, 2009, Združene države Amerike

“Everybody knows that mass media are/are not [pick one] a cause of eating

disorders”: A Critical Review of Evidence for a Causal Link between Media, Negative Body Image, and

Disordered Eating in Females

Podatkovne baze niso navedene, prav tako ne časovni okvir uporabljene literature.

Število uporabljenih člankov ni navedeno.

Ugotovili so, da so mediji ter vse objave in slike ter tudi komunikacija med sovrstniki in nenazadnje tudi s starši in trenerji, potencialen faktor za razvoj negativne samopodobe in obremenjevanje s telesno težo. Mediji pa lahko sami po sebi ustvarijo velik subjektiven pritisk, ki motivira mlade, da sledijo raznim dietam in si želijo doseči idealen zunanji videz.

(24)

10 Avtor,

Naslov Tipologija, moč

dokazov

Metodologija Vzorec Bistvene ugotovitve

Fitzsimmo ns-Craft et.al., 2019, Združene države amerike

Adolescents and young adults engaged

with pro-eating disorder social media: eating disorder and comorbid psychopathology, health care utilization,

treatment barriers, and opinions on harnessing technology for treatment

Izvirni znanstveni članek.

Izvedena je bila presečna raziskava z internetnim

vprašalnikom.

Raziskovali so

izpostavljenost mladih in najstnikov objavam, ki poudarjajo vitek ideal telesa na različnih medijskih platformah. Raziskava je potekala od marca do junija leta 2017.

V raziskavi je

sodelovalo 405 najstnic in mladih žensk, starih več kot 15 let, ki so na svojih socialnih

omrežjih objavile nekaj v zvezi z MH, telesno težo, zunanjo podobo…

ali so sledile podobnim objavam.

Iz rezultatov študije je razvidno, da večina najstnikov spremlja objave svojih

sovrstnikov, ki so povezane s hujšanjem, dietami in vitkim izgledom. Instagram je že prepovedal objave izdelkov za hujšanje in lepotnih posegov za uporabnike, ki so mlajši od osemnajst let. To je primer dobre prakse, po katerem bi se morale zgledovati tudi druge platforme in v to vključiti strokovnjake in raziskave.

(25)

11 Avtor,

dokazov

Saunders et.al., 2020, Združene države Amerike

From self(ie)- objectification to self-

empowerment:

The meaning of selfies on social media in eating disorder recovery

Izvirni znanstveni članek

Izvedena je bila kvalitativna študija, s katero so raziskovali vpliv »selfijev« na okrevanje od motenj hranjenja. Podatke so zbirali s pomočjo metode »Photovoice«.

Ta metoda omogoča udeležencem

dokumentiranje preko fotografij in videov.

Zbiranje podatkov je bilo omejeno na sedem dni. Nato je sledil intervju z vsako udeleženko.

V raziskavo je bilo vključenih 15 žensk, ki so okrevale od motenj hranjenja.

S študijo so dokazali, da imajo fotografije, objavljene na socialnih omrežjih, tako pozitiven kot tudi negativen vpliv na okrevanje po MH. S pomočjo medijev lahko pacienti zgradijo bolj zdrav odnos do hrane, telesne aktivnosti in tudi

samopodobe. Z objavami zdravih obrokov in aktivnega življenja ter pozitiven odziv na to pridobijo motivacijo za nadaljevanje.

Na drugi strani je lahko proces okrevanja zaradi pritiska ljudi in primerjave z drugimi tudi otežen.

(26)

12 Avtor,

dokazov

Kendal et.al., 2015, Združeno kraljestvo

How a moderated online discussion forum facilitates support for young people with eating disorders

Raziskovalci so prenesli in tematsko analizirali na spletnih forumih objavljena sporočila. Študija je potekala od avgusta do novembra leta 2012. Želeli so raziskati, kako mladi uporabljajo forume pri MH in njihovemu okrevanju.

Uporabili so 420 sporočil, 119 je bilo uporabniških imen.

Večina uporabnikov je objavljala od 1 do 4- krat med časom raziskave.

Ugotovili so, da ima forum kar nekaj pozitivnih učinkov na mlade, ki se soočajo z MH. Predstavlja jim varen prostor, kjer se počutijo slišane, dobijo nasvete in tudi podporo sovrstnikov. Tovrstni forumi so anonimni, kar mlade še hitreje spodbudi k temu, da iskreno spregovorijo o svojih težavah. S to raziskavo so dokazali, da lahko mladi, ki so močno vpeti v družbena omrežja, le-ta s pomočjo strokovnjakov uporabijo tudi za okrevanje od MH in pomoč ob raznoraznih stiskah, ki jih mladi doživljajo. S tem pa lahko internet postane varno in terapevtsko območje za mlade.

Prnjak et.al., 2019, Hrvaška

How

Perfectionism and Eating Disorder Symptoms Contribute to Searching Weight-Loss Information on the Internet?

Izvedena je bila raziskava, pri kateri so uporabili SCOFF vprašalnik. Vseboval je pet vprašanj zaprtega tipa, ki so se nanašala na simptome motenj hranjenja.

V raziskavi je

sodelovalo 228 žensk, starih od 17 do 66 let.

Povprečna starost je bila 30 let.

Rezultati so pokazali, da je

perfekcionizem lahko velik faktor pri iskanju informacij o MH na spletu. Prav tako so dokazali, da je informacije iskalo več tistih žensk, ki imajo višji ITM.

Raziskovalcem se zdi pomembno, da bi tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s takšnimi pacienti, spoznali, kako splet vpliva na MH in to dodali v anamnezo in cilje pri zdravljenju.

(27)

13 Avtor,

dokazov

Regan et.al., 2017, Združene države Amerike

Initial treatment seeking from professional health care providers for eating disorders:

A review and synthesis of potential barriers to and facilitators of “first contact”

Uporabili so baze podatkov PsycINFO in MEDLINE.

Uporabljene so bile samo empirične študije.

V člankih, ki so jih pregledali, so

sodelovali starejši od 16 let in so imeli diagnozo motenj hranjenja ter so se tega tudi sami zavedali. Študije so proučevale, koliko pacientov samih poišče pomoč strokovnjakov, kako strokovnjaki sodelujejo in obravnavajo takšne paciente.

Ugotovili so, da na iskanje pomoči vpliva kar nekaj faktorjev. Predvsem so se osredotočili na kulturno okolje, raso, socialno-ekonomski status, starost, tip motnje hranjenja, ITM. S študijo so tudi dokazali, da imajo zdravstveni delavci ključen pomen in lahko zelo veliko pripomorejo k zgodnji prepoznavi MH.

Zelo je pomembno, da znajo prepoznati značilnosti in zgodnje znake ter s tem pripomorejo k čim prejšnjemu ukrepanju.

Zdravstveni delavci bi se morali na tem področju še dodatno izobraževati ter pridobivati znanje tudi na področju kulture, jezikov in promocije zdravja.

Tan et.al., 2016, Singapore

Internet and smartphone application usage in eating

disorders: A descriptive study in Singapore

Raziskavo so izvedli v bolnišnici v

Singapurju. Raziskava je trajala 28 dni.

Uporabili so vprašalnik, ki so ga udeleženci

izpolnjevali na internetu oz.

aplikacijah.

V raziskavo je bilo vključenih 55

udeležencev. Večina je bila žensk, starih 20 let z ITM 18.

Dokazali so, da čas, preživet na družbenih omrežjih, vpliva na prevalenco MH. Vse večja uporaba aplikacij in pametnih telefonov je omogočila hitrejši dostop do interneta. Tako posamezniki z MH velikokrat uporabljajo internet in razne aplikacije in si tako lahko poslabšajo oziroma podaljšajo bolezen.

(28)

14 Avtor,

dokazov

Wolf et.al., 2013, Nemčija

Language Use in Eating Disorder Blogs:

Psychological Implications of Social Online Activity

Raziskovalci so pregledali in

analizirali objave na 87 blogih v nemškem jeziku.

Raziskovalci so bloge razdelili in raziskovali v treh skupinah: bloge, ki promovirajo MH, in bloge, ki govorijo o okrevanju po motnjah hranjenja. Tretja pa je bila kontrolna skupina, v katero so vključili bloge, ki niso bili povezani z MH.

Raziskovali so socialen, kognitiven in čustveni vidik izražanja in pisanja na teh blogih.

S kognitivnega vidika so zelo nizko ocenjeni blogi, ki promovirajo MH.

Uporabljali so največ besed povezanih s hrano, telesom, dietami…Več je

prisotnega ostrega in zaskrbljenega

govora. V blogih, ki govorijo o okrevanju, pa so se pojavili tudi zapisi avtorjev, ki so bili v fazi okrevanja, pa vseeno še niso popolnoma okrevali in so še vedno čutili stisko. S to analizo so ugotavljali

psihološko stanje avtorjev blogov in prepoznavali, kje bi lahko ukrepali, preden pride do relapsa bolezni.

Livazović, 2011, Hrvaška

Povezanost medija i rizičnih ponašanja adolescenata

Z anketnim vprašalnikom so raziskovali kakšen je vpliv medijev na obnašanje najstnikov.

Sodelovalo je 736 učencev 2. in 3.

letnikov srednjih strokovnih šol v Osijeku.

Ugotovili so, da mediji pri mladih služijo tudi kot model za učenje socialnih

odnosov in grajenje le-teh. Mladi gradijo svojo identiteto in jo preko medijev lahko hitreje tudi spremenijo. Uspeh v šoli, vrsta šole in spol igrajo največjo vlogo pri obnašanju mladih na internetu. Prav tako dokazujejo velik vpliv družinskih in medvrstniških odnosov na izražanje in uporabo interneta.

(29)

15 Avtor,

dokazov

Dakanalis et.al., 2015, Italija

The

developmental effects of media-ideal internalization and

self-objectificatio n processes on adolescents’

negative body-feelings, dietary restraint, and binge eating

Za študijo so uporabili strukturiran

vprašalnik.

V raziskavi je sodelovalo 685 najstnikov iz

italijanskih osnovnih šol. Starost je bila omejena med 14 in 15 let.

Čeprav dečki ne občutijo tako velikega pritiska, da mora biti njihovo telo popolno, je bilo ugotovljeno, da so tudi dečki vse bolj pod temi pritiski. Najstniki, ki pogosto objavljajo in iščejo informacije o idealnem telesu, so bolj nagnjeni k razvoju negativnih občutkov o svojem telesu.

Groesz et.al., 2002, Združene države Amerike

The effect of experimental presentation of thin media images on body

satisfaction: a meta-analytic review

Za pregled literature so uporabili

podatkovne baze PsychINFO, Medline in First Search. Članki so bili objavljeni med letoma 1991 ter 2000.

Pregledali so 25 študij.

Osredotočili so se na študije z ženskim vzorcem, uporabili so članke, ki opisujejo vpliv komercialnih televizij, modnih revij in modelov različnih konfekcijskih številk na ljudi.

S pregledom literature so ugotovili, da je veliko člankov, ki potrjujejo negativen vpliv vitkih idealov na ljudi. Pogled na lastno telo je veliko bolj negativen po ogledu raznih spletnih strani in idealov, kot pa po obisku strani, ki prikazujejo modele za močnejše in običajne postave.

(30)

16 Avtor,

dokazov

Marks et al., 2020, Avstralija

The pursuit of wellness: Social media, body image and eating disorders

Podatkovne baze niso navedene, prav tako ni naveden časovni razpon uporabljane literature.

Število analiziranih člankov ni navedeno.

V zahodnem svetu danes večina ljudi uporablja socialna omrežja.

Najpopularnejši je Instagram. Porast in uporabe socialnih omrežij ter razširjenost pretirane skrbi za zunanjo podobo telesa zahteva premik v promociji zdravja.

Literatura navaja, da trenutni pristopi k zdravju, ki temeljijo na telesni teži, negativno vplivajo na fizično in psihološko počutje. Paradigma HAES (health at every size) ponuja pristop, ki temelji na dokazih trenutne zdravstvene prakse.

Schaumb- erg et al., 2017, Združene države Amerike

The Science Behind the Academy for Eating Disorders’

Nine Truths About Eating Disorders

Pregledni znanstveni članek (delovni dokument)

Delo obsega širok nabor literature. Poleg pregleda empiričnih študij so se

raziskovalci posluževali tudi sodobnih teoretičnih in konceptualnih modelov. Za vsako od predstavljenih dejstev so uporabili tudi konkretne primere.

Število analiziranih člankov ni navedeno.

S tem delom so raziskovalci želeli spodbuditi natančnejše razumevanje trenutnega stanja znanstvenih spoznanj o MH ter vpliv le-teh na paciente, družine, strokovnjake in širšo javnost.

(31)

17 Avtor,

dokazov

Cinqueg- rani et al., 2018, Združeno kraljestvo

‘Wellness’ lifts us above the Food Chaos’: a narrative

exploration of the experiences and conceptualisation s of Orthorexia Nervosa through online social media forums

Raziskovalci so pregledali in

analizirali bloge, ki so se navezovali na tematiko zdravega načina življenja in zdrave prehrane.

Uporabili so spletno- etnografski način iskanja literature.

V študijo je zajetih 30 oseb, tako moških kot žensk.

Ta študija je poudarila, da je komunikacija znotraj industrijein potrošništva ter trženje idealizma postala velik vir dobička.

Dokazali so, da vedenje, ki velja kot družbeno sprejemljivo in cenjeno, lahko pripelje do tega, da MH veljajo kot nasprotje oz. preventiva debelosti.

Raziskava je prav tako pokazala, da mediji in moderen pogled na svet marsikdaj posameznike pripeljejo do stiske, ko pretirano govorijo o hrani, zdravju in lepoti.

(32)

18

MH so velik problem današnje družbe. AN se najpogosteje izrazi na prehodu iz otroštva v mladostništvo in lahko traja globoko v odraslost. Najpogostejša pojavnost BN je na prehodu iz adolescence v zgodnje odraslo obdobje. MKP se prične najkasneje od vseh treh glavnih oblik in sicer v zgodnjem ali srednjem odraslem obdobju, prav tako se takrat najpogosteje pojavi tudi ON. Vse te naštete MH se najpogosteje pojavijo pri ženskah. Za moški spol pa je značilna bigoreksija, za katero največkrat zbolijo v obdobju mladostništva in v zgodnji odraslosti (Sernec, 2010). Ideal človeškega telesa se je skozi različna zgodovinska obdobja zelo spreminjal, največji vpliv je imela kultura. Ker večina ljudi v današnjem času uporablja socialna omrežja, pa so to nasledili mediji (Derenne, 2018). Medijske predstave družbe lahko oblikujejo prepričanja o svetu, v katerem živimo, o telesu, hrani in ohranjanju zdravja.

Vredno je raziskovati vrste sporočil, ki jih mediji predstavljajo o prehrani in telovadbi (Bell, 2005). Digitalni mediji, zlasti tisti, katerih glavni vir so fotografije, povzročajo veliko več pomislekov glede lastne identitete, ki jo prikazujejo drugim. To lahko posledično spodbudi večjo skrb o podobi telesa (Derenne, 2018).

4.1 Vloga medicinske sestre

Watson je s sodelavci leta 2016 v preglednem znanstvenem članku ugotovil, da je imela najboljši učinek pri preventivi motenj hranjenja dobra medijska pismenost. Ključna je torej veščina najstnikov, da razumejo in pametno uporabljajo internet ter družbena omrežja.

Literatura navaja, da lahko največ pripomoremo k preprečevanju nastanka motenj hranjenja s čim bolj učinkovito preventivo. Raziskave ugotavljajo, da bi morala biti vedenjsko- kognitivna terapijabolj dostopna celotni populaciji.

V Avstraliji so leta 2020 predstavili rezultate, ki jih so jih raziskovalci pridobil z izvedbo kvalitativne deskriptivne študije. Za pridobivanje informacij so uporabili delno strukturiran vprašalnik. Cilj te študije je bil raziskati izkušnje MS v okviru zdravstvene nege otrok pri uporabi CBCC (Confident Body, Confident Child). V študijo so bili vključeni starši otrok, starih od 2 do 6 let. MS so poročale o povečanem zavedanju telesne podobe in opazile prizadevanja, da starši spremenijo način komunikacije tako v osebnem življenju kot v klinični obravnavi. Opazile so tudi, da so nekateri starši zelo zadržani in nepripravljeni za pogovor o temah, ki se nanašajo na MH. Počutijo se zelo ranljive, ko se govori o nastanku le-teh. Pogovor in komunikacija pa sta ključnega pomena za lažje razumevanje in pomoč ter zgled otrokom.

(33)

19

Al-Yateem je leta 2015 skupaj s sodelavci v Združenem kraljestvu izvedla raziskavo, s katero so ugotavljali vpljiv šolskih MS na znanje najstnikov o zdravem načinu življenja. Za pridobivanje informacij so uporabili kvazi-eksperiment ter vprašalnik. Med osnovnošolci so izvedli program »Jejmo zdravo«. Izvedli so štiri interaktivne učne ure, v katerih so promovirali zdravo prehrano. Z vprašalnikom pa so preverjali dotedanje znanje otrok o zdravi prehrani. V raziskavo je bilo vključenih 150 otrok, starih od 12 do 15 let. S to raziskavo so prišli do ugotovitev, da so šolajoči otroci zelo prilagodljivi in učljivi, zato je pomembno, da jim s podobnimi intervencijami in učnimi metodami privzgojimo zdrav način prehranjevanja in življenja nasploh. S študijo so dokazali, da so bili otroci po delavnicah zdrave prehrane bolj dovzetni za spreminjanje svoje prehrane, so bolj zdravo jedli in začeli živeti bolj zdravo.

Leta 2006 so Hautala in sodelavci predstavili svojo študijo, v kateri so informacije pridobivali z uporabo SCOFF (Sick, Control, One, Fat, Food) vprašalnika ter delno strukturiranega vprašalnika, ki so ga pripravile MS. S SCOFF vprašalnikom, ki je sestavljen iz petih vprašanj, lahko ugotovimo morebitno prisotnost MH. V študijo je bilo vključenih 1970 učencev osmih in devetih razredov. Ugotovili so, da je ta vprašalnik primeren tako za najstnike kot tudi za ostalo šolsko populacijo. Kljub temu pa tovrstni vprašalniki ne smejo nadomestiti preventivnih pregledov, je pa lahko njihova uporaba odlična kombinacija skupaj s presejalnimi metodami in aktivnim vključevanjem zdravstvenega osebja, ki izvaja preventivna predavanja v šolah.

(34)

20

5 RAZPRAVA

MH so velik družbeni problem, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu, ne glede na spol, starost ali raso. Še vedno je to tabu tema, ki se ji ljudje poskušajo izogniti. Kljub razširjenosti MH nimamo celovitega razumevanja teh motenj in etiologije. Soočamo se z velikimi omejitvami in težavami pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju teh motenj, posebej v slovenskem prostoru. Stigma MH je to področje zasenčila že pred desetletji in ohranja napačne predstave o vzrokih in posledično ovira napredek pri pridobivanju znanj s tega področja. Prav tako pa preprečuje in podaljšuje pot prepoznave in zdravljenja tistim, ki potrebujejo pomoč (Schaumberg, 2017). Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je med vsemi duševnimi motnjami največja umrljivost prav pri MH. Glede na čas, v katerem živimo, veliko vlogo pri nastanku MH odigra tudi uporaba modernih tehnologij, zato je prav, da se tega zavedamo in raziskujemo tudi v tej smeri (Yan, 2019).

S pregledom literature smo ugotovili, da večina avtorjev navaja negativen vpliv medijev, družbenih omrežij in interneta na pojavnost MH. Prav tako navajajo, in tudi mi z našo raziskavo ugotavljamo, da bi se bilo potrebno poglobljeno raziskati to problematiko, saj je to vse večji problem sodobnega časa.

V današnjem času so internet in družbena omrežja preplavili svet. Mladi vse več časa namenijo objavam na družbenih omrežjih, preko njih komunicirajo s svojimi vrstniki, spoznavajo nove ljudi ter pridobivajo številne informacije. Skoraj vsi odgovori na vprašanja, ki se jim porajajo, so tako rekoč le en sam klik stran od njih. Najstniki so zato toliko bolj podvrženi negativnim vplivom, ki jih prinaša moderna tehnologija. Otroci so vedno manj fizično aktivni, manj prostega časa preživijo na prostem in vedno več časa preživijo pred televizijo in računalniki. Zato je pomembno prepoznati dejavnike tveganja in ob prvih znakih MH ustrezno ukrepati (Dakanalis, 2014).

Dojemanje idealnega telesa se lahko razlikuje glede na starost, vendar je nezadovoljstvo s svojo podobo telesa med mladostniki močan napovedovalec disfunkcionalnega prehranjevalnega vedenja, kot so dieta, bruhanje in prenajedanje. Socialni internetni mediji, za razliko od tradicionalnih, ponujajo spletno okolje, polno znanih osebnosti in slik vrstnikov. Družbeni mediji so »mediji sovrstnikov«, ki obsegajo spletno okolje, ki uporabnikom omogoča številne priložnosti za primerjavo s svojimi vrstniki (Opara, 2019).

(35)

21

Raziskave kažejo na to, da je na področju medijev zaznati številna nasprotujoča si stališča in prikaz dvomov o obstoju marsičesa. Po eni strani ženske nagovarja k temu, da morajo biti popolne in v življenju imeti vse: uspešno kariero, družino, hišo, popolno postavo. Mediji dajejo različne informacije o tem, kaj naj bi bilo družbeno najbolj sprejemljivo in lepo.

Podzavestno dajejo ženskam informacije, da niso dovolj lepe in vitke (Derenne et al., 2006).

Dokazano je, da obstaja korelacija med uporabo medijev in zadovoljstvom z lastnim telesom, MH, njihovo simptomatiko in negativnimi vplivi na počutje. Trenutni podatki kažejo na to, da so tovrstnim negativnim vplivom bolj podvrženi čustveno ranljivi ljudje.

Mediji najlažje vplivajo na mlade ženske, ki so preobremenjene z zunanjim izgledom, postavo in pritiskom ugajati drugim. Ženske z anoreksijo so zelo aktivne pri uporabi medijev. Nekatere pacientke se opisujejo kot odvisne od branja modnih revij (Spettigue et al., 2004). Visoko tveganje za nastanek MH ob uporabi medijev so tudi nerealne predstave o povprečnem človeškem telesu. Nerealna pričakovanja hitro pripeljejo ženske in mlada dekleta do tesnobe, sramovanja svojega telesa, uživanja drog in celo MH (Opara, 2019).

V naši družbi telo pogosto deluje kot sredstvo kulturnega kapitala, kar pomeni, da uporabljamo telo kot način presoje ali razlikovanja, ki se dojema kot sredstvo za uspeh v življenju. Po besedah Turnerja, smo razvili »moderno prepričanje, da je telo mogoče zgraditi in zato pogosto uporabljamo obliko ali velikost telesa v primerjavi z drugimi, da bi se tako počutili bolj samozavestno« (Nicole, 2008).

Spletni forumi ljudem omogočajo, da anonimno razpravljajo o svojih težavah, kar pogosto vodi do večje odkritosti in poštenosti zapisov. Zaradi tega so forumi dragoceni za prepoznavanje uporabnikov, ki potrebujejo takojšnjo pomoč strokovnjakov za duševno zdravje. Ker bi bilo težko in zamudno ročno pregledati vsako objavo na forumu za identifikacijo uporabnikov, ki potrebujejo nujno pomoč, bi bilo koristno razviti algoritme za samodejno zaznavanje objav, ki odražajo povečano tveganje za neprimerna vedenja (Yan, 2019).

»Selfiji« so bili v novejši empirični literaturi obravnavani kot škodljivi za duševno zdravje, veljajo pa tudi kot orodja za izražanje svojih misli. Saunders (2020) v študiji podpira obe stališči. Ženske v obdobju okrevanja po MH poudarjajo, kako lahko »selfiji« naredijo ta proces zahtevnejši, če pa ga gledamo celostno, lahko služi kot opolnomočenje pri napredku in spremembah. Medtem ko pacienti gradijo bolj zdrav odnos do hrane, vadbe in samega sebe, uporabljajo slike na družabnih omrežjih kot način, s katerim se borijo v obdobju

(36)

22

okrevanja po MH. Posledično ljudje s takšnimi objavami pripomorejo k zmanjševanju stigme in pomagajo zmanjšati možne negativne posledice družbenih medijev (Saunders, 2020).

Zdravstveni delavci bi morali zgodnje znake MH hitro prepoznati ter z empatičnim in strokovnim pristopom ustrezno ukrepati. Še vedno velja miselnost, da imajo MH le ekstremno suhi ljudje, kar seveda ne drži. Starši, učitelji in zdravstveni delavci se morajo aktivno vključevati in otrokom dajati tako zgled kot tudi usmeritve, kako pravilno in zmerno uporabljati socialna omrežja in medije. Tako kot so le-ti lahko nevarni in negativno vplivajo na otroke in mladostnike, so lahko tudi odličen vir dobrih in relevantnih informacij (Derenne et.al., 2006).

Za MS, ki delajo v šolah (angl. school nurses), je zelo pomembno, da hitro prepoznajo znake MH. Pogosto se zgodi, da so MH spregledane in je začetek zdravljenja prepozen. Šolska MS je v odličnem položaju, da v obravnavo vključi tudi družino in jo izobrazi. Svoja opažanja lahko potem deli s starši oziroma skrbniki otrok in jih usmeri v nadaljnjo obravnavo, če je to potrebno (Lucas, 2020).

(37)

23

6 ZAKLJUČEK

V današnjem hitrem tempu življenja, ki je prežet z mediji, družbenimi omrežji ter novicami in reklamnimi sporočili na vsakem koraku, so motnje hranjenja zelo pogost pojav. Kot družba se tega še vedno premalo zavedamo in si pred tovrstnimi problemi zatiskamo oči.

S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kako moderne tehnologije vplivajo na pojav motenj hranjenja. Rezultati kažejo, da družbena omrežja igrajo veliko vlogo pri nastanku, trajanju in okrevanju po motnjah hranjenja. Avtorji dokazujejo povezavo med uporabo medijev in zadovoljstvom z lastnim telesom, motnjami hranjenja, simptomatiko in negativnimi vplivi na samozavest. Za nastanek motenj hranjenja so bolj dovzetne ženske, še posebej mlada dekleta v puberteti. Danes otroci odraščajo tako rekoč s telefonom v roki in so med samim razvojem zelo dovzetni za vse videne in slišane informacije. Tega se moramo zavedati in jih zaščititi pred negativnimi vplivi prevelike uporabe modernih tehnologij.

Avtorji navajajo, da je na družbenih omrežjih moč zaslediti veliko zaskrbljujočih najstniških objav, ki se nanašajo na duševno zdravje.

S pregledom literature smo zaznali pomanjkanje raziskav na področju vpliva sodobnih družbenih omrežij na nastanek motenj hranjenja. Prepoznali smo tudi nekatere pomanjkljivosti raziskav, ki bi lahko vplivale na relevantnost rezultatov. V slovenskem prostoru tovrstnih raziskav zelo primanjkuje. Prav tako bi morali pri nas v preventivni program šolskega sistema uvesti šolske medicinske sestre, ki bi skrbele za preventivo in zgodnje odkrivanje motenj hranjenja in drugih duševnih motenj.

V zadnjih dvajsetih letih se je kot eden najučinkovitejših psiholoških modelov za zdravljenje širokega spektra duševnih motenj pokazala kognitivno vedenjska terapija. Ta omogoča zdravstvenim delavcem širši pogled na intervencije, ki so v pomoč ljudem pri zdravljenju motenj hranjenja. Medicinske sestre, ki imajo specialna znanja na področju tehnik vedenjsko kognitivne terapije, hitreje in lažje celostno ocenijo pacientovo stanje ter bolj učinkovito ukrepa. Z uporabo teh znanj bi lahko zelo veliko pripomogle pri preprečevanju napredovanja duševnih bolezni. Vedenjsko kognitivna terapija je lahko kot samostojna pomoč ali kot dobra kombinacija zdravljenja skupaj z medikamentozno terapijo.

(38)

24

Ugotavljamo, da je na področju varne in pametne uporabe spleta in družbenih omrežij potrebno še dosti raziskav in vpeljevanja dobrih praks. V prihodnosti bi bilo smiselno izvesti raziskave na tem področju tudi med slovenskimi najstniki. S tem bi izobrazili tako javnost kot tudi strokovnjake, ki bi se lahko bolj suvereno vključevali v reševanje problematike in pripomogli k zmanjšanju pojava te resne duševne bolezni.

(39)

25

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI

Al-Yateem N, Attia AKN, AL-Yafei T, Mohammed A, Mahmood B (2015). The impact of a school nurse intervention on adolescents' knowledge about healthy eating. British journal of school nursing. 10(6): 280–87. doi: 10.12968/bjsn.2015.10.6.280.

Arzenšek P, Turčin Z, Lahe M (2005). Anoreksija nervoza s prikazom primera. Obzor Zdr N 39(4): 269–75.

Dostopno na: https://obzornik.zbornicazveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view /2563 <26.4.2021>.

Bardone‐Cone AB, Thompson KA, Miller AJ (2018). The self and eating disorders.

Journal of Personality. 88(1): 59–75. doi: 10.1111/jopy.12448.

Barth DF, Starkman H (2016). Introduction to body meets mind: eating disorders and body image–a twenty-first century perspective. Clin Soc Work J. 44(1): 1–3. doi:

10.1007/s10615-016-0578-1.

Bell AR, Berger CR, Cassady D, Townsend MS (2005). Portrayals of Food Practices and Exercise Behavior in Popular American Films. J Nutr Educ Behav. 37(1): 27-32.

doi:10.1016/s1499-4046(06)60256-x

Beth M (2017). The Time Has Come for School Nurses and Social Media. NASN school nurse. 32(3): 150:53. doi:10.1177/1942602X17703909.

Burton M (2014). Understanding eating disorders in young people. Pract Nurs 25(12):

606–10. doi: 10.12968/pnur.2014.25.12.606.

Cinquegrani C, Brown D (2018). ‘Wellness’ lifts us above the food chaos’: a narrative exploration of the experiences and conceptualisations of orthorexia nervosa through online social media forums. Qual Res Sport Exerc Health. 10(5): 585–603.

doi: 10.1080/2159676X.2018.1464501.

Dakanalis A, Carra G, Calogero R et al. (2014). The developmental effects of media-ideal internalization and self-objectification processes on adolescents’ negative body-feelings, dietary restraint, and binge eating. Eur Child Adolesc Psychiatry 24(8): 997–1010.

doi: 10.1007/s00787-014-0649-1.

(40)

26

Delforterie JM, Larsenc KL, Bardone-Coned MA, Scholte HJ (2014). Effects of viewing a pro-ana website: an experimental study on body satisfaction, affect, and appearance self- efficacy. Eating Disorders. 22(4): 321–36. doi: 10.1080/10640266.2014.898982.

Derenne J, Beresin E (2018). Body image, media, and eating disorders–a 10-year update.

Acad Psychiatry 42(1): 129–34. doi: 10.1007/s40596-017-0832-z.

Drüge M, Rafique G, Jäger A, Watzke B (2021). Prevalence of symptoms of body dysmorphic disorder (BDD) and associated features in Swiss military recruits: a selfreport survey. BMC Psychiatry. 21(1): 1–6. doi:10.1186/s12888-021-03288-x.

Field AE, Kristin J, Parul A et al. (2008). Family, peer, and media predictors of becoming eating disordered. Arch Pediatr Adolesc Med 162(6): 574–9.

doi: 10.1001/archpedi.162.6.574.

Fitzsimmons-Craft EE, Balantekin KN, Eichen DM et al. (2019). Screening and offering online programs for eating disorders: reach, pathology, and differences across eating disorder status groups at 28 U.S. universities. Int J Eat Disord 52(10): 1125–36.

doi: 10.1002/eat.23134.

Fixsen A, Cheshire A, Berry B (2020). The social construction of a concept-orthorexia nervosa: morality narratives and psycho-politics. Qual Health Res 30(7): 1101–13.

doi: 10.1177/2F1049732320911364.

Fogarty S, Ramjan LM (2016). Factors impacting treatment and recovery in anorexia nervosa: qualitative finding from an online questionnaire. J Eat Disord 4(18): 1−9. doi:

10.1186/2Fs40337-016-0107-1.

Fortesa K, Ajete K (2014). Family influence on disordered eating behaviour. Procedia Soc Behav Sci 159(2014): 314–8. doi: 10.1016/j.sbspro.2014.12.379.

Groesz LM, Levine MP, Murnen SK (2002). The effect of experimental presentation of thin media images on body satisfaction: a meta-analytic review. Int J Eat Disord (31): 1–

16. doi: 10.1002/eat.10005.

Grum KD, Seničar M (2011). Psihološki vidiki prehranjevalnega vedenja. Anthropos Ljubljana 4(43): 153–77.

(41)

27

Hautala L et al. (2019). Uncovering hidden eating disorders using the SCOFF questionnaire:

Cross-sectional survey of adolescents and comparison with nurse assessments. Int J Nurs Stud. 46(11): 1439–47. doi: 10.1016/j.ijnurstu.2009.04.007.

Kendal S, Kirk S, Elvey R, Catchpole R, Pryjmachuk S (2015). How a moderated online discussion forum facilitates support for young people with eating disorders. Health Expect 20(1): 98–111. doi: 10.1111/hex.12439.

Livazović G (2011). Povezanost medija i rizičnih ponašanja adolescenata. Kriminologija i socijalna integracija 20(1): 1–22.

Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/84999 <11.5.2021>.

Logrieco G, Marchili MR, Roversi M, Villani A (2021). The paradox of Tik Tok anti-pro- anorexia videos: how social media can promote non-suicidal self-injury and anorexia. Int.

J. Environ. Res. Public Health 18(3): 1041. doi: 10.3390/ijerph18031041.

Lucas C, Brady J, Olympia RP (2020). School Nurses on the Front Lines of Healthcare:

Recognizing “BONES” and Knowing When to Pick Up the Phone: Eating Disorders Among Students in the School Setting. NASN school nurse. doi: 10.1177/1942602X20942531.

NEDA–National Eating Disorders Association (2018). Prevention.

Dostopno na: https://www.nationaleatingdisorders.org/learn/general- information/prevention <16.6.2020>

Nicole (2008). The body/mind split in pursuit of beauty understanding eating disorders through sociological writing. Human architecture: journal of the sociology of self- knowledge 6(2): 157–68.

Norton NL, Hart ML, Butel EF, Roberts S (2019). Child health nurse perceptions of using confident body, confident child in community health: a qualitative descriptive study. BMC nursing. 19(1): 1.doi: 10.1186/s12912-020-00499-7.

Oblak N, Kovač S (2014). Značilnosti motenj hranjenja pri otrocih in mladostnikih ter njihova obravnava na oddelku službe za otroško psihiatrijo pediatrične klinike,

Univerzitetni klinični center Ljubljana. Slov Pediatr 21(1): 47–52.

(42)

28

Opara I, Santos N (2019). A conceptual framework exploring social media, eating

disorders, and body dissatisfaction among latina adolescents. Hisp J Behav Sci 41(3): 363–

77. doi: 10.1177/0739986319860844.

Pandel Mikuš R (2003). Različni vidiki motenj hranjenja pri ženskah. Obzor Zdr N 37(1):

29–36.

Pepin G, Endresz N (2015). Facebook, Instagram, Pinterest and co.: body image and social media. J Eat Disord 3(1): 22. doi: 10.1186/2050-2974-3-S1-O22.

Podjavoršek N (2004). Anoreksija ni le bolezen posameznika, ampak je bolezen celega sistema. Psihološka obzorja 13(4): 119–33.

Prnjak K, Jukic I, Korajlija LA (2019). How perfectionism and eating disorder symptoms contribute to searching weight-loss information on the internet? Medicina 55(10): 621–31.

doi: 10.3390/medicina55100621.

Saunders FJ, Eaton AA, Aguilar S (2020). From self(ie)-objectification to self- empowerment: the meaning of selfies on social media in eating disorder recovery.

Comput Human Behav 111(2020). doi: 10.1016/j.chb.2020.106420.

Schaumberg K, Welch E, Breithaupt L et al. (2017). The science behind the academy for eating disorders’ nine truths about eating disorders. Eur. Eat. Disorders Rev 25(6): 432–50.

doi: 10.1002/erv.2553.

Sernec K (2010). Sodobni vidiki in načini zdravljenja motenj hranjenja. Farm Vestn 61(1):

106–9.

Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67SFLNU7. <11.5.2021>

Simpson CC, Mazzeo ES (2017). Attitudes toward orthorexia nervosa relative to DSM-5 eating disorders. Int J Eat Disord 50(7): 781–92. doi: 10.1002/eat.22710.

Spettigue W, Henderson KA (2004). Eating disorders and the role of media. Can child adolesc psychiatr rev 13(1): 16–9. doi: 10.1007/s00103-020-03256-y.

Tan T, Kuek A, Goh ES, Lee LE, Kwok V (2016). Internet and smartphone application usage in eating disorders: a descriptive study in Singapore. Asian J Psychiatr 33(1): 50–5.

doi: 10.1016/j.ajp.2015.11.007.

(43)

29

Temiz G, Isil O (2018). Factors affecting healthy life style behaviors in adolescents eating disorders. A systematic review. Int J Caring Sci 11(3): 352–61.

Treasure J, Nazar PB (2016). Interventions for the carers of patients with eating disorders.

Curr Psychiatry Rep 18(2): 1–7. doi: 10.1007/s11920-015-0652-3.

Via E, Soriano-Mas C, Sánchez I et al. (2015). Abnormal social reward responses in anorexia nervosa: An fMRI Study. PloS ONE 10(7): 1–20.

doi: 10.1371/journal.pone.0133539.

Watson HJ et al. (2016). Prevention of Eating Disorders: A Systematic Review of

Randomized, Controlled Trials. Int. J. Eat. Disord. 49(9): 833–62. doi:10.1002/eat.22577.

Wolf M, Theis F, Kordy H (2013). Language use in eating disorder blogs: psychological implications of social online activity. J Lang Soc Psychol 32(2): 212–26. doi:

10.1177/0261927X12474278.

Yan H, Fitzsimmons-Craft EE, Goodman M, Krauss M, Das S, Cavazos-Regh C (2019).

Automatic detection of eating disorder-related social media posts that could benefit from a mental health intervention. Int J Eat Disord 52(10): 1150–6. doi: 10.1002/eat.23148.