UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
JANJA VINARNIK
POMEN BRALNE ZNAČKE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
JANJA VINARNIK
Mentorica: doc. dr. Darija Skubic
POMEN BRALNE ZNAČKE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2021
I
ZAHVALA
Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.
(Tone Pavček)
Najlepše se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Dariji Skubic za vso spodbudo, strokovne nasvete in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi Viškim vrtcem in svojim sodelavkam za vso nudeno pomoč med mojim študijem.
Rada bi se zahvalila tudi vsem otrokom, ki so mi dovolili, da jih intervjuvam in tako vključim v empirični del svojega diplomskega dela.
Zahvale gredo tudi Katji, Kaji in Karin, ki so me med študijem bodrile in podpirale.
Ne nazadnje pa se iz srca zahvaljujem Lukasu in Tomiju, ki sta me vsa leta študija spodbujala in mi nudila oporo.
II
POVZETEK
Bralna značka v predšolskem obdobju se je v začetku 90-ih let priključila bralni znački, ki se je začela delovati že v začetku 60-ih let. Je velik del knjižne vzgoje, ki otroke vzgaja v uporabnike knjig in raznovrstnega knjižnega gradiva. Motivira branje v družinskem okolju in otroke spodbuja k različnim vrstam izražanja. Stremi k razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture, otrok pa z njeno pomočjo knjigo podoživi v celotni estetski, vsebinski in vizualni podobi. Pomembno vlogo pri bralni znački v vrtcu imajo mentorji, ki morajo upoštevati individualne potrebe otrok in njihovih družin, ter starši, ki otrokom z branjem vzbudijo prijetno in intimno vzdušje ter jih navdušujejo za branje.
Raziskovalni del diplomskega dela vsebuje intervjuje z otroki, starimi od 4 do 6 let, in njihovo interpretacijo ter odgovore na raziskovalna vprašanja, pri katerih sem se osredotočila na pomen bralne značke za predšolskega otroka, vpliv otrokovega spola na uspešnost opravljanja predšolske bralne značke in pomembnost vzgojiteljevega upoštevanja otrokovih individualnih potreb pri opravljanju bralne značke v vrtcu. Pri tem bom poskušala dokazati, da je predšolska bralna značka sicer dober projekt, a ima tudi pomanjkljivosti.
Ključne besede: branje, bralna značka, družinsko branje, knjiga, otrok, predšolska bralna značka, pripovedovanje
III
ABSTRACT
In the early 1990s The Preschool Reading Badge joined The Reading Badge, which was established in the early 1960s. It is a large part of book education, which educates children into users of books and different book material. It motivates reading in a family environment and encourages children to express themselves in different ways. It strives to develop reading literacy and reading culture, and with its help children relive the book in its entire aesthetic, content and visual image. Mentors and parents have an important role in The Preschool Reading Badge. Mentors are the ones, that must consider the individual needs of children and their families, and parents those, who have to create a pleasant and intimate atmosphere for children while reading to them. With that, they also inspire them to love reading.
The research part of the diploma thesis includes interviews with children aged 4-6 years and their interpretation, as well as answers to research questions, which focused on the importance of The Reading Badges for preschool children, the impact of gender on the performance of The Preschool Reading Badge and the importance of mentors’ consideration of child’s individual needs in carrying out The Reading Badge in kindergarten. In doing so, I will try to prove that The Preschool Reading badge is a well-designed project, but it also has its drawbacks.
Key words: book, child, family reading, reading, storytelling, The Preschool Reading badge, The Reading Badge
IV
KAZALO VSEBINE
I. UVOD ... 1
II. TEORETIČNI DEL ... 2
1 KNJIŽNA VZGOJA ... 2
2 BRANJE ... 3
3 POMEN BRANJA ZA OTROKA ... 4
4 DRUŽINSKO BRANJE ... 5
4.1 Kdaj pričeti z družinskim branjem ... 6
4.2 Primeren čas in prostor za branje ... 7
4.3 Vloga staršev pri branju ... 8
4.4 Pomen pripovedovanja v predšolskem obdobju ... 8
4.5 Bralna motivacija otroka ... 9
4.5.1 Notranja bralna motivacija ... 10
4.5.2 Zunanja bralna motivacija ... 10
5 BRALNA ZNAČKA ... 11
5.1 Bralna značka nekoč ... 11
5.2 Bralna značka danes ... 12
5.3 Predšolska bralna značka ... 13
5.3.1 Namen predšolske bralne značke ... 13
5.3.2 Cilji in umeščenost predšolske bralne značke v kurikulumu ... 14
5.3.3 Vloga mentorjev predšolske bralne značke ... 15
5.3.4 Preverjanje prebranega ... 16
5.3.5 Slabosti predšolske bralne značke ... 16
III. EMPIRIČNI DEL ... 18
6 CILJI ... 18
7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 18
8 RAZISKOVALNA METODA ... 18
V
8.1 Vzorec ... 18
8.2 Instrument oz. pripomoček ... 18
8.3 Opis postopka zbiranja podatkov ... 18
8.4 Opis postopka obdelave ... 19
9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 19
9.1 Intervjuji z otroki ... 19
9.2 Interpretacija intervjujev ... 35
9.3 Ugotovitve glede na raziskovalna vprašanja ... 55
IV. SKLEP ... 58
V. VIRI IN LITERATURA ... 60
VI. PRILOGE ... 64
VI
KAZALO TABEL
TABELA 1:SPOL IN STAROST OTROK UDELEŽENIH PRI INTERVJUJIH ... 19
TABELA 2:ZAVEDANJE OTROK, KAJ JE BRALNA ZNAČKA ... 35
TABELA 3:ŠTEVILO OTROK, KI SE VESELIJO PRIPOVEDOVANJA PREBRANIH KNJIG IN DEKLAMACIJ V VRTCU ... 38
TABELA 4:OSEBA, KI JI OTROCI PRIPOVEDUJEJO ... 39
TABELA 5:NAČIN OTROKOVE PREDSTAVITVE KNJIGE OZ. DEKLAMACIJE ... 41
TABELA 6:OSEBA, KI IZBERE KNJIGO ... 43
TABELA 7:VŠEČNOST PRIPRAVE NA BRALNO ZNAČKO ... 45
TABELA 8:BRALNA ZNAČKA V VRTCU IN TUJI JEZIK ... 47
TABELA 9:NEGATIVNA ČUSTVA OB BRALNI ZNAČKI ... 49
TABELA 10:NAGRADA OB USPEŠNO OPRAVLJENI BRALNI ZNAČKI ... 50
TABELA 11:POMEMBNOST NAGRADE OB OPRAVLJENI BRALNI ZNAČKI ... 51
TABELA 12:TEKMOVALNOST OTROK ... 53
TABELA 13:OSEBA, KI JI JE POMEMBNO, DA OTROK ČIMPREJ ZAKLJUČI BRALNO ZNAČKO ... 53
TABELA 14:ŠTEVILO OTROK, KI SO USPEŠNO OPRAVILI BRALNO ZNAČKO ... 54
VII
KAZALO PRILOG
PRILOGA 1:SOGLASJE ZA SNEMANJE IN UPORABO ZVOČNIH POSNETKOV ... 64 PRILOGA 2:INTERVJU ZA OTROKE ... 65
1
I. UVOD
Knjižna vzgoja je vzgoja ob knjigi in za knjigo, ki otroka oblikuje v bralca in uporabnika raznovrstnega knjižničnega gradiva. Vključena je celoten vzgojno-izobraževalni proces in povezuje branje leposlovnih in informativnih knjig. Pri knjižni vzgoji igra glavno vlogo knjiga, ki otroku predstavlja vir informacij in znanja, s knjigami pa otroci lažje obvladujejo probleme in vsakdanje situacije. Na knjižno vzgojo močno vpliva tudi družina in s tem družinsko branje, ki je ključni dejavnik za otrokov celostni razvoj, saj močno vpliva na otrokovo kasnejšo uspešnost, učenje branja, razvoj bralne pismenosti ter literarno dojemljivost in bralno kulturo.
Bralna značka spodbuja prostovoljno branje leposlovne in strokovne literature, mladim pa naj bi bila vir zabave, znanja in informacij. Udejstvovanje bralne značke se je začelo v začetku 60- ih let, v začetku 90-ih let pa se ji je priključila predšolska bralna značka., ki je del tako družinskega branja kot samega vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Stremi k razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture, starše predšolskih otrok pa poskuša osveščati, da otrokom berejo in skupaj z njimi obiskujejo knjižnice. S predšolsko bralno značko otrok knjigo podoživi v celotni estetski, vsebinski in vizualni podobi. Knjiga mu pri tem predstavlja nekaj prijetnega in zanimivega, družinsko branje pa mu vzbuja prijetno in intimno vzdušje.
Pomembno vlogo pri bralni znački v vrtcu igra vzgojitelj, ki je staršem in otrokom mentor. Pri udejstvovanju mora poskrbeti za otrokove individualne potrebe in poskrbeti za prijetno vzdušje, kadar otroci na različne načine predstavljajo prebrano. Pri mentorstvu se opira na smernice Društva bralne značke Slovenije. Vsi omenjeni dejavniki vplivajo na to, ali bo otrokom predšolska bralna značka v užitek in zadovoljstvo ali ne.
2
II. TEORETIČNI DEL
1 KNJIŽNA VZGOJA
T. Jamnik (1994) postopno, starosti primerno vzgojo ob knjigi in za knjigo imenuje knjižna vzgoja. Ta otroka postopno oblikuje v bralca, uporabnika knjig in drugega knjižničnega gradiva, velik poudarek na knjižni vzgoji pa je predvsem pri otrocih v predbralnem obdobju. S knjižno vzgojo otrok ob knjigi razvije bogat govor, mišljenje, inteligentnost, domišljijo in ustvarjalnost, v poznejšem obdobju pa ima manj težav z opismenjevanjem.
S knjižno vzgojo otrok spoznava knjigo kot vir informacij in dostopa do virov, ki so najprimernejši za njegovo starost (Grginič, 2005).
D. Haramija (2019) trdi, da knjižna vzgoja povezuje branje leposlovne in informativne literature s knjižnično vzgojo, kar pomeni, da v najširšem možnem pomenu pripomore k družinski pismenosti, ki je osnova za razvoj vseživljenjske pismenosti in je vir znanja.
Knjižna vzgoja ni vključena samo v celoten vzgojno-izobraževalni proces, ampak nanjo močno vpliva tudi družina. Začne se v zgodnjem otroštvu, pomembno vlogo pri knjižni vzgoji pa igra knjiga. Ta otroku predstavlja tih in intimen medij s kompleksnimi in večplastnimi informacijami, ki krepijo otrokovo razgledanost, ter kot bogat vir informacij prispeva k lažjemu obvladovanju situacij in vsakdanjih problemov (Jamnik, 1994).
D. Haramija (2011) poudarja, da se knjige delijo v dve skupini − leposlovne in informativne.
Leposlovne knjige vključujejo besedila iz lirike, epike in dramatike, informativne pa iz različnih ved. Otrok v zgodbah leposlovnih knjižnih del podoživlja dogodivščine knjižnih oseb, razvija besedni zaklad in sposobnost poslušanja ter se uči osnovnih etičnih načel. V poeziji se pogosto pojavljajo teme o otroku in igri, njegovi navezanosti na naravo, o živalih, uspavanke, izštevanke ter dotikalne in rajalne pesmi. Pravljice, ki močno spodbujajo domišljijo, so tiste, ki so otrokom najbolj všeč med proznimi besedili. Dramska besedila pa so otrokom težje predstavljiva, saj težko ločijo med dobesednim navedkom in povezovalnim dogajanjem. Zaradi tega je dramska besedila otrokom najlažje predstaviti z ogledom lutkovne ali gledališke predstave. Med leposlovno literaturo sodijo tudi otroške revije, ki so pomemben vir spoznavanja različnih knjižnih zvrsti in vrst, saj so v njih besedila iz poezije (pesmice in uganke), proze (pravljice) in dramatike (krajši samostojni prizori). Informativna literatura je tista, v kateri otrok z raznimi ilustracijami in s posrednikom, ki otroku bere oz. pripoveduje,
3
spoznava različne vede. Neodvisno od tega, ali je knjiga leposlovne ali informativne narave, je pri njeni izbiri pomembno, da je dovolj kvalitetna za otroka.
2 BRANJE
Branje ni samo razlaga znakov na papirju, saj sta pri branju bistvenega pomena tudi razumevanje in pomen prebranega (Russel, 1987, v Kordigel Aberšek, 1992).
Branje je sposobnost, ki je bistvenega pomena za uspešno življenje. Posameznika spremlja povsod, pisna gradiva pa so primarni vir informacij. Pri branju je pomembna vloga bralnih strategij. Te se delijo na strategije pred in med branjem ter po njem. Strategije pred branjem posameznika pripravijo na branje besedila, strategije med branjem bralcu krepijo pozornost in preverjajo, ali razume prebrano, strategije po branju pa pokažejo bralčevo stopnjo razumevanja in pomnjenje prebranega (Lipovšek, 2011).
M. Grossman (2003) trdi, da je branje izrazito individualna dejavnost, ki poteka v samoti. Zanj sta potrebna le knjiga in prosti čas, posameznik pa lahko bere kjerkoli in kadarkoli. Branje zahteva aktivno interakcijo z besedilom. Zaradi aktivne udeležbe bralca je nenadomestljiva vaja v rabi jezika ter bistveno pripomore k razvoju in izboljšanju vseh jezikovnih zmožnosti.
Bralec med branjem ves čas opazuje pisano rabo jezika. To pripomore k boljšemu pisanju in ga utrjuje. Prav tako bralec pozorno sledi besedilu, kar pripomore k boljšemu poslušanju, zaradi spoznavanja izrazne zmožnosti jezika pa se govor ves čas razvija, s čimer bralec krepi besedišče in govor.
S. Pečjak (1996) pravi, da je branje človeška veščina ter pomembna kulturna in civilizacijska pridobitev. Poudarja, da lahko definicije branja razdelimo na večje skupine, ki se med seboj razlikujejo po tem, kateremu procesu branja avtorji prepisujejo večjo vlogo.
Čeprav različni avtorji navajajo različne definicije branja, se vsi strinjajo, da je branje kompleksna interakcija številnih procesov. V prvo skupino spadajo procesi, ki jim je pri branju pomembno dekodiranje oz. prepoznavanje tiskanih in pisanih simbolov (črk, besed in besednih skupin). Bralec pri tem več časa posveti besedi, njeni velikosti in obliki črk. V tej skupini je branje dojemanje vrstnega reda črk in njihove sinteze. V drugo skupino so umeščeni procesi razumevanja oz. semantična stran procesa branja. To podpira tudi Goodman (1979, v Pečjak, 1999), ki trdi, da je branje psiholingvistični proces, s katerim bralci obnovijo sporočila v pisni
4
ali grafični obliki. V tretjo skupino sodijo definicije, ki poudarjajo združitev dekodiranja in razumevanja oz. obeh spoznavnih dimenzij pri branju. Perfetti (1985, v Pečjak, 1999) trdi, da je branje proces dekodiranja, saj bralec iz spomina prikliče že znane besede in jih poveže z novimi. To je v prvi fazi branje, v drugi pa razumevanje prebranega besedila. V četrto skupina pa so umeščene definicije, ki branje opredeljujejo kot večstopenjski proces z različnimi sposobnostmi. Buzan (1982, v Pečjak, 1999) pri tem opredeljuje branje kot sedemstopenjski proces. V njem se pojavi navezovanje stikov med posamezniki in sporočili, ki so podani s simboli. Med sedem stopenj sodijo: prepoznavanje, sprejetje, notranje in zunanje strnjevanje, ohranjanje v spomin, priklic in sporočanje (Pečjak, 1999).
3 POMEN BRANJA ZA OTROKA
Kropp (2000) poudarja, da branje otroka spremlja že od rojstva. Ne prične se z vstopom otroka v šolo, temveč že prej – s preprostimi stiki s knjigo, tiskom in ilustracijami. Otrok mora že od zgodnjega otroštva imeti dostop do knjig, saj zaradi tega kasneje lažje usvaja tiskano besedo.
M. Grosman (2004) meni, da branje v otrokovem življenju ne sme manjkati, saj je ključni dejavnik za otrokov celostni razvoj. Branje močno vpliva na razvoj otrokovega govora in mišljenja, pomembno pa je tudi za razvoj otrokovih socialnih odnosov.
Z branjem leposlovja se otrok uči estetsko doživljati književnost, z uporabo poučne literature pa mu je knjiga vir informacij in znanja (Jamnik, 2012).
Otrok med branjem razvija sposobnost zaznavanja in izražanja ter primerja in razlikuje lastne življenjske situacije in domišljijski svet. Branje mu pomaga reševati konflikte, s poslušanjem in branjem pa otrok spozna lastno samopodobo in pridobi uvid, kako ga dojemajo drugi. Ob tem doživlja lastne občutke in čustva ter razvija lastni jaz, s katerim lažje razume socialno okolje, delovanje družbe in neodvisnost od odraslih. Vse to pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, zaradi česar otrok tudi lažje rešuje težave (Matko Lukan, 2009).
T. Jamnik (2000) nadaljuje, da književnost, v kateri se prepletajo estetske, etične in spoznavne vsebine močno vpliva na otrokov moralni razvoj. Otrok se s pomočjo književnosti notranje identificira s knjižno osebo in doživi situacije, ki so enake ali različne realnemu življenju. Pri tem se otrok uči drugačnih etičnih stališč, doživljanj in ravnanj. S tem pridobi uvid v nova stališča.
5
Mlajšim predšolskim otrokom je potrebno znova in znova brati isto knjigo, starejši pa si izberejo knjigo, ki jo sami želijo poslušati. Seveda knjigo zares poslušajo, če je njihova izbira upoštevana, pri branju pa je pomembno tudi otrokovo počutje, odgovori na njegova vprašanja, identifikacija s pravljičnimi junaki in njegove pretekle izkušnje. Izbrane knjige lahko vključujejo realne ali domišljijske zgodbe in zgodbe iz vsakdanjega življenja. Pomembne pa so predvsem knjige s pravljicami, ki so najbolj nenavadne, saj se otrok le tako nauči, kaj je resnično in kaj domišljijsko (Marjanovič Umek in Zupančič, 2003).
D. Haramija (2011) poudarja, da je med branjem otroku pomembna predvsem izbira knjige.
Pri tem je potrebno biti pozoren na dolžino besedila, ki pove, koliko starim otrokom brati, zanimivost teme ter kvaliteto ilustracij in besedila.
4 DRUŽINSKO BRANJE
T, Jamnik (2012) meni, da je družinsko branje »zibelka branja.« Bistveno vpliva na otrokovo kasnejšo učno uspešnost, učenje branja, razvoj bralne pismenosti ter literarno dojemljivost in bralno kulturo v odrasli dobi. Z njim pa se ne doseže le bralne vzgoje otrok, temveč tudi bralna kultura odraslih (Jamnik, 2012).
Branje je v veliki meri odvisno od staršev. Družina in družinska dinamika sta dejavnika, ki najbolj vplivata na to, ali bo otrok postal bralec za življenje. Pri tem je pomembno, na kakšen način starši otroku predstavijo branje, njihov odnos do knjig in branja, izkušnje iz otroštva in količina časa, ki ga imajo na voljo. Starši, ki imajo do branja pozitiven odnos, z veseljem k branju spodbujajo tudi otroka in z njim ob prijetni klimi uživajo ob skupnem branju. Negativa bralna izkušnja staršev iz otroštva pa pripomore k temu, da otrok v branju ne uživa, kar je tudi razlog, da mu starši knjigo težko približajo (Matko Lukan, 2009).
T. Jamnik (2012) pravi, da je pri branju bistvenega pomena, da otrok uživa, družinsko branje pa je vir zadovoljstva in skupnega veselja družine. Med branjem otrok sedi v naročju ali pa sedi ob osebi, ki mu bere. V knjigi mora med branjem videti slike in ilustracije, bere pa se mu toliko časa, dokler mu je pri tem prijetno in čuti ugodje. Poudarja tudi, da naj starši otroku berejo, dokler si to želi, saj je tisoče prebranih ur v predšolskem obdobju dober predpogoj za učenje pisanja in branja v šoli.
6
I. Matko Lukan (2009) trdi, da skupno branje roditelja in otroka medsebojno poveže, saj se imat ob branju lepo ter občutita ljubezen, prijetnost in ugodje. Pomembna pa ni le medsebojna povezanost, saj se otrok ob branju in pogovoru tudi veliko nauči.
T. Jamnik in M. Perko (2019) pravita, da se z družinskim branjem poglabljajo medsebojne čustvene vezi, predstavlja pa tudi pot v svet knjige in literature.
Starši so tisti, ki jih otrok posnema, zato je pomembno, da mu veliko berejo in tudi sami posegajo po različni literaturi, saj s primernim družinskim okoljem otrok ob branju zaznava glasove in pridobiva zavedanje, da se ti napišejo s črkami (Knaflič, 2003).
Družine z rednim branjem postavijo navado, ki dolgoročno vpliva na otroka, zaradi česar otrok v kasnejšem obdobju vedno pogosteje samostojno bere (Morrow, 2001, v Grginič, 2006).
Ali bo otrok vzljubil branje, kakšen bralec bo postal in kakšne bodo njegove bralne sposobnosti, pa je odvisno od družinskega okolja, delovanja družine in od otrokovih sposobnosti (Matko Lukan, 2009).
4.1 Kdaj pričeti z družinskim branjem
T. Jamnik (2012) meni, da ni nikoli prezgodaj za začetek branja, saj petje, branje in pogovor že v prenatalnem obdobju pozitivno vplivajo na otrokov razvoj. Staršem priporoča, da se z otrokom že od rojstva veliko pogovarjajo, se z njim igrajo bibanke, mu pojejo uspavanke ter povedo krajšo pravljico ali pesem. Otrok sicer tega še ne razume, vendar povedano sliši, čuti melodijo in ritem, prepozna glas staršev ter s tem ljubezen in nežnost.
Nikoli ni prezgodaj ali prepozno za branje, a je pri tem pomembno upoštevati individualne razlike otrok. Starši morajo biti pri izbiri knjig pozorni na starost otroka, saj so za različno starost primerne različne vsebine, branje pri določeni starosti pa traja različno dolgo. Zavedati se morajo, da knjiga otroku mogoče ni privlačna, zato jo morajo ponuditi brez prisile, takrat, ko je otrok nanjo pripravljen. Pomembno pa je tudi, da starši otroku ponudijo knjige, ki so mu zanimive, s čimer otroku branje predstavijo kot prijetno in zanimivo izkušnjo (Knaflič, 2003).
Otrok od rojstva do treh mesecev ob branju staršev gleda v knjigo in pri tem ne joka. To kaže, da spremlja tako starše kot dogajanje branega knjižnega dela. Otrok, star od 3 do 6 mesecev, knjigo prijema in jo daje v usta, ob branju posluša in pozornost usmerja k slikam. V starosti 6 do 9 mesecev sam lista knjigo, bere z glasovi in ob tem kaže zadovoljstvo. Pri enem letu otrok
7
zre v znane predmete in se ob tem glasovno izraža. Starost petnajst mesecev pa je mejnik, pri katerem otrok že prepozna in poimenuje knjižne osebe, platnico in zadnjo stran knjige (Grginič, 2006).
Otrok med 4. in 9. letom usvoji bralno tehniko. To pomeni, da prepozna črke, jih poveže v besedo in nato v poved. Ob starosti 9 do 15 let otrok se hitrost branja podvoji, otrok pa prebrano razume in ceni. Vendar je pot do tega proces, ki ga od vsega začetka vodijo starši. Otroku berejo, ga poslušajo, kako bere, ko je še majhen, se z njim pogovarjajo o prebranem, mu omogočijo mirne in prijetne trenutke za branje, sodelujejo z vzgojno-izobraževalnim kadrom in so mu vsesplošen zgled bralca, ki se zanima za knjige (Kropp, 2000).
M. Grginič (2006) poudarja, da naj bi starši otroku brali od rojstva pa do njegovega osmega leta. Nadaljevali pa naj bi tudi takrat, ko otrok že samostojno bere, saj branje spodbuja in bogati besedišče.
4.2 Primeren čas in prostor za branje
Branje je trenutek, pri katerem starši otroku ob raznih priložnostih berejo in pripovedujejo, ter z njim v miru preživljajo skupni čas. S tem otroku pokažejo, da ga imajo radi. Ob branju lahko otrok sedi v naročju, skupaj s starši zleze na posteljo, kavč ali se skupaj uležejo kar na preprogo.
Vsekakor je čas za branje tisti, ki je pomembnejši, kot prostor. Starši otroku berejo ob različnih delih dneva. To je lahko zjutraj, popoldan ali zvečer, pomembno pri tem pa je, da se otrok takrat počuti prijetno. S tem se otroku privzgoji potreba po ponavljanju, ki je temeljna značilnost človekovega delovanja in učenja. Mlajši predšolski otrok si zaradi tega večkrat želi slišati isto zgodbo, pri čemer mora odrasla oseba ob branju uporabiti isto intonacijo, kretnje in zaporedje. Tako otrok že vnaprej ve, kaj se bo zgodilo in to nestrpno pričakuje. Ko dobi pričakovano, se sprosti, kar mu predstavlja potrebo po varnosti in doživljanju prijetnih čustev (Matko Lukan, 2009).
L. M. Morrow (2001, v Grginič 2006) meni, da mora branje otroku predstavljati obred, ki vsak dan poteka ob istem času in na istem mestu, otrok pa naj si izbere čtivo. Najbolj optimalen čas za branje je zvečer, saj se takrat tako odrasli kot otroci umirijo.
Kropp (2000) nadaljuje, da prostor in čas za branje, ter kako dobro starši berejo, otroku nista pomembna. Pomembna je količina časa, ki si ga starši vzamejo, da otroku pričarajo intimno
8
vzdušje, ki je posvečeno samo njemu. Pri tem sta pomembna mir in tišina, v prostoru ne sme biti motenj. Tako se ustvari izkušnja, s katero otrok postane del dogajanja in ga branje pritegne.
4.3 Vloga staršev pri branju
Kdaj in na kakšen način otrok prvič pride v stik s knjigo, je odvisno od staršev. S pozitivnim odnosom do branja in knjig starši spodbujajo tudi otroke. Tisti, ki z užitkom berejo in jim je branje prijetna dejavnost, z lastnim zgledom, dejanji in besedami ta užitek posredujejo tudi otroku. Pri tem je pomembno tudi lastno branje, obisk knjižnic in skupno branje z otrokom, saj celota tega vzbudi bralni interes pri otroku (Pečjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006).
T. Jamnik (2012) poudarja, da je pomembno, da starši otrokom vsakodnevno berejo. Koliko časa bodo brali, je odvisno od starosti in želje otroka, predvsem pa je bistvenega pomena, da pri tem ni drugih motenj (televizor, računalnik in druge dejavnosti). Le tako lahko starši in otroci kvalitetno preživijo skupni čas ob knjigi in uživajo pri branju. Starši, ki si vzamejo čas za branje, si vzamejo tudi čas za otroka, otrok pa pri tem potuje v svet domišljije in usvaja nova znanja.
Kropp (2000) nadaljuje, da pri branju veljajo tri temeljna pravila, ki staršem pomagajo pri bralnem razvoju otrok: vsakodnevno skupno branje z otrokom, raznolike knjige in revije, ki so otroku na voljo, ter omejitev gledanja televizije in igranja računalniških iger.
Z glasnim branjem in aktivnostmi ob branju starši omogočijo otroku uvid v strategije bralnega razumevanja, saj lahko otrok z ilustracijami in jezikom sledi dogajanju, z glasnim branjem pa se spodbuja in pospešuje razvoj besednjaka (Grginič, 2005).
4.4 Pomen pripovedovanja v predšolskem obdobju
Pripovedovanje izvira iz ustnih kultur in nas spremlja že tisočletja. V preteklosti je pripovedovanje imelo drugačen pomen kot danes, saj se je prenašalo iz roda v rod. Danes je eno izmed načinov, kako predstaviti zgodbo (Štefan, 2003).
N. Bucik (2004) trdi, da pripovedovanje spada med bralne aktivnosti otrok. Med te spadajo tudi skupno branje, pogovor o prebranem, izmišljanje zgodb, pesmi in rim, petje pesmi in izdelovanje knjig, starši pa so tisti, ki morajo predvsem v predšolskem obdobju poskrbeti, da otroka vključijo v čim več bralnih aktivnosti.
9
Pripovedovanje otrok se razlikuje glede na njihovo starost. Pri mlajših otrocih pripovedovanje poteka od enostavnega opisovanja predmetov, oseb in dogodkov, vzetih iz realnega življenja, do vse bolj strukturiranega pripovedovanja, ki je značilno za otroke, starejše od štirih let (Guttman in Frederiksen, 1985, v Marjanovič Umek, Fekonja in Kranjc, 2004).
L. Knaflič (2009) pravi, da se pripovedovanje lahko nanaša na dogodke iz vsakdanjega življenja, med poslušanjem pa se otrok uči, kaj, kako in komu se je nekaj zgodilo. Otrok med pripovedovanjem ureja svoje misli, izlušči bistveno in nebistveno ter zna presoditi in predvideti dogodke. Ob pripovedovanju spoznava, da sam vpliva na potek zgodbe, da jo lahko pripoveduje na različne načine in da lahko s potekom zgodbe stopnjuje napetost.
A. Štefan (2003) poudarja, da s pripovedovanjem zgodbe živijo drugače od tistih, ki so prebrane, saj s pripovedovalčevo izbiro besed, barvo in močjo njegovega glasu ter mimiko in gesto zaživijo. Tako nikoli nimajo enake podobe in so otroku vedno zanimive.
Pripovedovanje je eno izmed najpomembnejših dejavnosti branja. Izrednega pomena je, da starši otroku pripovedujejo čim večkrat, kjerkoli in kadarkoli. Pripoved je bolj živa od branja, vanjo pa lahko starši vključijo tisto, kar je všeč njim ali otroku. Pri tem odrasli in otrok sodelujeta in se podata v domišljijski svet na različne načine – s spraševanjem, z ugankami, razlago itn. (Matko Lukan, 2009).
Za pripovedovanje je najboljši čas pred spanjem, saj se otrok takrat umiri in bolj zbrano posluša. Mir in skupno ležanje v postelji starše in otroka medsebojno povežeta. Ta povezanost pripomore k temu, da četudi začetki pripovedovanja niso vedno najbolj blesteči, starši sčasoma otroku zgodbo opisujejo vedno bolj slikovito. Tako tudi ne najbolj blesteče povedana pripoved postane lepa (Štefan, 2003).
4.5 Bralna motivacija otroka
Bralna motivacija spada med večdimenzionalne pojave in je celota motivacijskih dejavnikov.
Vanje sodi otrokov interes za branje, odnos do branja in otrokovo vrednotenje raznovrstnih bralnih dejavnosti. Motivacija je rezultat bralne izkušnje in napove prihodnje bralne dosežke in spretnosti (Bucik, 2009).
Kot del celotne bralne učinkovitosti je bralna motivacija močno povezana s celotno učno motivacijo otroka in je celota delovanja kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih
10
dejavnikov, ki so vidni v branju posameznika. Deli se na notranjo in zunanjo bralno motivacijo (Pečjak idr., 2006).
N. Bucik (2003) trdi, da strokovnjaki poudarjajo velik pomen bralne motivacije za bralno aktivnost in bralne dosežke. Glavni učinek branja naj bi bilo otrokovo ugodje, zadovoljstvo nad novimi spoznanju ter užitek domišljijskega sveta, torej nekaj notranjega in osebnega.
Velikokrat pa je v ospredju število prebranih knjig in razne nagrade, kar pa pri razvijanju bralca nima posebnega pomena.
4.5.1 Notranja bralna motivacija
Notranja motivacija kaže posameznikovo notranjo željo in zavezanost pri določeni aktivnosti.
Pri tem ni pomembna zunanja vrednost. Ima notranje gonilo, zato otrok npr. pri branju ne čuti potrebe po nagradi, temveč ob branju le uživa (Bucik, 2003).
S. Pečjak idr. (2006) trdijo, da je notranja motivacija učinkovitejša od zunanje, bralni interes pri tem pa je trajnejši. Pri tem je knjiga vir zadovoljstva in užitka.
4.5.2 Zunanja bralna motivacija
Kadar je otrok dejaven v neki aktivnosti samo zaradi zunanje spodbude ali ker pričakuje izid zunanje narave, to kaže na zunanjo motivacijo. Ta se kaže s potrebo, da otrok od vzgojiteljice dobi zlate zvezdice ali priznanje, zelo velikokrat pa tudi z željo, ugajati odraslim. Sicer se s temi spodbudami dosežejo takojšnji učinki, vendar so ti kratkotrajni. Zaradi tega je pomembno, da se odrasli osredotočajo predvsem na notranjo motivacijo. S tem otroku kažejo, da je branje pomembno in zabavno ter da ga knjiga opremi z znanjem, ki mu lahko izboljša kvaliteto življenja (Bucik, 2003).
11
5 BRALNA ZNAČKA
5.1 Bralna značka nekoč
Bralna značka, ki je bila najprej imenovana Prežihova bralna značka, je bila ustanovljena na Koroškem v začetku 60-ih let. Pobudnika za ustanovitev gibanja sta bila mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, takratni ravnatelj na prevaljski osnovni šoli, in Stanko Kotnik, profesor slovenskega jezika in književnosti (Perko, 2000).
Z bralno značko sta pri mlajših bralcih želela vzbuditi:
− Poglobljeno in kritično branje kvalitetnih domačih literarnih del v upanju, da bodo mladi vzljubili »lepo« knjigo,
− vrednotenje knjigo in njeno uporabo za nadaljnjo rast,
− čustva estetske in etične narave, ki so temeljila predvsem na ljubezni do takratne socialistične domovine in delovnih ljudi z razumevanjem za njihov boj (Perko, 2000).
Tekmovanje je na začetku zajemalo štiri koroške občine. Za organizacijo je skrbel poseben odbor, za finančna sredstva pa ljudski odbor. Ciljna skupina so bili mladi od 9. do 19. leta, razdeljeni na štiri stopnje – bronasta, platinirana srebrna, srebrna in zlata Prežihova značka.
Seznam knjig za branje je pripravil poseben odbor, med določenimi deli pa je bilo vedno vsaj eno Prežihovo delo. Ob začetku šolskega leta so vodstva šole in poverjeništvo Prežihove značke razpisali pogoje tekmovanja glede na določen pravilnik. Bralna značka se je ves čas primerno promovirala, bralci pa so si morali zapisovati misli o vsebini, literarnih junakih, jeziku, slogu pisanja ter pisatelju. Ob zaključku branja so morali kandidati zapisano priložiti ob prijavi k bralni znački, saj so le tako lahko sodelovali. Preverjanje prebrane literature je potekalo na šoli pod vodstvom posebne komisije (učitelji slovenščine, predstavniki šolskega odbora in družbenih organizacij), zapiske pogovora pa so se shranili v arhivu šole. Kandidati, ki so uspešno opravili preverjanje, so dobili izkaznico in Prežihovo značko na slovesni podelitvi. Prvo leto je tekmovanje uspešno zaključilo 119 bralcev, v nadaljnjih letih pa se je gibanje razširilo na celotno Slovenijo (Perko, 2000).
12
5.2 Bralna značka danes
Bralna značka, kot jo poznamo danes, je obšolska interesna dejavnost, ki je že zelo zgodaj postala močno gibanje za razvoj bralne, knjižne in književne kulture tako v Sloveniji, kot pri zamejcih in zdomcih (Harmija, Jamnik in Perko, 2017).
Glavna naloga bralne značke je spodbujanje prostovoljnega branja leposlovne in strokovne literature, knjiga pa naj bi mladim predstavljala vir zabave, znanja in informacij (Glinšek, 1998).
S knjigo v svet je geslo, ki je v začetku devetdesetih let postalo glavno gonilo Bralne značke Slovenije, njihova maskota pa je postal Ostržek (Jamnik, 2000).
Leta 2002 se je bralna značka organizirala kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, vendar se je njen program obdržal kot program Zveze prijateljev mladine Slovenije in ima močno organizacijsko in finančno podporo pri društvih in zvezah prijateljev mladine (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, 2021). Leta 2011 je bralna značka prejela najvišje državno odlikovanje, red za zasluge (Haramija idr., 2017).
Glavna podpora pri bralni znački so mentorji, ki s širšimi priporočilnimi seznami gradiv družine spremljajo pri branju, pri tem pa so pomembne tudi njihove oblike, metode ter načini dela. Količina prebranih knjig je odvisna od starosti otroka. Družine pri branju mentorji spodbujajo z raznimi srečanji, jim pomagajo pri izbiri primernega knjižnega gradiva in njegovega razumevanja ter jih splošno spodbujajo, motivirajo itn. Ob koncu šolskega leta bralci prejmejo nagrado v obliki priznanja ali knjižnega darila, obiščejo jih razni avtorji ali pa se otroci s svojimi mentorji odpravijo celo na kakšen izlet (Harmija idr., 2017).
Bralna značka se vsako leto prične 17. 9., na dan, ki obeležuje rojstni dan in smrt pisatelja Franceta Bevka, zaključi pa se 2. 4., na svetovni dan mladinske književnosti ali Andersenov dan (Haramija idr., 2017).
Gibanje vodijo mentorji po šolah, od devetdesetih let dalje pa se bralna značka udejstvuje tudi po vrtcih in knjižnicah.V vseh programih letno sodeluje okoli 140.000 otrok, vodi pa jih okoli 7000 mentorjev (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, 2021).
13
5.3 Predšolska bralna značka
Začetek predšolske bralne značke sega v začetek 90. let prejšnjega stoletja. Najprej je bila zastavljena kot podpora družinskemu branju in opora pri razvoju pismenosti otrok – sploh tistih pred vstopom v šolo. V drugi polovici 90. let pa se je s pomočjo Bralne značke Slovenije pri Zvezi prijateljev Mladine Sloveniji pričel razvijati nacionalni program, ki je bil zaradi povezave različnih praks dela s predšolskimi otroki nujen. Leta 1998 je izšla prva samostojna publikacija Predšolska bralna značka, z njo pa tudi prva motivacijska gradiva primerna za predšolske otroke. Predšolska bralna značka, kot jo poznamo danes, je program gibanja Bralna značka pod vodstvom Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in je razširjena v celotnih slovenskih vrtcih, ter v zamejskem in zdomskem prostoru (Jamnik in Perko, 2019).
Predšolska bralna značka ima različna poimenovanja (Bralček palček, Bralček malček, Ciciuhec, Bralna miška, Bralna značka Petra Nosa, Bralni palček …), vsem pa je skupno spodbujanje družinskega branja v predšolskem obdobju in s tem sistematično spodbujanje razvoja bralne kulture in bralne pismenosti (Jamnik in Perko, 1998).
Bralna značka se v vrtcu se uradno prične 17. septembra na dan zlatih knjig in dan rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka, vendar se mentorji v predšolskem obdobju prilagajajo ritmu skupine, zaradi česar se bralna značka v vseh vrtcih ne začne na ta dan. Prvi zaključki se začenjajo okoli 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke, vendar v veliko vrtcih berejo celo leto (Jamnik in Perko, 2019).
5.3.1 Namen predšolske bralne značke
Predšolska bralna značka pripomore k razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture (Jamnik in Perko, 1999).
Predšolska bralna značka poskuša doseči in osveščati starše predšolskih otrok, da bi svojim otrokom brali in skupaj z njimi obiskovali knjižnice. Njen glavni namen ni število prebranih knjig, temveč čar branja, ki ga skupaj doživijo otroci in starši (Jamnik, 1998).
S predšolsko bralno značko naj bi starši usmerjali svoje otroke h knjigi in s tem pripomogli, da jo otrok podoživi v njeni celotni estetski, vsebinski in vizualni podobi. Knjiga naj bi pri tem bila nekaj prijetnega in zanimivega (Glinšek, 1998).
14
5.3.2 Cilji in umeščenost predšolske bralne značke v kurikulumu
V kurikulumu predšolska bralna značka spada k področju jezika in umetnosti. Pri njenem udejstvovanju pa mora vzgojitelj upoštevati načelo sodelovanja s starši, ki ga doseže s spodbujanjem družinskega branja (Jamnik in Perko, 1998).
Pri predšolski bralni znački se dosegajo sledeči kurikularni cilji s področja jezika:
– »Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
– Otrok razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti.
– Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu.
– Otrok posluša različne literarne zvrsti ter spoznava razlike in podobnosti med njimi.
– Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij.
– Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitivno odnos do literature.
– Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora).
– Otrok se uči samostojno pripovedovati.
– Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 32−33)
Pri doseganju zgornjih ciljev morajo vzgojitelji otrokom brati primerno in raznoliko literaturo, jim omogočati stik s knjižnim jezikom, poznati morajo razvojne stopnje in s tem povezane jezikovne zmožnosti otrok, spodbujati morajo intimnost majhnih skupin pri pripovedovanju in razpravljanju o prebranem in na splošno morajo otrokom nuditi, da so pri jeziku ustvarjalni (Kurikulum za vrtce, 1999).
Dosegajo se tudi sledeči cilji s področja umetnosti:
– »Doživljanje in spoznavanje komunikacije z in o likovnih, glasbenih, plesnih, dramskih, filmskih, televizijskih delih.
– Doživljanje in spoznavanje umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnosti.
– Razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr.
15
– Uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
– Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 39)
Pri doseganju ciljev s področja umetnosti mora vzgojitelj upoštevati individualne lastnosti otrok, dopuščati jim mora, da se svobodno izražajo, pomagati jim mora, da se izražajo z različnimi spodbudami, ustvariti mora prijazno vzdušje, ki pripomore k medsebojnemu zaupanju, otrokom mora omogočiti, da se izraža z različnimi umetniškimi vejami, otroku mora dopuščati, da se izraža tako verbalno kot neverbalno itn. (Kurikulum za vrtce, 1999).
5.3.3 Vloga mentorjev predšolske bralne značke
Mentorji predšolske bralne značke so tisti, ki staršem podajo informacije o pomenu branja. Pri tem jih motivirajo z izborom ustreznih knjig, s skupnimi obiski knjižnice, obiski predstavnikov Društva bralne značke Slovenije – ZPMS v vrtcu, z bralnimi delavnicami itn. Pri izbiri primerne literature sodelujejo z bližnjimi šolskimi in javnimi knjižnicami, izbiro pa velikokrat prepustijo tudi staršem. Seznam ustrezne literature mora biti staršem dostopen, količina knjig na seznamu pa primerna starosti otrok. Knjige, ki jih ponudijo mentorji, morajo biti raznovrstne – različne vrste, žanri in zvrsti, sodobna in klasična literatura, literatura slovenskih in tujih avtorjev, pomembna pa je tudi raznolikost literarne in likovne govorice. Poleg leposlovne literature pa mora biti na seznamu tudi informativna. Priporočljivo je, da mentorji družinam knjige predstavijo z naslovi, naslovnicami, vsebinskimi gesli in povzetki vsebine. Mentorji pa lahko družinam olajšajo izbor knjig tudi z bralnim nahrbtnikom, ki si ga skozi leto družine med seboj izmenjujejo. Pri tem mora biti literatura v nahrbtniku ustrezno zastopana (leposlovne in informativne slikanice, otroške revije) in mora vsebovati od 3 do 5 knjig. Zelo pomembno je, da mentorji med priporočeno literaturo in v bralne nahrbtnike vključijo knjige nagrajenih in nominiranih avtorjev za slovenske nagrade za mladinsko književnost ter tudi knjige avtorjev, ki so nagrajeni in nominirani v mednarodnem prostoru (Jamnik in Perko, 2019).
Društvo Bralne značke Slovenije – ZPMS v predšolskem obdobju priporoča, da otrok predstavi najmanj tri knjige in eno deklamacijo. Seveda ima pri tem mentor pomembno nalogo, saj se mora prilagajati individualnim potrebam otroka in njegove družine. Kadar otrok doma nima
16
zadostne podpore, mu knjige bere mentor v vrtcu. Pri tem se z otrokom dogovori, koliko knjig morata prebrati, da otrok opravi bralno značko (Jamnik in Perko, 2019).
Pri preverjanju prebranega gradiva mora mentor upoštevati individualne potrebe otroka. Pri tem v predšolsko bralno značko vključuje tudi otroke z različnimi posebnimi potrebami ter spodbuja tudi branje v materinem jeziku, čeprav ta ni slovenski (Jamnik in Perko, 2019).
Mentor lahko otroku omogoči, da prebrane zgodbe v vrtcu predstavi na več načinov: zgodbo lahko pripoveduje skupini, vzgojiteljici sami, z zgodbo, risbo ali s sliko, otroci pa lahko zgodbo predstavijo tudi skupinsko (Glinšek, 1998).
Pri celotnem poteku predšolske bralne značke je zelo pomembno spodbudno in ljubeznivo sodelovalno okolje med vrtcem in domom, saj je na takšen način branje družinam v veselje in jih medsebojno poveže (Jamnik in Perko, 2019).
5.3.4 Preverjanje prebranega
Spremljanje prebranega pri predšolski bralni znački mora biti v naprej dogovorjeno in v skladu s posebnostmi posamezne skupine oz. prilagojeno individualnim potrebam otrok. Mentor se najpogosteje z otrokom ob slikanici z ogledovanjem ilustracij pogovarja o prebranem, bolj sramežljivemu in manj govorno sposobnemu otroku pa mora zagotoviti več podpore in časa za individualni pogovor. Pri predstaviti prebrane knjige se lahko otrok tudi likovno izraža, poje pesmi, pripovedovanje poveže z gledališkimi ali lutkovnimi predstavami, risankami itn. Za pripovedovanje v vrtcu zahtevne domače priprave niso potrebne (Jamnik in Perko, 2019).
5.3.5 Slabosti predšolske bralne značke
Nasprotniki predšolske bralne značke trdijo, da je glavni problem predšolske bralne značke, da otrok ne bere sam, zaradi česar si tudi ne zasluži priznanja za branje, kar pa naj bi bil glavni cilj tekmovanja (Glinšek, 1998).
M. Batistič Zorec (2019) pa glavni problem predšolske bralne značke vidi v tem, da je ta tipična šolska akcija, ki je brez kritičnega razmisleka vsekakor ne bi smeli prenesti v vrtec, saj je izrazito ciljno usmerjena aktivnost z vnaprej določenim ciljem, potekom dejavnosti ter s sprotnimi in končnimi nagradami.
17
Velika problematika predšolske bralne značke je, da so tako starši kot vzgojitelji osredotočeni predvsem na končni cilj − pridobitev bralne značke in ne na proces sam, ki je razvijanje bralne kulture (Batisič Zorec in Turnšek, 2001).
Vzgojiteljice, ki se odločijo za izvajanje bralne značke v vrtcu, ne upoštevajo razvojnih značilnosti otrok, individualnih razlik v razvoju in učenju ter značilnosti učenja v predšolskem obdobju. Vse našteto je v nasprotju z načelom strokovne utemeljenosti v kurikulumu, ne spodbuja različnosti med otroki in ne omogoča načela enakih možnosti (Batistič Zorec, 2019).
L. Knaflič (2003) meni, da je pomembno predvsem upoštevanje individualnih razlik družin, saj otrok v vrtcu ne sme občutiti posledic, če njegovi starši ne želijo sodelovati v aktivnostih vrtca. V takem primeru naj bi bila vzgojiteljica tista, ki dopolni primanjkljaj od doma.
K. Maglica (2001, v Batistič Zorec, 2019) nadaljuje, da je problem predšolske bralne značke starost otrok, ki so vključeni vanjo. Mlajši knjige še ne zmorejo predstaviti tako, da bi bila kronološko ustrezna in razumljiva, velikokrat pa se zgodi, da otrok prebrano predstavi tako, da se besedilo knjige nauči na pamet.
Problematika predšolske bralne značke je, da privilegira otroke, ki izhajajo iz slovenskih družin in imajo boljši ekonomsko-socialni status, kar otrokom onemogoča doseganje enakih razvojno- izobraževalnih zmožnosti (Eurydice, 2012, v Batistič Zorec, 2019).
Slabost bralne značke v predšolskem obdobju pa se kaže tudi v občutju »ugodja« nekaterih vzgojiteljev, četudi starši in otroci pri tem čutijo neugodje. Korist zaradi predšolske bralne značke vzgojitelja se pri tem kaže z močjo in kontrolo nad starši, predšolska bralna značka pa v vrtcu samo zapolni čas (Batistič Zorec, 2019).
18
III. EMPIRIČNI DEL
6 CILJI
V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kakšen je pomen bralne značke za otroka v predšolskem obdobju. Pri tem sem se osredotočila tako na pozitivne kot negativne vidike bralne značke, vpliv otrokovega spola na uspešnost opravljanja bralne značke in pomembnost vzgojiteljevega upoštevanja otrokovih individualnih potreb pri opravljanju bralne značke.
7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
RV 1: Kako otroci razumejo bralno značko?
RV 2: Ali spol otroka vpliva na uspešnost opravljanja bralne značke?
RV 3: Ali vzgojitelj upošteva otrokove individualne potrebe pri opravljanju bralne značke?
8 RAZISKOVALNA METODA
V diplomskem delu sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja.
8.1 Vzorec
V vzorec sem vključenih 14 naključno izbranih otrok, starih 4−6 let, ki obiskujejo enega izmed ljubljanskih vrtcev.
8.2 Instrument oz. pripomoček
V raziskavi sem kot pripomoček uporabila delno-strukturirani intervju.
8.3 Opis postopka zbiranja podatkov
Otroke sem intervjuvala, vsak intervju pa zvočno posnela za kasnejšo interpretacijo. Pred pričetkom snemanja sem pridobila dovoljenje staršev za zvočno snemanje in kasnejšo interpretacijo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
19
8.4 Opis postopka obdelave
Na podlagi posnetih intervjujev sem natipkala vse zvočne posnetke otrok ter podatke tabelarno in opisno interpretirala z domačo in tujo strokovno literaturo.
9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
9.1 Intervjuji z otroki
Tabela 1: Spol in starost otrok udeleženih pri intervjujih
INTERVJU SPOL STAROST
1 deklica 6 let in 3 mesece
2 deček 5 let in 6 mesecev
3 deklica 5 let
4 deček 5 let in 5 mesecev
5 deček 5 let in 11 mesecev
6 deklica 4 leta 2 mesece
7 deček 5 let in 7 mesecev
8 deček 4 leta in 11 mesecev
9 deklica 4 leta in 11 mesecev
10 deklica 4 leta in 4 mesece
11 deklica 5 let in 4 mesece
12 deklica 5 let in 1 mesec
13 deček 5 let in 4 mesece
14 deček 5 let in 9 mesecev
V intervjujih je sodelovalo 14 (100 %) naključno izbranih otrok. Od tega je bilo v zajeti vzorec vključenih 7 (50 %) dečkov in 7 (50 %) deklic.
INTERVJU 1: DEKLICA, 6 let in 3 mesece
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Ammmmm …, jaaaaaaaa.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka?! »Mmmmmm, da prinesemo v vrtec knjigo od doma in potem, mmmmmmm, jo prebere vzgojiteljica in jo povem. Povem lahko tud deklamacijo. Pa kolikor knjig želim, lahko povem.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Jaaaaaaaaaa.«
Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Zato, ker imam rada knjige.«
20
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Ammmmmmmmm, vzgojiteljici pa celi skupini.«
Zakaj? »Ammmmm, zato ker se mi zdi čudno, da bi samo en vedel to, drugi pa ne.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) »Ne vem. Js povem vsem.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sama ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Lahko si izbereš sam ali daš odločilo staršem, da ti oni izberejo. Js si včasih sama, včasih mi starši.« Zakaj jo izbereš sama oz. zakaj ne? »Zato, ker včasih ne vem, kira je primerna, pa vprašam mami, da mi pomaga pri izbiranju knjige. Sama jo zaradi zgodbe.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Mmmmmmmm …, včasih mi pomaga mami, včasih pa ati. Tako da mi mami ali ati dostikrat prebereta pravljico in js povem, kaj se dogaja. Večkrat preberemo, da potem znam in si lahko zapomnim.«
Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Ja.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Rada poslušam pravljice.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem? »Samo slovensko govorimo.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku?
8. Ali si bila kdaj žalostna zaradi bralne značke? »Ne.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bila nervozna?)
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Ja.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Ko poveš deklamacijo ali pa pravljico, potem, ammmmmmmmm, na omari, na omari, imamo tako gosenico, pa mormo gosenici dat krogce, za vsako pravljico enega. Mmmmmm, pa priznanje na koncu.« Ali ti je to pomembno? Če da, zakaj da? »Ne, ni.« Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)?
»Ja.« Če da, zakaj da? »Ammmm, če dobim priznanje, so moji starši veseli.«
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Neeeeeee.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? »Ne.« Če da, zakaj da?
11. Ali si letos opravila bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
21 INTERVJU 2: DEČEK, 5 let in 6 mesecev
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Ja.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Da prineseš dve zgodbici in dve deklamaciji. Pa poveš.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Ja. Sem že to naredu.« Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ker mi je všeč.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsi poslušajo.« Zakaj? »Zato ko morjo vsi … da vsi slišjo.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) »Ja, če hočem, povem vzgojiteljici. Ostalo ne.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sam ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Mami mi pomaga, ko se odločim, kero pravljico bi izbral.«
Zakaj jo izbereš sam oz. zakaj ne? »Ker ne vem, kiro bi izbral.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Mami in oči mi pomagata in to vadim, dokler ne nesem v vrtec. Preberemo večkrat, pa deklamacijo isto. Velikrat povemo.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Ja.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Ker mi je všeč, da mi mami bere. Zvečer mi bere, ko grem v pojsteljo al pa se usedemo na kavč, pa mami bere.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem? »V slovenščini.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku?
8. Ali si bil kdaj žalosten zaradi bralne značke? »A-a.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bil nervozen?)
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Mhm.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Priznanje.« Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če da, zakaj da? »Ja, včasih tud. Se trudim. Pa knjigo preberem.« Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)? »Ne.« Če da, zakaj da?
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ne, ne tekmujemo.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? »Ni.« Če da, zakaj da?
22
11. Ali si letos opravil bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
INTERVJU 3: DEKLICA, 5 let
1. Ali veš, kaj je bralna značka? (Prikima.) Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Knjige preberat. Doma in pol povem. Pa pesmice.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? (Prikima.) Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ker mi je všeč. Ker mi mamica skos bere zvečer. Me stisne.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsem prijateljem.« Zakaj? »Ker mi je to všeč. Da vsi otroci slišijo.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) »Ja, če bi hotla povedat njej, nič drugega.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sama ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Sama.« Zakaj jo izbereš sama oz. zakaj ne? »Ker mi je všeč. Slike so mi všeč.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Z mamico pa tud z očijem.
Pred spanjem.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? (Prikima.) Zakaj da oz. zakaj ne? »Ker mi je pač všeč.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem?
»Nizozemsk tud.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? »Ja. Pa je ne.« Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku? »Ja.« Če je ne smeš predstaviti, zakaj ne? »Ni mi všeč, ker me ne razumejo.«
8. Ali si bila kdaj žalostna zaradi bralne značke? »Ne.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bila nervozna?)
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Ja.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Štempiljo in priznanje.« Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če da, zakaj da?
»Ja, ker sm pol vesela.« Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)? »Jeeeeeee.« Če da, zakaj da? »Ker jima je všeč. Sta vesela.«
23
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ne.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? »Ne.« Če da, zakaj da?
11. Ali si letos opravila bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
INTERVJU 4: DEČEK, 5 let in 5 mesecev
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Ja.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Mmmm … (vzdih), je to, da opraviš vse, kar ti reče. Da opravš …, mmmm …, da povem, kar sm prebral.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Ja.« Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Zato, ker si vse opravu pol.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Tud prijateljem.« Zakaj? »Hm… Hm… Hm … Da me slišjo.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami, itn.?) »Ja, njej povem lahko. Drugo ne.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sam ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Mami.« Zakaj jo izbereš sam oz. zakaj ne? »Ne vem.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Hm …, z mami. Knjigo mi prebere takrat, ko jo morm povedat. Zvečer bere.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Ja.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Ker mi so všeč pravljice.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem?
»Slovensko.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku?
8. Ali si bil kdaj žalosten zaradi bralne značke? »Ne.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bil nervozen?)
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Ja.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Priznanje.« Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če da, zakaj da? »Sem vesel.«
24
Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)? »Ja.« Če da, zakaj da? »Mami, ker se pol razveseli.«
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ne.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? »Ni pomembno.« Če da, zakaj da?
11. Ali si letos opravil bralno značko? »Ne.« Če ne, zakaj ne? »Mi je blo nerodno povedat.«
INTERVJU 5: DEČEK, 5 let in 11 mesecev
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Ja.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Am …, mami mi bere za lahko noč pravljice v moji knjigi za lahko noč, za počitek. Pridem v vrtec in knjigo prinesem s sabo in jo povem in M. (vzgojiteljica) prebere. In lahko tud M.
(vzgojiteljica) prebere in js povem.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Ja.« Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ker so mi zlo všeč.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsem prijatlom.« Zakaj? »Ko jim mam rad. Ker so moji prijatelji.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) »Ja, da povem samo njej.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sam ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Sam.« Zakaj jo izbereš sam oz. zakaj ne? »Slike so mi všeč.
Tut mi je všeč, kar piše.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Z mami in očijem. Beremo.
Pogovarjamo se tud o knjigi.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Všeč.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Všeč …, da sedim na kavču ali ležim na postli. V redu se počutim.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem? »Samo v slovenskem.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku?
25
8. Ali si bil kdaj žalosten zaradi bralne značke? »Nisem bil. Mau me je blo strah, ampak sem kr nadaljeval.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bil nervozen?)
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Dobim.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Štempiljko. Nalepko pa nelepim na papir. Na koncu priznanje dobim.«
Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če da, zakaj da? »Ker imam zelo rad štempiljke.«Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)? »Mamici.« Če da, zakaj da? »Ne vem. Ona meni izmenja stvari.«
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ja, tekmujem.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? »Mamici je pomembno.« Če da, zakaj da? »Ne vem, zakaj.«
11. Ali si letos opravil bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
INTERVJU 6: DEKLICA, 4 leta in 2 meseca
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Mmmmmm, ja.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka?
»Knjigica je. Mami mi jo bere. In jo povem v vrtcu povem.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? (Prikima.) Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ker mi je všeč.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsem prijateljem.« Zakaj? »Kel jih imam rada.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) »Ne. Vzgojiteljici samo.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sama ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Vzgojiteljici, da bi mi blali doma.« Zakaj jo izbereš sama, oz. zakaj ne? »Ne vem.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Z mami. Zvečer bereva … na postelji …včasih pa na kavču.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Ja.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Ker sta zraven B. (bratec) in oči. Ker smo skupaj.«
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem? »V slovenščini.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko
26
kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku? Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku?
8. Ali si bila kdaj žalostna zaradi bralne značke? »Ja.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bila nervozna?) »Ker nismo blali.«
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Ja.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Liziko. Od mamice. Pa priznanje.« Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če ja, zakaj ja? »Ne vem.« Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)?
»Ne.« Če da, zakaj da?
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ne.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? (Odkima.) Če da, zakaj da?
11. Ali si letos opravila bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
INTERVJU 7: DEČEK, 5 let in 7 mesecev
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Iiiiija.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Je ena zgodba. Mi bere oči eno nigo. Potem … gremo spat. V vrtcu knigo gledam. Rečejo prijatelje vau. Dam da gledajo tud moje prijatelje.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Ja.« Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ker imam prijatele.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsem priatelem.« Zakaj? »Ker mam rad prjatele.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami, itn.?) »Ne.«
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sam ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Izberem sam.« Zakaj jo izbereš sam oz. zakaj ne? »Da pokažem prijatelem.«
6. S kom in kako se pripravljaš na pripovedovanje v vrtcu? »Mojo sestro. Bere mi.« Ali ti je všeč priprava na bralno značko? »Ja.« Zakaj da oz. zakaj ne? »Ker mam sestro. Mi pomaga.«
27
7. Ali se doma pogovarjate samo v slovenskem jeziku ali tudi v katerem drugem? »V ….
Mmmm … Ne govorem slovenijo. Romonijo tud.« Če se pogovarjate tudi v katerem drugem jeziku, ali si za bralno značko kdaj izbereš knjigo ali deklamacijo v tem jeziku?
»Mmmmm. Slovensko nigo.« Ali lahko to knjigo ali deklamacijo v vrtcu predstaviš v svojem jeziku? »Ne vem.« Če je ne smeš predstaviti, zakaj ne? »Ne vem.«
8. Ali si bil kdaj žalosten zaradi bralne značke? »Ja.« Če da, zakaj da? (Ali ti ni šlo? Ali te je bilo strah? Ali si bil nervozen?) »Nervozen sem bil.«
9. Ali ob uspešno opravljeni bralni znački prejmeš nagrado? »Ja.« Ali je to priznanje ali kaj drugega? »Mmmmm …, rečejo bravo. (Zaploska.) In priznanje.« Ali ti je to pomembno? »Ja.« Če da, zakaj da? »Vesel sm.« Ali je to pomembno komu drugemu (npr. staršem ali vzgojiteljici)? »Ne.« Če da, zakaj da?
10. Ali z ostalimi prijatelji/prijateljicami tekmuješ, da čim prej poveš vsebino vseh knjig oz. deklamacije in tako čim prej zaključiš bralno značko? »Ne.« Ali je to pomembno tebi ali tudi komu drugemu? » Ne.« Če da, zakaj da?
11. Ali si letos opravil bralno značko? »Ja.« Če ne, zakaj ne?
INTERVJU 8: DEČEK, 4 leta in 11 mesecev
1. Ali veš, kaj je bralna značka? »Ja.« Ali mi lahko opišeš, kako poteka? »Povem Volkec hoče pojest Mišu in Tri pujšatu in tut Vozila. Pet knig moram povest. Berem. Samo sem zraven mamici. Ležimo.«
2. Ali se veseliš pripovedovanja prebranih knjig in deklamacij v vrtcu? »Ja.« Zakaj se tega veseliš oz. zakaj se tega ne veseliš? »Ja … Slišijo me v vrtcu.«
3. Ali obnove knjig oz. deklamacije raje poveš samo vzgojiteljici ali vsem prijateljem/prijateljicam v vrtcu? »Vsim prijatelem.« Zakaj? »Dosta knjig za vsjeh je.
Hočem, da jeh slišijo.«
4. Ali lahko obnovo prebrane knjige oz. deklamacijo predstaviš tudi kako drugače, kot da jo poveš vsem prijateljem/prijateljicam ali samo vzgojiteljici? (Ali pripoveduješ ob risbi, zgodbo skupinsko predstaviš s prijatelji/prijateljicami, se plesno izražaš, jo predstaviš z lutkami itn.?) (Odkima.)
5. Ali knjigo oz. deklamacijo za pripovedovanje izbereš sam ali ti jo izbere kdo drug (družina ali vzgojiteljica)? »Sam.« Zakaj jo izbereš sam oz. zakaj ne? »Zašto što mjeni je všeč.«
