      Istituto di Studi Universitari di Management a Capodistria School of Management in Koper

     

Istituto di Studi Universitari di Management a Capodistria School of Management in Koper

Poslanstv o in vizija

Visoka šola za management v Kopru zagotavlja kakovostno izobraževanje s podroˇcja managementa in ga povezuje z raziskovalnim delom, predvsem z apli- kativnimi raziskavami. Management je pomembna in kompleksna strokovna di- sciplina; obvladovanje konceptov, metod, modelov in vešˇcin managementa pa kljuˇcna zmožnost vsake uspešne organizacije in napredne družbe.

Visoka šola za management izvaja dodiplomske visokošolske strokovne in po- diplomske specialistiˇcne študijske programe ter podeljuje ustrezne strokovne na- slove. S programi funkcionalnega izobraževanja in svetovanja managementu sledi interesom gospodarstva in širše javnosti.

Visoka šola za management razvija in spodbuja kakovostno pedagoško in ra- ziskovalno delo in razvija kulturo intelektualne radovednosti in inovativnosti. Z izobraževanjem in raziskovanjem prispeva h gospodarskemu in kulturnemu ra- zvoju regije in Slovenije, saj so znanja iz managementa pomembno gibalo razvoja in zagotovilo za konkurenˇcnost slovenskega gospodarstva na globalnem tržišˇcu.

Visoka šola za management je zavezana interesom študentov in zaposlenih na šoli, podjetij in drugih organizacij. Prilagaja se ekonomskim in razvojnim potre- bam regije ter nacionalne in mednarodne skupnosti.

Vizija Visoke šole za management v Kopru je postati mednarodno uspešna poslovna šola, zato nenehno teži k zagotavljanju kakovosti na vseh podroˇcjih.

V sebina

 Nekaj dogodkov in dosežkov v študijskem letu /

 Uvodna beseda

 Visoka šola za management v Kopru

 Pedagoška dejavnost

 Raziskovalna in razvojna dejavnost

 Sodelovanje z okoljem

 Zaposleni in njihov strokovni razvoj

 Prostorski in materialni pogoji

 Spremljanje in zagotavljanje kakovosti

 Finanˇcno poslovanje

 Priloge

Nekaj dogodkov in dosežkov v študijskem letu   / 

 

• Vpis prve generacije študentov podiplomskega specialistiˇcnega študijskega programa Management v evropskem okolju.

• Prihod gostujoˇce profesorice dr. Suzanne Catana iz Ohio State University,

, Fullbrightove štipendistke.

 

• Slovesna podelitev diplom diplomantom dodiplomskega študijskega pro- grama Management in priznanj najuspešnejšim študentom in diplomantom Visoke šole za management. Prof. Diana Burton z Manchester Metropoli- tan University podeli Post Graduate Diploma  študentom, ki vzporedno študirajo po študijskem programu Management in Education.

• Javna predstavitev poroˇcila o delu v študijskem letu/.

• Drugi strokovni posvet z naslovom Management, kakovost, razvoj.

 

• Svet za visoko šolstvo izda soglasje k programu raziskovalno razvojnega dela Visoke šole za management.

 

• Letni pedagoški posvet Visoke šole za management v Preddvoru.

• Dopolnitev vloge za preoblikovanje v fakulteto posredovana na Svet za vi- soko šolstvo .

 

• Upravni odbor imenuje direktorico še za eno mandatno obdobje.

• Visoko šolo za management obišˇce ameriški veleposlanik g. Johnny Young.

 

• Strokovna ekskurzija zaposlenih – obisk univerze v Bologni, Italija.

• Predstavitev visokošolskega informacijskega sistema  predstavnikom Mi- nistrstva za šolstvo, znanost in šport in visokošolskim zavodom.

 

• Študij zakljuˇci prva diplomantka podiplomskega specialistiˇcnega študijskega programa Management v izobraževanju.

• Prvo družabno športno sreˇcanje vseh študentov in zaposlenih.

 

• Zaˇcetek delovanja uredniškega odbora nove mednarodne znanstvene revije Managing Global Transition.

 

• Visoka šola za management preda v uporabo visokošolski informacijski sis- tem  Fakulteti za družbene vede, Turistici – visoki šoli za turizem Por- torož in Visoki šoli za zdravstvo Izola.



Uv odna beseda

Visoka šola za management v Kopru se je v šestih letih razvila v kakovostno institucijo, ki je postala prepoznavna v slovenskem visokošolskem prostoru.

V študijskem letu / smo vložili na Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije vlogo za preoblikovanje visoke šole v fakulteto. Kot bodoˇca ˇclanica aktivno sodelujemo tudi pri ustanavljanju Univerze na Primorskem.

V študijskem letu/smo zaˇceli z izvajanjem prenovljenega dodiplom- skega študijskega programa – novost so izbirni predmeti. S tem smo študij še bolj približali interesom študentov. Izbirni predmeti in še prej vzpostavljen kre- ditni sistem so podlaga za izmenjavo študentov z drugimi visokošolskimi zavodi tako doma kot v tujini. Novost na izobraževalnem podroˇcju je tudi vpis prve ge- neracije študentov v dodiplomski specialistiˇcni študijski program Management v evropskem okolju.

Strateška usmeritev šole je tudi sistematiˇcna podpora raziskovalnemu delu. Za- vedamo se, da je raziskovalno delo predpogoj za kakovostno pedagoško delo; naši uˇcitelji in asistenti sodelujejo v domaˇcih in mednarodnih raziskovalnih projektih.

Prvi rezultati so zelo spodbudni, saj smo se uspeli vkljuˇciti v projekte Evrop- ske komisije, vkljuˇcno s . okvirnim programom  in v nacionalni raziskovalni program, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. V novoustano- vljeni Inštitut za raziskovanje v managementu na Visoki šoli za management je vkljuˇcenih šestindvajset raziskovalcev.

Nadaljevali smo tudi z razvojem visokošolskega informacijskega sistema, ki je bistveno poveˇcal uˇcinkovitost šole in omogoˇca kakovostno komunikacijo med uˇcitelji, asistenti in študenti. Projekt je po pomenu presegel okvire naše šole, saj smo sistemvpeljali tudi na druge visokošolske zavode na Obali in na Univerzo v Ljubljani.

Visokošolski uˇcitelji in sodelavci ter strokovni sodelavci smo pred novimi izzivi, ki jih pred nas postavljata preoblikovanje v Fakulteto za management in vstop v Univerzo na Primorskem. Prepriˇcani smo, da bomo z zagnanostjo, znanjem in kakovostnim delom na pedagoškem in raziskovalnem podroˇcju zmogli ta korak.

dekan doc. dr. Cene Bavec direktorica mag. Nada Trunk Širca



Visoka šola za management v Kopru

Visoka šola za management v Kopru je samostojen visokošolski zavod, ki so ga

. decembra  ustanovile tri obalne obˇcine: Mestna obˇcina Koper, Obˇcina Izola in Obˇcina Piran ter Gospodarska zbornica Slovenije – Obmoˇcna zbornica Koper.

. marca  je bila šoli dodeljena koncesija za opravljanje javne službe v vi- sokem šolstvu – izvajanje rednega študija po dodiplomskem visokošolskem stro- kovnem študijskem programu Management.

Visoka šola za management v Kopru je posredovala septembrana Svet za visoko šolstvo  vlogo za preoblikovanje v fakulteto,. februarja  pa jo je še dopolnila.

Dopolnitev elaborata o preoblikovanju Visoke šole za management v Kopru v Fakulteto za management je temeljila predvsem na kadrovski strukturi, ki z novimi zaposlitvami docentov, izrednih in rednih profesorjev vse bolj dokazuje izpolnjevanje pogojev za preoblikovanje. Iz podatkov je razvidno, da % vi- sokošolskega strokovnega ter podiplomskih specialistiˇcnih študijskih programov izvajajo docenti ter izredni in redni profesorji. Poleg novih zaposlitev smo pre- jeli tudi  izjav že habilitiranih visokošolskih uˇciteljev, ki bodo sodelovali pri razvoju in pripravi predmetov v novih študijskih programih. Priloga dopolnitve so bili tudi spremenjeni in dopolnjeni osnutki študijskih programov. Vsi študijski programi so ovrednoteni po , vsi naši diplomanti pa že od leta  pre- jemajo prilogo k diplomi. Šola ima vzpostavljeno sodobno evropsko primerljivo organiziranost. Dopolnitev smo podprli tudi z registracijo raziskovalne skupine Inštitut za raziskovanje v managementu, izvedbo štirih mednarodnih konferenc in bibliografijo zaposlenih.

Clani organovˇ

Dekan · doc. dr. Cene Bavec.

Direktorica · viš. pred. mag. Nada Trunk Širca.

Senat · viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg, doc. dr. Cene Bavec,

izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, pred. Alenka Kocbek, doc. dr. Tonˇci Kuzmani´c, doc. dr. Borut Likar, viš. pred. mag. Mirko Markiˇc,

red. prof. dr. Dane Melavc in izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar (visokošolski uˇcitelji) ter Marjan Gazvoda in Sebastjan Kokl (predstavnika študentov).

Akademski zbor · izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar (predsednik) ter ˇclanov – 

visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev (vsi redno in pogodbeno zaposleni v študijskem letu/) inpredstavnikov študentov (Jasmina

Štefanˇciˇc, Maja Nagliˇc, Zoran Bedraˇc, Majda Pezdirc, Matej Stanissa, Metka Lapajne, Ciril Klemenc, Marko Drev, Gregor Humar, Andreja Kovaˇciˇc, Aljoša Žbogar in Suzana Fabˇciˇc).

Upravni odbor · Goran Petek (predsednik); Karmen Orel – Mestna obˇcina Koper,



Visoka šola za management v Kopru

Alojz Zorko – Obˇcina Izola, Sebastjan Jeretiˇc – Obˇcina Piran, Goran Petek – Gospodarska zbornica Slovenije, Koper (predstavniki ustanoviteljev);

pred. mag. Roberto Biloslavo, pred. Mirella Ceglar Jurinˇciˇc, Elizabeta Hladniˇc in Mira Sedmak (predstavniki zaposlenih); Matej Bajt (predstavnik študentov).

Študentski svet ·Sebastjan Kokl (predsednik); Matej Bajt, Simon Kocjanˇciˇc in Jure Rabiˇc (. letnik); Marjan Gazvoda, Sebastjan Kokl in Mitja Podbornik (. letnik); Aleš Abram, Nataša Kobal, Sebastjan Zeliˇc (. letnik).

Clani komisijˇ

Komisija za študentske zadeve ·viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg,

pred. mag. Zlatka Meško Štok in Simon Kocjanˇciˇc (predstavnik študentov).

Komisija za študijske zadeve · izr. prof. dr. Franko Milost, viš. pred. mag. Mirko Markiˇc in pred. mag. Roberto Biloslavo.

Komisija za podiplomski študij ·doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar in doc. dr. Tonˇci A. Kuzmaniˇc.

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom · pred. mag. Roberto Biloslavo, doc. dr. Borut Likar, viš. pred. mag. Mirko Markiˇc in Nataša Vraneš ter Aleš Abram, Živa Dražil in Sebastjan Kokl (predstavniki študentov).

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo ·prof. dr. Zvone Vodovnik, prof. dr. Mitja I. Tavˇcar in doc. dr. Borut Likar.

Komisija za ocenjevanje, razvršˇcanje in podelitev znanstveno raziskovalnih nazivov · doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Franko Milost in izr. prof. dr. Zvone Vodovnik.

Komisija za kakovost · doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar, viš. pred.

mag. Mirko Markiˇc, viš. pred. mag. Nada Trunk Širca in Nataša Vraneš ter Sebastjan Zeliˇc (predstavnik študentov).

Prodekana

Prodekan za študijske zadeve ·viš. pred. mag. Mirko Markiˇc.

Prodekan za raziskovalno dejavnost · doc. dr. Borut Likar.

Predstojniki študijskih programov Management ·viš. pred. mag. Mirko Markiˇc.

Management v izobraževanju ·viš. pred. mag. Nada Trunk Širca.

Management in Education (franšiza) ·viš. pred. Andrej Koren, h.

Management v evropskem okolju ·doc. dr. Cene Bavec (mag. Roberto Biloslavo).



Visoka šola za management v Kopru

Preglednica Seje organov in komisij v študijskem letu/

Organ/komisija Število sej

Senat 

Upravni odbor 

Študentski svet 

Akademski zbor 

Komisija za študijske zadeve 

Komisija za študentske zadeve 

Komisija za podiplomski študij 

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom 

Komisija za ocenjevanje, razvršˇcanje in podelitev znanstveno raziskovalnih nazivov



Predstojniki kateder

Management ·izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar.

Management funkcij organizacije · izr. prof. dr. Gabrijel Devetak.

Kvantitativne in kvalitativne metode v managementu · izr. prof. dr. dr. Janez Usenik.

Ekonomika, raˇcunovodstvo in finance ·red. prof. dr. Dane Melavc.

Sociologija in psihologija v managementu ·doc. dr. Tonˇci Kuzmani´c.

Pravne vede ·viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg.

Tuji poslovni jeziki · pred. Alenka Kocbek.



Pedagoška dejavnost

Temeljna izobraževalna dejavnost Visoke šole za management so študijski pro- grami za pridobitev izobrazbe na dodiplomskem in podiplomskem nivoju, ob tem pa šola izvaja tudi druga izobraževanja, zlasti programe za izpopolnjevanje ter seminarje in teˇcaje.

Študijski programi Visoke šole za management

Visoka šola za management izvajadodiplomske visokošolske strokovne inpodiplom- skespecialistiˇcne študijske programe ter podeljuje ustrezne strokovne naslove.

Pri pripravi študijskih programov Visoka šola za management dosledno upo- števa zahtevo pomednarodni primerljivosti študijskih programov in kreditni sistem študija po sistemu(vsako leto študija obsegakreditnih toˇck) ter v programih uve- ljavlja naˇcelo izbirnostištudijskih vsebin.

Visoka šola za management posveˇca veliko pozornosti kakovosti izvedbe štu- dijskih programov. Poudarek je na aktivnih metodah dela, spremljanju uspešnosti študentov pri študiju in uvajanju stalnih izboljšav v pedagoški proces. O tem smo nekaj veˇc napisali v poglavju Spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

V študijskem letu/je Visoka šola za management izvajala tri študijske programe:

• dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management,

• podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju in

• podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v evropskem oko- lju, ki smo ga v študijskem letu/izvajali prviˇc.

V nadaljevanju so predstavljeni študijski programi ter statistiˇcni podatki o šte- vilu študentov in diplomantov.

   

Ime programa:Management

Vrsta programa:visokošolski strokovni študijski program

Strokovni naslov:diplomirani ekonomist oziroma diplomirana ekonomistka Študijski program temelji na predpostavki, da podjetja in druge organizacije niso le orodja za doseganje ciljev, temveˇc skupnosti ljudi, ki delujejo v njih, in tistih, s katerimi sodelujejo v okolju. Pomemben del študijskega programa je namenjen znanjem s podroˇcja vedenjskih ved.

V študijskem letu / smo prviˇc izvajali dopolnjen program Manage- ment, v katerem smo z uvedbo izbirnih predmetov v. in. letniku študija uve- ljavili naˇcelo izbirnosti, ki študentom nudi veˇc možnosti za izbiranje študijskih vsebin po osebnih željah in usmeritvah.

Pogoj za vpis v . letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zakljuˇcni izpit, pogoj za vpis v . letnik pa diploma višješolskega študija (po programih,



Pedagoška dejavnost

Preglednica Število rednih študentov* v študijskem programu Management

Letnik študija Študijsko leto

/ / / / / /

.      

. –     

. – –    

Absolventi – – –   

Skupaj      

* Všteti so tudi ponovno vpisani študenti. Prehodnost študentov iz letnika v letnik se v povpreˇcju giblje medinodstotki.

Preglednica Število izrednih študentov v študijskem programu Management

Enota Študijsko leto

/ / / / / /

Koper      

Celje – – –   

Nova Gorica – –    

Škofja Loka –     

Maribor –     

Skupaj      

sprejetih pred . januarjem). Za pridobitev visoke izobrazbe morajo ti kan- didati poleg obveznosti . letnika opraviti še diferencialni program, ki ga doloˇci senat Visoke šole za management. V študijskem letu / je senat Visoke šole za management preuˇcil višješolske programe (programi, sprejeti po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in diplomantom višješolskih programov Poslovni sekretar, Komercialist, Turizem in Gostinstvo omogoˇcil vpis v . letnik.

Diplomanti omenjenih višjih šol morajo poleg programa . in . letnika opraviti še tri diferencialne izpite.

Študijski program traja tri leta, sledi eno leto absolventskega staža.

Izvedba. Študij izvajamo kot redni in izredni študij. Redni študij izvajamo v Kopru, izredni študij pa v Kopru, Novi Gorici, Škofji Loki in Celju. Zaradi posebnosti v organiziranosti študija, izredni študij izvedemo v štirih letih.

Profil diplomanta. Diplomanti so usposobljeni za prevzemanje nalog v strokov- nih službah podjetij in drugih organizacij. Dobro vedo, da organizacije delujejo v kompleksnih in spremenljivih okolišˇcinah, kjer ni enostavnih receptov za uspe- šnost. Prav tako se zavedajo, da si lahko osebno uspešnost prislužijo le z zavzetim delom in nenehnim uˇcenjem.

Analiza študijske uspešnosti študentov dodiplomskega študija, ki smo jo opravili



Pedagoška dejavnost

Preglednica Število diplomantov v študijskem programu Management

Študijsko leto Diplomanti

Redni Izredni Skupaj

/   

/   

/   

/   

Skupaj   

v študijskem letu/ kaže, da je povpreˇcna doba diplomiranja na rednem študiju štiri leta in dva meseca, na izrednem študiju pa štiri leta in enajst mesecev.

     

Ime programa:Management v izobraževanju Vrsta programa:specialistiˇcni študijski program

Strokovni naslov:specialist-ka managementa v izobraževanju

Študijski program je namenjen vodstvenim in drugim strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, torej vsem, ki delujejo na podroˇcju osnov- nega, srednjega, višjega in visokega šolstva ter na podroˇcju predšolske vzgoje in v dijaških domovih. Vsebine študija so obenem dovolj splošne, da so zanimive in uporabne tudi za zaposlene v drugih nepridobitnih organizacijah in upravnih službah ter zavodih s podroˇcja družbenih dejavnosti.

Vpisni pogoji. V študijski program se lahko vkljuˇcijo kandidati, ki imajo viso- košolsko izobrazbo, povpreˇcno oceno dodiplomskega študija najmanj , ali so dosegli vidne uspehe pri razvojnem in inovacijskem delu na podroˇcju vzgoje in izobraževanja, imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj na podroˇcju vzgoje in izobra- ževanja ter obvladajo angleški jezik.

Trajanje študijskega programa. Program traja tri semestre in obsega: osem pred- metov/modulov, seminar o raziskovalnih metodah v managementu ter pripravo in zagovor specialistiˇcne naloge.

Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University. Študent, ki se vpiše v podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju lahko vzporedno študira tudi na magistrskem študijskem programu Management in Education, ki ga izvaja angleška univerza Manchester Metropolitan University () in po zakljuˇcenem študiju pridobi znanstveni naslov Master of Science.

Vzporedni študij omogoˇcata primerljivost študijskega programa Management v izobraževanju s študijskim programom Management in Education ter pogodba o franšizi med Visoko šolo za management, Šolo za ravnatelje in Manchester Me- tropolitan University. Skladno s franšizno pogodbo izvajamo magistrski študijski program v Sloveniji.



Pedagoška dejavnost

Preglednica Število študentov v študijskem programu Managementv izobraževanju

Letnik študija Študijsko leto

/ / /

. letnik (. semester) *  

Ponovno. letnik (. semester) –  

. letnik (. semester) – – 

Skupaj *  

* V študijskem letu/se jeslušateljev vpisalo v študijski program za izpopolnjeva- nje Temeljne vsebine managementa v izobraževanju (senat ga je sprejel junija, Svet za visoko šolstvo pa decembra ), ki je enakovreden prvemu semestru specialistiˇcnega programa Management v izobraževanju.

Preglednica Število študentov v študijskem programu Management in Education

Faza študija Študijsko leto

/ / /

Faza A   

Faza B –  

Faza C – – 

Skupaj –  

Diplomanti. V študijskem letu / je na specialistiˇcnem študiju diplo- mirala ena študentka. Novembra  je na podelitvi diplom in priznanj Visoke šole za management  slušateljev prejelo Post Graduate Diploma Management in Education.

      

Ime programa:Management v evropskem okolju Vrsta programa:specialistiˇcni študijski program Strokovni naslov:specialist-ka managementa

Visoka šola za management je v študijskem letu / študijski program Management v evropskem okolju izvajala prviˇc, vanj je bilo vpisanihštudentov.

Študijski program je namenjen predvsem izobraževanju in usposabljanju vod- stvenih delavcev v gospodarskih družbah, javnih gospodarskih družbah ter državni upravi, vsebine študijskega programa pa so zanimive in uporabne prav za vse, ki pri svojem delu potrebujejo znanja o gospodarski, pravni in politiˇcni ureditvi Evropske unije.

Temeljni cilj študijskega programa je podati slušateljem znanja za širše razume- vanje novega evropskega okolja, jih usposobiti za poglobljen vpogled v dinamiko organizacije, ravnanje z zaposlenimi in gospodarjenje z materialnimi sredstvi ter



Pedagoška dejavnost

jih s tem usposobiti za uspešno vodenje podjetij in drugih organizacij v evropskem okolju.

Vpisni pogoji.V študijski program se lahko vkljuˇcijo kandidati, ki imajo visoko- šolsko izobrazbo, imajo povpreˇcno oceno dodiplomskega študija najmanj , ali najmanj dve leti delovnih izkušenj ter obvladajo angleški jezik.

Trajanje študijskega programa. Program traja tri semestre in obsega: deset pred- metov, seminar Raziskovalne metode v managementu ter pripravo in zagovor specialistiˇcne naloge.

Druga izobraževanja

Visoka šola za management izvaja tudi druge izobraževalne programe, zlasti pro- grame za izpopolnjevanje, razliˇcne seminarje, programe izbirnih vsebin za sre- dnješolce, programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, teˇcaje tujih jezikov za poslovne namene ter teˇcaje raˇcunalniškega usposabljanja, organizira in izvaja pa tudi poletne šole.

V študijskem letu/ smo izvedli naslednja izobraževanja:

• Izobraževanje za kadrovske delavce: Prožno delovno razmerje in razvoj za- poslovanja.

• Izobraževanja za ˇclanice Transportno logistiˇcnega grozda: Transport in lo- gistika – možnosti, ki jih nudi združevanje v grozd ter Komunikacija in motivacija v grozdu.

• Izobraževanja za zaposlene na podroˇcju socialnega varstva: Management or- ganizacij s podroˇcja socialnega varstva, Strateško naˇcrtovanje, Vodenje in pospeševanje profesionalizacije nevladnih organizacij ter Zbiranje sredstev.

• Izobraževanje oz. stalno strokovno spopolnjevanje delavcev v vzgoji in izo- braževanju: Sodelovalno uˇcenje in osebna uˇcinkovitost (izvedbe).

• Izobraževanja za vodstvene delavce: Snovanje mreže strateških povezav, Mo- deriranje dialoga, Vrednotenje in spreminjanje organizacijske kulture ter Reševanje konfliktov in posredovanje v konfliktih.

• Raˇcunalniška usposabljanja:  Windows, Word (zaˇcetni ter nadaljevalni), Excel (zaˇcetni ter nadaljevalni), Access (zaˇcetni ter nadaljevalni) in Power Point.



Raziskov alna in ra zv ojna dejavnost

Raziskovalna skupina Inštitut za raziskovanje v managementu šteje šestindvajset raziskovalcev. Na podroˇcju raziskovalne dejavnosti potekajo štirje projekti:

• temeljni aplikativni projekt Analiza potreb za oceanografske podatke v Slo- veniji in vzhodnem Jadranu, ki ga sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (v sodelovanju z Luko Koper, d. d., in Gospodarsko zbornico Slo- venije – Obmoˇcno enoto Koper);

• znanstveno raziskovalni projekt Global Education in Manufacturing – Eu- rope, za izvedbo katerega smo pridobili sredstva iz . okvirnega programa Evropske unije;

• Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu medna- rodne primerljivosti je projekt, ki poteka v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenˇcnost Slovenije–;

• v okviru istega programa in v sodelovanju z veˇc ministrstvi poteka tudi projekt Tehnološki razvoj v Sloveniji.

Na razpis ciljnega raziskovalnega programa Konkurenˇcnost Slovenije –

 smo leta prijavili naslednje projekte, ki pa kljub dobrim ocenam eval- vacijskih komisij zaradi pomanjkanja finanˇcnih sredstev niso bili izbrani:

• Izobraževanje za znanje in zaposljivost;

• Model informatizacije izobraževalnih zavodov;

• Analiza stanja inovativnosti mladine znotraj šolskega sistema in izdelava mo- dela kot sredstva podpore politiki pospeševanja inovacijskih procesov ter uporabe znanja;

• Raznolikost ˇcloveških virov kot izvor kompetitivne prednosti tranzicijskih gospodarstev s posebnim ozirom na Slovenijo;

• Uˇcinki deregulacije cen in analiza relativnih maloprodajnih cen v Sloveniji.

Na razpis Donacijska shema v Savinjski regiji, ki ga sofinancira Phare, smo prijavili razvojni projekt Upgrading knowledge and skills towards employment and self-employment in the field of tourism and business services.

Program znanstveno raziskovalnega dela uˇciteljev in sodelavcev Visoke šole za management za letoje sprejel senat, soglasje k programu pa je izdal tudi Svet za visoko šolstvo. Leta  je  visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev prijavilo svoja raziskovalna dela v program znanstveno raziskovalnega dela šole.

Inštitut za raziskovanje v managementu je v tem letu priˇcel tudi s publicistiˇcno dejavnostjo in izdal prvi dve deli iz zbirke Delovni zvezek.

Razvojni projekti

V študijskem letu / smo izvajali veˇcje število razvojnih projektov, ki so pomembni za razvoj šole kot institucije. Tako smo štiri razvojne projekte konˇcali, štirje pa so še v teku:

• Zasnova sistema kakovosti Visoke šole za management;

• Razvoj visokošolskega informacijskega sistema (. faza);



Raziskov alna in ra zv ojna dejavnost

• Elaborat o preoblikovanju Visoke šole za management v fakulteto;

• Zasnova in izdaja dveh letnikov mednarodne znanstvene revije Managing Global Transitions.

Znanstvene in strokovne konference ter posveti

Visokošolski uˇcitelji so se s svojimi prispevki aktivno udeleževali tako znanstvenih kot strokovnih konferenc doma in v tujini. Leta  je  visokošolskih uˇcite- ljev nastopilo z referati na desetih domaˇcih konferencah, na šestih mednarodnih konferencah pa je z referati sodelovalo enajst visokošolskih uˇciteljev. V primer- javi z letom  se je domaˇcih in mednarodnih konferenc udeležilo kar % veˇc uˇciteljev in sodelavcev. To prav gotovo dokazuje aktivno raziskovalno delo visokošolskih uˇciteljev in njihovo vpetost v strokovni prostor doma in v tujini.

Tudi pogled v Cobiss zapise nam potrjuje zgoraj omenjeno ugotovitev. Iz pre- glednice  je razviden pregled znanstvenih in strokovnih ˇclankov zaposlenih v letihinpo Cobiss klasifikaciji.

Visoka šola za management je v študijskem letu organizirala svoj drugi stro- kovni posvet z naslovom Management, kakovost, razvoj (Bernardin, .–. no- vember ), bila pa je tudi soorganizator mednarodne multikonference Mana- gement in Information Society (v okviru Informacijske družbe ’, Ljubljana,

.–. oktober).

Preglednica Udeležba na znanstvenih in strokovnih konferencah

Leto Domaˇce Mednarodne

Št. konferenc Št. udeležencev Št. konferenc Št. udeležencev

    

    

Preglednica Pregled po Cobiss klasifikaciji za letiin

Cobiss clasifikacija Zaposleni Dopolnilno zaposleni*

   

Znanstveni in strokovni ˇclanek (.,.)     Vabljeno predavanje na znanstveni in

strokovni konferenci (.,.)

–  – 

Objavljeno predavanje na znanstveni in

strokovni konferenci (.,.)    

Objavljeni povzetek na znanstveni in strokovni konferenci (.,.)

–  – 

Poglavje ali samostojni sestavek v znanstveni in strokovni knjigi (.,.)

   –

Predgovor, spremna beseda (.)   – –

Neobjavljeni referati in predavanja (.)   – 

* Delovno razmerje nad polnim delovnim ˇcasom.



Sodelov anje z okoljem

Šola posveˇca veliko pozornosti sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi in izobraževalnimi organizacijami, univerzami ter gospodarstvom tako v Sloveniji kot v tujini. Aktivno se vkljuˇcuje v domaˇce in mednarodne projekte, pri ˇcemer prihaja do izmenjave znanja in izkušenj med domaˇcimi in gostujoˇcimi sodelavci na podroˇcju izobraževalnega in raziskovalno razvojnega dela.

Pri oblikovanju projektov je šola tesneje sodelovala z naslednjimi tujimi in domaˇcimi institucijami:

• Studio , Benetke, Italija;

• Università degli studi Cà Foscari, Benetke, Italija;

• Università degli Studi di Udine, Videm, Italija;

• Manchester Metropolitan University, Manchester, Velika Britanija;

• Central European University, Budimpešta, Madžarska;

• Högskolan Dalarna, Falun, Švedska;

• Århus Business College, Århus, Danska;

• University of Applied Sciences Aargau, Aargau, Švica;

• Visoka upravna šola, Univerza v Ljubljani;

• Turistica, Visoka šola za turizem, Portorož;

• Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani;

• Visoka šola za zdravstvo v Izoli.

Šola vzdržuje stike tudi s podjetji, v katerih študenti opravljajo strokovno pra- kso. Zavedamo se namreˇc, da je za kakovostno izvajanje izobraževalnega programa Management, stik s prakso za študente izrednega pomena.

Podjetja so tudi sofinancerji aplikativnih projektov, ki jih izvaja šola, šola pa za njihove potrebe pripravlja razliˇcna izobraževanja (seminarji, delavnice).

Mobilnost študentov

Tudi v študijskem letu / se je Visoka šola za management uspešno vklju- ˇcevala v programe, ki jih razpisuje Evropska komisija in so namenjeni predvsem mobilnosti uˇcnega osebja in študentov:

• V okviru programa Leonardo da Vinci so bila odobrena sredstva za napotitev petih študentov na strokovno prakso v tujini (tri v Italijo in dva na Poljsko) v študijskem letu/.

• V okviru programa Socrates/Erasmus smo pripravili informativno brošuro o šoli in njenih študijskih programih v angleškem jeziku ( Information Package), ki je namenjena spodbujanju mobilnosti študentov.

Mobilnost uˇciteljev

Na Visoki šoli za management so v študijskem letu/ gostovali naslednji profesorji:

• dr. Suzanne Catana, Fullbrightova štipendistka, (celoletna namestitev);



Sodelov anje z okoljem

• dr. Mary Gutmann, Fullbrightova štipendistka,;

• Suzana Pani, Central European University, Budimpešta, Madžarska;

• prof. dr. Milena Peršiˇc, Sveuˇcilište u Rijeci, Hrvaška;

• doc. dr. Sandra Iliˇc, Sveuˇcilište u Rijeci, Hrvaška.

Na študijske obiske so na Visoko šolo za management prišli:

• Delegacija z ministrstva in zavoda za šolstvo Republike Srbije;

• Delegacija z ministrstva in zavoda za šolstvo Republike ˇCrne Gore;

• Delegacija z ministrstva in zavoda za šolstvo iz Bosne in Hercegovine;

• Tim Menger z Dronten Professional Agricultural University, Nizozemska.

V okviru programov izmenjave uˇciteljev so uˇcitelji Visoke šole za management gostovali na naslednjih institucijah:

• dr. Boris Snoj na ekonomski fakulteti v Subotici, Jugoslavija;

• dr. Boris Snoj na Università degli Studi di Messina, Italija;

• dr. Damjan Mumel na Università degli Studi di Messina, Italija;

• dr. Anita Trnavˇceviˇc na Manchester Metropolitan University, Velika Britanija;

• mag. Nada Trunk Širca na Manchester Metropolitan University, Velika Britanija.

V okviru strokovne ekskurzije za delavce šole smo letos obiskali ekonomsko fakulteto univerze v Bologni.



Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Na Visoki šoli za management v Kopru vodijo predavanja priznani visoko- šolski uˇcitelji (docenti, izredni profesorji oz. redni profesorji) z dolgoletnimi pe- dagoškimi in raziskovalnimi referencami, veˇcina med njimi ima tudi konkretne izkušnje iz vodenja podjetij. Le v izjemnih primerih vodijo predavanja višji pre- davatelji (približno % vseh ur predavanj). Vaje vodijo asistenti in predavatelji, ki študirajo na magistrskih in doktorskih študijih in se ob strokovni ter pedagoški podpori mentorjev razvijajo v dobre visokošolske uˇcitelje in raziskovalce.

Pri pedagoškem procesu sodelujejo tudi asistenti stažisti.

Da bi študentom ˇcim bolj približali konkretno delovno okolje, vkljuˇcujemo v izvedbo študijskih programov tudi ugledne strokovnjake iz prakse z dolgoletnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih. V študijskem letu / jih je bilo deset na dodiplomskem in šest na podiplomskem študijskem programu.

V preglednicah – je za študijski leti / in / prikazano število pedagoških in znanstvenih delavcev, število študentov na visokošolskega uˇcitelja na dodiplomskem študijskem programu Management ter število strokov- nih, tehniˇcnih in administrativnih sodelavcev.

Strokovni razvoj zaposlenih

Temeljne smernice za razvoj zaposlenih vkljuˇcujejo spodbujanje izobraževanja vseh zaposlenih – pedagoških in nepedagoških – pri ˇcemer so upoštevane potrebe in možnosti šole ter želje posameznikov. Izobraževanje vkljuˇcuje študijske pro-

Preglednica Število pedagoških delavcev v študijskih letih/in/*

Naziv / /

Redno Pogodbeno Skupaj Skupaj

Redni profesorji    

Izredni profesorji    

Docenti    

Višji predavatelji    

Predavatelji tujega jezika    

Predavatelji    

Strokovni svetnik –   –

Asistent z doktoratom –   –

Asistenti z magisterijem    

Asistenti s specializacijo   

Asistenti z visoko izobrazbo    

Skupaj pedagoški delavci    

* Na dan . septembra. V pedagoškem procesu je sodelovala tudi dr. Suzanne Catana iz Ohio State University, , Fullbrightova štipendistka.



Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Preglednica Število znanstvenih delavcev v študijskih letih/in/*

Naziv / /

Redno Pogodbeno Skupaj Skupaj

Znanstveni svetnik –   –

Višji znanstveni sodelavec  –  

Skupaj    

* Na dan. septembra.

Preglednica Število visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev na študenta v študijskih letih/in/

/ /

Število visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev* , ,

Število rednih študentov na visokošolskega uˇcitelja oziroma sodelavca

, ,

* Preraˇcunano v  (Full Time Equivalent). Pri izraˇcunu števila študentov na uˇcitelja so upoštevani vsamo uˇcitelji na dodiplomskem študijskem programu Management.

Preglednica Število strokovnih, tehniˇcnih in administrativnih sodelavcev v študijskih letih/in/

Izobrazba / /

Magisterij  

Visoka izobrazba  

Višja izobrazba  

Srednja šola  

Skupaj  

* Na dan. septembra.

grame za pridobitev izobrazbe, razliˇcna funkcionalna izobraževanja, udeležbo na razliˇcnih konferencah, seminarjih in samoizobraževanje.

Visoka šola za management je v preteklih letih finanˇcno podprla izobraževanje petnajstim zaposlenim na podiplomskih študijskih programih za pridobitev ma- gisterija oziroma doktorata. V študijskem letu / sta uspešno zakljuˇcila magistrski študij dva stažista, en stažist je doktoriral, eden pa je tik pred zago- vorom doktorske disertacije. Doktorski študij je zakljuˇcil še en redno zaposleni delavec šole.

Šola aktivno spodbuja pedagoške sodelavce k pripravi razliˇcnih objav, referatov in pisanju gradiv.

Letošnji – že tretji – dvodnevni pedagoški posvet je potekal v Preddvoru. Na njem smo obravnavali prehodnost študentov dodiplomskega študija in vplive na- njo ter vsebine, obseg in vrednotenje pedagoškega in raziskovalnega dela visoko-



Zaposleni in n jihov strokovni ra zv oj

Preglednica Število izvolitev v nazive Izredni profesor

Docent Višji pre- davatelj

Predavatelj Uˇcitelj vešˇcin

Asistent

V štud. letu/     – 

Skupno      

šolskih uˇciteljev in sodelavcev. Nosilca prve teme sta bila dr. Cene Bavec in mag.

Leo Zornada, nosilca druge teme pa dr. Zvone Vodovnik in mag. Nada Trunk Širca.

Pregled strokovnega razvoja zaposlenih oziroma njihovo sodelovanje na do- maˇcih in mednarodnih konferencah ter njihovi bibliografski zapisi so podrobneje predstavljeni v poglavju Sodelovanje z okoljem.

  

Visoka šola za management je sprejela svoj Pravilnik o postopku za volitve v na- zive in Merila za volitve v nazive visokošolskih uˇciteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki so dobila soglasje Sveta za visoko šolstvo . Za izvo- litev rednega profesorja se skladno s sklepom senata in soglasja Sveta za visoko šolstvo uporabljajo »Merila Univerze v Ljubljani za izvolitve v nazive visokošol- skih uˇciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev za vloge, oddane po. oktobru

«.

Do . septembra  je senat Visoke šole za management v Kopru izpeljal

habilitacijskih postopkov.

V študijskem letu / so že v postopku vloge za izvolitev v naziv treh asistentov, enega višjega predavatelja, dveh docentov in dveh rednih profesorjev.



Prostorski in mater ialni pogoji

Visoka šola za management deluje v dobro opremljenih prostorih v središˇcu Kopra, ki se nahajajo v neposredni bližini Osrednje knjižnice Sreˇcka Vilharja, Enote Pedagoške fakultete – Univerze v Ljubljani, Gimnazije Koper ter Dijaškega doma Koper.

Prostori

Sedanji prostori, ki so last Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, so postali pre- tesni za nemoteno izvajanje pedagoškega procesa, zato šola najema predavalnice tudi na drugih lokacijah. Skupna površina vseh prostorov znaša približnom², od tega jih imamo m² v najemu.

Oprema

Vsi prostori so opremljeni s sodobnim uˇcnimi pripomoˇcki: bela tabla, clip-chart, grafoskop, po potrebi tudi video-top z raˇcunalnikom, ki je v veliki predavalnici na voljo ves ˇcas. Visokošolskim uˇciteljem oziroma sodelavcem nudi tehniˇcno pomoˇc laborant, ki skrbi za nemoteno uporabo opreme.

Raˇcunalniška oprema je sodobna in kakovostna. Našim študentom je ves dan na voljo tudi raˇcunalniška uˇcilnica ter raˇcunalniki v knjižnici in v ˇcitalnici z mo- žnostjo uporabe domaˇcih in tujih baz podatkov. Študenti imajo na voljo tudi prostor v študentski pisarni, kjer je hkrati sedež Društva študentov . Upo- raba interneta je neomejena. Zaposlenim uˇciteljem in sodelavcem smo omogoˇcili dolgoroˇcno izposojo raˇcunalniške opreme na dom.

Popis opreme na Visoki šoli za management je prikazan v preglednicah–. Visoka šola za management v Kopru neprestano posodablja raˇcunalniško strojno in programsko opremo.

Preglednica Prostori, ki jih je šola uporabljala v štud. letu/

Prostori Število enot Skupna površina*

Predavalnice † ‡

Kabineti za pedagoške delavce  

Pisarne za nepedagoške delavce  

Referat za študentske zadeve  

Knjižnica, ˇcitalnica  

Založba  

Soba za študente ()  

Skupni prostori – 

Skupaj  

* V kvadratnih metrih (ocena). † Od tega štiri v najemu. ‡ Od tegam² v najemu.



Prostorski in mater ialni pogoji

Preglednica Prikaz vse opreme*

Vrsta opreme Število

Fotoaparat 

Grafoskop 

Kamera 

Projektor 

Televizor 

Videorekorder 

Prenosni raˇcunalnik 

Raˇcunalnik 

Skener 

Strežniki 

Tiskalniki 

Fotokopirni stroj 

Druga oprema 

* Stanje na dan. septembra.

Preglednica Število raˇcunalnikov po uporabnikih*

Uporabniki Število

Uˇcilnice (študenti) 

Knjižnica, ˇcitalnica 

Pisarna za študente 

Pedagoški delavci 

Strokovne službe 

Skupaj 

* Stanje na dan. septembra.

Predavanja potekajo tudi v prostorih organizatorjev izrednega študija, v štu- dijskem letu / na Ljudski univerzi Škofja Loka, Agenciji za podjetniško svetovanje Nova Gorica in Abituri Celje. V študijskem letu/ bomo iz- redni študij v Celju izvajali v sodelovanju s Poslovno komercialno šolo in Regij- skim razvojnim središˇcem. Vsem organizatorjem je omogoˇcena neposredna upo- raba visokošolskega informacijskega sistema.

Visokošolski informacijski sistem

Na Visoki šoli za management v Kopru smo maja pristopili k razvoju celo- vitega visokošolskega informacijskega sistema. Najvažnejši cilji so avtomatizacija poslovnih procesov, centralizacija podatkov in njihova preglednost, podpora iz- vajanju študijskih programov, odprtost sistema, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij ter podpora raziskovalni dejavnosti.

Vzpostavljen informacijski sistem prinaša vsem veˇcjo kakovost pri delu. Razvoj visokošolskega informacijskega sistema pa je tudi naš prispevek k vzpostavljanju medsebojnega sodelovanja z drugimi visokošolskimi institucijami, ki se je v štu- dijskem letu / še okrepilo.

Visokošolski informacijski sistem () sta v študijskem letu / priˇceli uporabljati dve fakulteti in tri visoke strokovne šole.

Na podlagi pripomb in predlogov zaposlenih smo program, ki že v osnovi omogoˇca študentom in zaposlenim dostop do podatkov o študijskem procesu, dopolnili. Z izboljšavami in nadgrajevanjem sistema v celoti ter njegovih podsis- temov bomo nadaljevali tudi v prihodnje.



Prostorski in mater ialni pogoji

Z razvojem visokošolskega informacijskega sistema je Visoka šola za manage- ment naredila odloˇcen korak k zagotavljanju kakovosti na vseh podroˇcjih delova- nja, kar je njena vizija. Postala je bolj prepoznavna in se uveljavila kot pomemben subjekt pri oblikovanju slovenskega visokošolskega prostora. Tako se vse veˇc viso- košolskih zavodov, ki želijo svojim študentom ponuditi enostaven in izpopolnjen dostop do podatkov iz študijskega programa ter hkrati centralizirati bazo podatkov o študentih in izvajalcih pedagoškega procesa – kar je pogoj za hitrejše in uspe- šnejše opravljanje poslovnih funkcij –, odloˇca za nakup našega informacijskega sistema.

Knjižnica

Vsebinsko se knjižnica usmerja predvsem v nabavo najsodobnejšega gradiva za potrebe študijskih programov, ki jih šola izvaja. Spremlja pa tudi nove izdaje s podroˇcja visokega šolstva, predvsem visokošolske didaktike in evalvacij.

Knjižnica je namenjena predvsem študentom Visoke šole za management, od- prta pa je tudi za zunanje obiskovalce. Za slednje je zanimiva zaradi specializirane literature in strokovnih revij s podroˇcja managementa. Za javnost je odprta ob delavnikih ves dan in ob sobotah dopoldan.

Od ustanovitve knjižnice letase število zunanjih ˇclanov vsakoletno pove- ˇcuje. V študijskem letu / se je število zunanjih ˇclanov poveˇcalo za 

in jih je. septembra skupaj že .

Knjižnica ima približnom² površine (skupaj s pomožnim prostorom), ˇcital- nica pa m² oziroma študijskih mest.

V ˇcitalnici so študentom na voljo štirje raˇcunalniki, preko katerih imajo dostop do razliˇcnih podatkovnih baz.

Visoka šola za management vsako leto omogoˇca veˇcji izbor dostopa do po- datkovnih zbirk, danes (. septembra ) so dostopne naslednje: ProQuest,

, , -info, in, Podjetnik, Finance, Human Resource Manage- ment, Knowledge and Process Management ter Journal of Consumer Research.

Preglednica Rast koliˇcine gradiva po študijskih letih

/* /

Knjige  

Revije

domaˇce  

tuje  

Neknjižno gradivo (avdiokasete, videokasete,--i)  

Dostopne podatkovne zbirke  

* Stanje na dan. septembra.



Prostorski in mater ialni pogoji

Preglednica Število obiskov v knjižnici po študijskih letih

/* /

Skupno število obiskov . .

Od tega

za izposojo .(.enot) .(.enot)

za informacije . .

* Stanje na dan. septembra.

Založba

Temeljna dejavnost založbe Visoke šole za management je izdajanje del v podporo izobraževalnemu in raziskovalnemu delu. V prvih letih delovanja so veˇcino izdaj predstavljali uˇcbeniki in gradiva za vaje, v zadnjih letih pa se z razvojem znan- stvenega in raziskovalnega dela poveˇcuje število izdanih priroˇcnikov, zbornikov in monografij (preglednica).

V študijskem letu/ je založba nadaljevala z izdajanjem štirih serijskih publikacij (Študijski vodnik, priroˇcnikMoj ˇcas = moja moˇc, PoroˇciloterZbornik štu- dentov, ki se je iz knjižne izdaje preselil na -), Inštitut za raziskovanje v managementu pa je zaˇcel izdajati zbirko Delovni zvezek.

    /

Priroˇcniki

Monika Tratnik,Osnove raziskovanja v managementu.

Suzanne Winbauer Catana,Planning in the Flow of Change: Facilitator guide.

Zborniki

Dejan Jelovac, ur., Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij [v sodelovanju z Radiom Študent in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani].

Management v evropskem okolju: zbornik . strokovnega posveta Visoke šole za ma- nagement v Kopru, Bernardin,.–. november .

Management, kakovost, razvoj: zbornik . strokovnega posveta Visoke šole za mana- gement v Kopru, Bernardin,.–. november.

David Oldroyd, ur., Leading School for Learning: Proceedings of the th Annual Conference of the European Network for Improving Research and Development in Educational Management, Bled, Slovenia, September [v sodelovanju s Šolo za ravnatelje].

Skripta

Peter Ješovnik,Osnove mednarodnega trženja.

Boris Kobeja,Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge.

Boris Kobeja,Uspešen pristop k študiju.



Prostorski in mater ialni pogoji

Preglednica Število izdanih monografskih publikacij po koledarskih letih*

     Skupaj

Uˇcbeniki      

Gradiva za vaje      

Priroˇcniki – –  –  

Zborniki – – –   

Monografije – – –   

Skripta – – –   

Druga študijska gradiva – –    

Druge publikacje     – 

Skupaj      

* Vštete so samo publikacije, ki so opremljene s-om in -jem.

Preglednica Število serijskih publikacij, ki so izhajale v posameznih koledarskih letih

    

Serijske publikacije     

Gradiva za vaje

Mirella Ceglar Jurinˇciˇc,Come leggere.

Nada Trunk Širca in Silva Roncelli Vaupot, Razsežnosti managementa in mana- gerski procesi.

Nada Trunk Širca in Mitja I. Tavˇcar, Strateški management in management spre- memb.

Druga študijska gradiva

Cene Bavec,Urejenost podjetja – strukture in procesi: dodatna študijska gradiva.

Cene Bavec,Uvod v teorijo organizacije: prosojnice s predavanj.

Damijan Kreslin,Raˇcunovodstvo: zbirka prosojnic.

Mitja I. Tavˇcar,Strateški management: dodatna študijska gradiva.

Mitja I. Tavˇcar in Nada Trunk Širca,Na poti k uˇceˇci se organizaciji[v sodelovanju s Šolo za ravnatelje].

Delovni zvezki Inštituta za raziskovanje v managementu

Dušan Lesjak, Zvone Vodovnik, Cene Bavec in Nada Trunk Širca,Prilagajanje višješolskega in visokošolskega izobraževanja zahtevam po poveˇcani prožnosti na trgu dela: primer družboslovja Primorske regije.Zbirka Delovni zvezek, letnik  (), št..

Leo Zornada, Dušan Lesjak, Nada Trunk Širca, Tamara Bertok Velkavrh, Jurij Velkavrh in Sebastian Lahajnar, Model informatizacije izobraževalnih zavodov terciarnega izobraževanja.Zbirka Delovni zvezek, letnik(), št..



Spremljanje in z agotavljanje k akov osti

Vzpostavljanje sistema za spremljanje in zagotavljanje kakovosti predstavlja vse pomembnejše podroˇcje tako na institucionalnem kot tudi na nacionalnem nivoju.

Zahteve po spremljanju in zagotavljanju kakovosti izhajajo iz procesov internaci- onalizacije visokega šolstva, ki jo zaznamuje vse veˇcja mobilnost študentov in visokošolskega uˇcnega osebja in s tem vse veˇcja potreba po mednarodni primer- ljivosti študijskih programov in standardov v razliˇcnih visokošolskih sistemih ter potreba po priznavanju visokošolskih kvalifikacij.

Sistemi spremljanja in zagotavljanja kakovosti omogoˇcajo transparentnost de- lovanja ter krepijo odgovornost institucij do pomembnih deležnikov (interesnih skupin) posameznega visokošolskega zavoda in do družbe kot celote, hkrati pa spodbujajo institucijo, da sistematiˇcno pristopa k uvajanju izboljšav na vseh po- droˇcjih delovanja.

Na Visoki šoli za management sprejemamo vzpostavljanje sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti kot sestavni del naˇcrtovanja sprememb ter razvijanja in posodabljanja šole.

V pretekih letih smo na podroˇcju spremljanja in zagotavljanja kakovosti opra- vili kar nekaj aktivnosti. Izpostavili bi zlasti oblikovanje poslanstva in vizije ter identificiranje pomembnih deležnikov (interesnih skupin), identificiranje dejav- nosti in podroˇcij, ki jih sistematiˇcno spremljamo, spremljanje mnenj (odzivov) najpomembnejših deležnikov ter sprotno uvajanje izboljšav v pedagoški proces in delovanje šole, na podlagi pridobljenih podatkov in informacij.

Podroˇcja, ki jih sistematiˇcno spremljamo so: študenti in uˇcinkovitost študija, re- alizacija študijskih programov, zaposleni in njihov strokovni razvoj, raziskovalna dejavnost visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev, mobilnost študentov in uˇciteljev, materialni pogoji ter finanˇcno poslovanje šole. Rezultate dela na teh podroˇcjih vsako leto predstavimo v letnem poroˇcilu o delu.

Spremljanje mnenj (odzivov) najpomembnejših deležnikov. Zanimivi in za sprotno uvajanje izboljšav pomembni so tudi podatki, ki jih dobimo iz anket in s skupin- skimi intervjuji, s katerimi spremljamo mnenja (odzive) študentov, zaposlenih ter podjetij in drugih organizacij na delovanje šole in izvedbo razliˇcnih dejavnosti, zlasti študijskih programov.

Temeljni namen anket je spodbujanje kritiˇcnega razmišljanja svojem delu in skupno naˇcrtovanje izboljšav na nivoju izvajalcev in šole. Pomembno je, da vse ankete obdelamo takoj in da uˇciteljem posredujemo povratno informacijo za te- koˇce študijsko leto že junija.

Tudi v študijskem letu/ smo opravili ankete med zaposlenimi peda- goškimi delavci, ankete med študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter anketo med mentorji študentom pri strokovni praksi. Novost v študijskem letu

/ je bila anketa med diplomanti dodiplomskega študijskega programa Management ter anketa med nepedagoškimi delavci, prviˇc pa smo z anketo celo- vito zajeli študente izrednega študija v Kopru in na enotah izrednega študija.

Uvajanje izboljšav v pedagoški proces in delovanje šole. Temeljni cilj procesa spre-



Spremljanje in z agotavljanje k akov osti

mljanja in zagotavljanja kakovosti je uvajanje izboljšav v pedagoški proces in v delovanje šole kot celote. Za uvajanje izboljšav smo v preteklih letih zasnovali veˇc razvojnih projektov, ki posegajo na dve temeljni podroˇcji delovanja šole – pou- ˇcevanje in raziskovanje ter na podroˇcje upravljanja šole. Obenem smo spremljali tudi uˇcinke uvedenih sprememb.

Med pomembnejše razvojne projekte v študijskem letu / sodi zlasti razvoj informacijskega sistema.

Poleg zgoraj navedenih razvojih projektov, smo sproti uvajali tudi druge izbolj- šave, ki pomembno vplivajo na pedagoški proces oz. na delovanje šole. Temu so namenjeni tudi letni pedagoški posveti šole, kjer zaposleni vsako leto razpravljajo o temah, ki so pomembne za razvoj šole.

Naˇcrti za prihodnost na podroˇcju spremljanja in zagotavljanja kakovosti. V sedmem letu delovanja ugotavljamo, da so bile temeljne smernice pravilno zastavljene, zato bomo tudi v prihodnje:

• vsebinsko in metodološko bomo dopolnjevali in izboljševali sedanje instru- mentarije za spremljanje dela na šoli;

• z nadaljevanjem dosedanjega dela bomo vzpostavili model oz. sistem spre- mljanja in zagotavljanja kakovosti in mehanizme za njegovo spreminjanje;

• v obravnavo posameznih analiz bomo še naprej vkljuˇcevali vse zaposlene in – zlasti med pedagoškimi delavci – še bolj spodbudili sodelovanje ter sooˇcanje razliˇcnih mnenj;

• na podlagi pridobljenih podatkov bomo sproti uvajali izboljšave na nivoju izvedbe študijskih programov in organiziranosti dela na šoli;

• zaposlenim bomo tudi v bodoˇce zagotavljali ustrezno strokovno pomoˇc v obliki seminarjev, delavnic in svetovanj.

