UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA, 1. STOPNJA
Klara Urbič
IZDELAVA KOVINSKO-PORCELANSKIH ZOBNIH NADOMESTKOV, PODPRTA Z
VIDEOPREDSTAVITVIJO
diplomsko delo
PRODUCTION OF METAL-PORCELAIN DENTAL RESTAURATION SUPPORTED BY VIDEO
PRESENTATION
diploma work
Mentorica: pred. Mirjana Zagoričnik Somentorica: pred. dr. Jelena Ficzko Recenzent: viš. pred. Franc Rojko
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici, pred. Mirjani Zagoričnik, dipl. lab. zob. prot., mag. inov.
menedž. v izobr., in somentorici, pred. dr. Jeleni Ficzko, za vso strokovno podporo in svetovanje. Hvala viš. pred. Francu Rojku, dipl. lab. zob. prot., mag. posl. ved, za možnost izdelave in snemanja postopka izdelave delovnega modela v zobnem laboratoriju.
Zahvaljujem se tudi zobotehnici, gospe Gizeli Zaletel ter podjetju KG-dent za pomoč in možnost izdelave izdelka v prostorih zobnega laboratorija.
Na koncu se globoko zahvaljujem svojim staršem, sestri, partnerju in prijateljem za vso izkazano podporo in spodbudo.
IZVLEČEK
Uvod: Kovinsko-porcelanski zobni nadomestki pri izdelavi zobnih restavracij prevladujejo – zaradi estetskih odlik porcelana in prednosti zobnih zlitin. Široko se uporabljajo tudi zaradi boljših lastnosti v primerjavi s predhodnim materialom – kompozitom. Pri kovinsko- porcelanskem zobnem nadomestku zaradi kemične vezi med kovino in porcelanom ne pride do zabarvanja, kot je prišlo pri kompozitnih materialih. Ob upoštevanju pravilnih postopkov je mogoče napovedati tudi dolgo življenjsko dobo zobnega nadomestka. Za izdelavo zobnih nadomestkov je na voljo veliko strokovne literature, ki je podprta le s fotografijami. Za laboratorijskega zobnega protetika začetnika je za boljše razumevanje dobrodošel vsak dodaten medij, ki omogoča prenos znanja. Izobraževanje je v preteklih letih doživelo velik premik, saj danes vanj vključujejo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki pripomore k boljšemu razumevanju obravnavane tematike. Eden od medijev je tudi videoposnetek, ki ga je danes zelo preprosto ustvariti in objaviti. Te vsebine pripomorejo k izobraževanju, saj tematiko predstavljajo tako, da je razumevanje udeležencev izobraževanja lažje. Namen:
Namen diplomskega dela je izdelati kovinsko-porcelansko prevleko na zobu 11 in kovinsko- porcelansko mostovno konstrukcijo na zobeh 14, 15 in 16. Kovinsko-porcelanska prevleka in mostovna konstrukcija sta izdelani iz ogrodja iz zlitine Co-Cr in kasneje slojeni s feldšpatskim porcelanom. Postopek izdelave smo predstavili z videopredstavitvijo, ki je ob natančnem prikazu postopka izdelave podprta tudi z razlago. Videopredstavitev je bila posneta z osebnima pametnima telefonoma in zmontirana s preprostim brezplačnim programom za montažo videopredstavitev. Ta način izdelave in snemanja videopredstavitve je bil obenem tudi preizkus, ali sta osebni pametni telefon in preprosta programska oprema dovolj za izdelavo osnovne izobraževalne videopredstavitve. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku smo iskali na spletnih portalih Google Učenjak in COBISS ter v spletni bazi PubMed. V zobnem laboratoriju smo izdelali kovinsko-porcelansko prevleko in kovinsko-porcelansko mostovno konstrukcijo, njuno izdelavo pa dokumentirali s kamerami osebnega mobilnega telefona. Rezultati: V zobnem laboratoriju smo naredili izdelek, postopek njegove izdelave pa dokumentirali z videopredstavitvijo, dolgo približno 20 minut.
Razprava in zaključek: Kovinsko-porcelanski nadomestki so izpolnili estetske in funkcionalne zahteve. Prevleka 11 ni imela cervikalnega paščka, zato se je izkazala za bolj estetsko rešitev kot mostovna konstrukcija, pri kateri smo izdelali cervikalni pašček.
Izdelana videopredstavitev se lahko uporabi pri izobraževanju, pri laboratorijskih vajah in predavanjih. Tako je poleg teorije na predavanjih v izobraževanje mogoče vnesti tudi interaktivne vsebine, v tem primeru videopredstavitev za prikaz postopka izdelave zobnega nadomestka, kar študentom omogoči boljše, lažje in hitrejše razumevanje tematike.
Ključne besede: kovinsko-porcelanska prevleka, feldšpatski porcelan, zlitina Co-Cr, Wondershare Filmora 9, videopredstavitev
ABSTRACT
Introduction: Metal–porcelain dental restorations are increasing in use due to their aesthetic and dental alloy advantages. They are also widely used because of better properties in comparison to their predecessor, composite materials. Because of the chemical bond between metal and porcelain, staining does not occur, as it does in composite materials. By following correct procedures, it is also possible to anticipate the long life of a dental restoration. An abundance of professional literature is available for producing dental restorations, but supported only by photographs. For the beginner laboratory dental prosthetist, any additional media that can be learned from is welcome for better understanding. Education has undergone a major shift in recent years because today it includes information and communication technology, which helps in better understanding topics. One of the media involved in education is also video presentations, which are very easy to create and publish nowadays. Such material contributes to education because it illustrates the topic in a way that makes it easier for students to understand. Purpose: The purpose of this thesis is to create a metal–porcelain crown on tooth 11 and a metal–porcelain bridge on teeth 14, 15, and 16. The metal–porcelain crown and bridge were produced on a cobalt–chromium alloy framework and then layered with feldspar porcelain. The production process itself was illustrated with a video presentation, supported by an explanation of the production process. The video presentation was recorded with a personal smartphones and edited with a simple free program for editing video presentations. This manner of producing and recording a video presentation also serves as a test of whether a personal smartphone and simple software are sufficient to create a basic educational video presentation. Methods:
The thesis uses the descriptive method. Professional literature in Slovenian and English was searched for with the help of the web portal Google Scholar and COBISS, as well as the web database PubMed. A metal–porcelain crown and a metal–porcelain bridge were created in a dental laboratory, the production of which was documented with personal mobile phone cameras. Results: Metal–porcelain restorations were created in a dental laboratory; during this procedure, a 20 min video documentation was recorded. Discussion and conclusion:
Metal–porcelain restorations satisfy aesthetic and functional standards. The crown on tooth 11 did not have a cervical collar, and so it turned out to be a more aesthetic solution then the metal–porcelain bridge with a cervical collar. The video presentation will be used in education as part of laboratory exercises and lectures. In addition to theory during lectures, it will be possible to introduce interactive content into education, in this case a video presentation to illustrate the process of creating a dental restoration, which will allow students to understand the topic better and more quickly.
Keywords: metal–porcelain crown, feldspar porcelain, cobalt-chromium alloy, Filmora Wondershare 9, video presentation
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Predstavitev porcelanskih gradiv ... 2
1.1.1 Zgradba porcelanskih mas ... 2
1.1.2 Lastnosti porcelana ... 3
1.2 Kovinsko ogrodje ... 4
1.2.1 Napake pri ulivanju kovinskega ogrodja ... 4
1.3 Kovinsko-porcelanska vez ... 6
1.3.1 Mehanska retencija ... 6
1.3.2 Kemijska vez ... 7
1.3.3 Koeficient termične ekspanzije ... 7
1.4 Uporaba videovsebin v e-izobraževanju ... 8
1.5 Programska oprema Wondershare Filmora 9 ... 9
2 NAMEN ... 10
3 METODE DELA ... 11
4 REZULTATI ... 12
4.1 Laboratorijska priprava delovnega modela in antagonistov ... 12
4.1.1 Izdelava individualnega delovnega modela (IDM) ... 13
4.1.2 Vmavčenje mavčnih modelov v artikulator ... 14
4.1.3 Voščena modelacija ... 14
4.1.4 Postavitev dolivnih kanalov in postavitev konstrukcije v kiveto ... 16
4.1.5 Vlaganje v vložno maso ... 17
4.1.6 Postavitev kivete v peč ... 17
4.1.7 Ulivanje in obdelava kovine ... 18
4.1.8 Odstranitev vložne mase ... 19
4.1.9 Obdelava kovinskega ogrodja ... 19
4.1.10 Oksidacija ... 20
4.1.11 Nanos opakra ... 20
4.1.12 Slojenje porcelanske mase ... 21
4.1.13 Obdelava kovinsko-porcelanske prevleke ... 21
4.1.14 Individualno barvanje prevlek in nanos glazurne mase... 22
4.2 Snemanje videomateriala ... 23
4.3 Snemanje avdiomateriala ... 24
4.4 Montaža videa ... 24
5 RAZPRAVA ... 27
6 ZAKLJUČEK ... 30
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 32
8 PRILOGE
8.1 Videopredstavitev izdelave kovinsko-porcelanske prevleke in mostička na nosilcu DVD
8.2 Kovinsko-porcelanska prevleka 8.3 Kovinsko-porcelanski mostiček
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz razreza IDM * ... 13
Slika 2: Obrušeni in lakirani IDM ... 13
Slika 3: Voščeno ogrodje s silikonsko predložko ... 15
Slika 4: Voščeno mostovno ogrodje s silikonsko predložko ... 15
Slika 5: Voščeni ogrodji ... 15
Slika 6: Postavitev dolivnih kanalov ... 16
Slika 7: Postavitev objekta ulivanja v kiveto... 17
Slika 8: Kiveta v žarilni peči ... 18
Slika 9: Nastavitev položaja ulivalnika in keramičnega lončka ... 18
Slika 10: Speskano ogrodje ... 20
Slika 11: Risanje linij z negrafitnim pisalom ... 21
Slika 12: Individualizacija z barvami ... 22
Slika 13: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski mostiček – frontalni pogled ... 23
Slika 14: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski mostiček – lateralni pogled ... 23
Slika 15: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski mostiček – laterookluzijski pogled ... 23
Slika 16: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski mostiček – okluzijski pogled ... 23
Slika 17: Zaslonska slika delovnega okolja v programu Wondershare Filmora 9 ... 24
KAZALO TABEL
Tabela 1: Sestava dentalnega porcelana ... 3
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
IDM individualni delovni model (ang. individual working model) Co-Cr kobalt-krom (ang. cobalt-chrome)
DM delovni model (ang. working model)
IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija (ang. information and communication technology)
μm mikrometer (ang. micrometer)
1
1 UVOD
Kovinsko-porcelanski zobni nadomestki prevladujejo pri izbiri za protetično oskrbo – zaradi estetskih odlik porcelana in prednosti zobnih zlitin (Czepułkowska et al., 2018).
Pri izdelavni zobnih nadomestkov stremimo k čim bolj estetski rešitvi, ki omogoča izpolnitev našega cilja – pacientu nadeti prijeten nasmeh. Za estetski videz na visoki ravni moramo upoštevati več meril, kot so: barva, oblika, mikrostruktura površine, proporci in primeren material, ki omogoča izdelavo estetskega zobnega nadomestka (Rosenstiel et al., 2006).
Kovinsko-porcelanski zobni nadomestki se široko uporabljajo tudi zaradi izboljšanih lastnosti v primerjavi s predhodnim materialom – kompozitom. Pri kovinsko-porcelanskem zobnem nadomestku zaradi kemične vezi med kovino in porcelanom ne pride do zabarvanja, kot je prišlo pri kompozitnih materialih. Poleg tega je ob upoštevanju pravilnih postopkov izdelave mogoče napovedati dolgo življenjsko dobo zobnega nadomestka (Rosenstiel et al., 2006).
Pri izdelavi zobnih nadomestkov je na voljo veliko strokovne literature, ki je bila do zdaj podprta le s fotografijami. Za laboratorijskega zobnega protetika začetnika, ki je povsem na začetku pridobivanja znanja o postopkih izdelave zobnega nadomestka, je dobrodošel tudi vsak drug medij, ki omogoča prenos znanja.
V zadnjih letih je z razvojem sodobnih in inovativnih orodij za prenos znanja na daljavo e- izobraževanje postalo priljubljena in učinkovita metoda dela v izobraževanju in usposabljanju tako za podjetja in organizacije kot za posameznike (Arh et al., 2005).
Izobraževanje je v preteklih letih doživelo velik premik, saj danes vanj vključujejo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki pripomore k boljšemu razumevanju obravnavane tematike. Eden od medijev, ki se danes pogosto uporablja v izobraževanju, je tudi videoposnetek. Z orodji, ki so na voljo, ga je danes zelo preprosto ustvariti in objaviti.
Videoposnetki pripomorejo k temu, da udeleženci izobraževanja laže in hitreje usvojijo predstavljeno tematiko (Woolfitt, 2015).
2
1.1 Predstavitev porcelanskih gradiv
Beseda keramika izvira iz grškega izraza »keramos«, ki pomeni »lončar ali lončarstvo«.
Zobna keramika je že dolgo priznana zaradi podobnosti zobni sklenini. Nadomestki so lahko izdelani tako, da dobro posnemajo odtenke in teksture naravnega zoba. Biološka združljivost in prijaznost do uporabnikov omogoča uporabo porcelana brez kakršnega koli drugega obnovitvenega materiala (Karthick et al., 2019).
V zobozdravstvu se porcelan pogosto uporablja za izdelavo protez, prevlek, mostovnih konstrukcij, implantnih opornikov in zobnih vsadkov.
V osnovi se dentalna porcelanska gradiva delijo glede na temperaturo sintranja (Babu et al., 2015):
porcelan z visoko temperaturo sintranja (> 1300 °C) – uporabljajo ga za zobe v snemni protetiki;
porcelan s srednje visoko temperaturo sintranja (1000–1300 °C) – uporabljajo ga za inleje in mostovne konstrukcije;
porcelan z nizko temperaturo sintranja (850–1000 °C) – uporabljajo ga za prevleke in luske;
porcelan z zelo nizko temperaturo sintranja (pod 850 °C) – uporablja se s titanovimi zlitinami.
Porcelanska gradiva so naravno inertni materiali. Če jih v telesu uporabimo kot tujek, ne sprožijo imunogene, kancerogene ali dražilne reakcije (Ogundare et al., 2017).
1.1.1 Zgradba porcelanskih mas
Porcelan je anorgansko in nekovinsko gradivo, ki se tvori pod vplivom toplote in tlaka.
Večino porcelanskih gradiv sestavljajo atomi kovinskih in nekovinskih elementov, med katerimi delujejo ionske kemijske vezi ali pa mešane vezi s prevladujočim ionskim in manjšinskim kovalentnim značajem. V splošnem so za porcelan značilni velika trdota in trdnost na eni strani ter krhkost in majhna žilavost na drugi strani (pomanjkanje odpora proti napredovanju razpok). Pri porcelanu predstavlja največjo težavo krhki lom ob zelo majhni sposobnosti absorpcije energije (Anžel, Zupanič, 2007).
3
Dentalni porcelan je v večini zgrajen iz 80 % feldšpara, 15 % kvarca, 4 % kaolina in manj kot 1 % kovinskih oksidov, ki dentalnemu porcelanu dajejo barvo (Rosenstiel et al., 2006).
Feldšpar je siv kristalni mineral, ki ga lahko najdemo v kamninah, bogatih z železom in mineralom sljudo. Feldšpar za pridobivanje dentalnega porcelana zmeljejo in uporabijo močne magnete, ki odstranijo železove spojine. Nato delce feldšpara zmeljejo v fin prah in mu dodajo komponente (Bajrajtarova-Valjakova et al., 2018).
Podrobna sestava dentalnega porcelana je predstavljena v Tabeli 1.
Tabela 1: Sestava dentalnega porcelana (Babu et al., 2015)
Vsebina Funkcija
Feldšpar (minerali, sestavljeni iz K2O,
Na2O, alumine in kvarca – SiO2) Je najosnovnejša komponenta taljenja, ki se stali najprej in steče med sintranjem, kar omogoča pridobitev trdnega končnega materiala.
Kremen ali kvarc (SiO2) Okrepi končni izdelek.
Omogoča nespremenjenost oz.
stabilnost materiala pri temperaturni spremembi med sintranjem porcelana.
Kaolin (Al2O3, 2 SiO2, 2H2O) Povezovalno sredstvo
Omogoča oblikovanje med slojenjem porcelana.
Končnemu izdelku doda opačnost.
Modifikatorji stekla (npr: oksidi K, Na ali
Ca) Prekinejo celovitost SiO2 in zapolnijo
prazne prostore površine materiala.
Pigmentni oksidi Restavraciji dajejo barvo.
Oksidi Zr/Ce/Sn Dajejo primerno opačnost.
1.1.2 Lastnosti porcelana
Dentalni porcelan ima odlično biološko združljivost z mehkimi tkivi v ustni votlini. Tudi kemično inerten je in zagotavlja odličen videz. Struktura porcelana je odvisna od sestave, celovitosti površine in prisotnosti praznin. Na mehanske in estetske lastnosti porcelana pa
4
vplivajo velikost delcev, koeficient temperaturnega raztezka in kristalna faza (Babu et al., 2015).
Dodatno prednost pred kovino ima porcelan zaradi svoje visoke tlačne trdnosti, ki znaša 154 MPa, modularne elastičnosti 45 GPa, nizke gostote in kemične inertnosti (Ogundare et al., 2017; Bajrajtarova-Valjakova et al., 2018).
1.2 Kovinsko ogrodje
Kovinsko ogrodje mora imeti zadostno debelino, da preprečimo volumsko spremembo med sintranjem. Minimalna debelina za plemenite zlitine je 0,3 mm. Pri obdelavi pogledamo tudi oddaljenost ogrodja od antagonistov, saj moramo predvideti končno debelino slojenega porcelana (Rosenstiel et al., 2006).
Pri načrtovanju mostovnih zobnih nadomestkov moramo pri ogrodju izdelati dovolj močne povezave med členi in prevlekami. Njihovo trdnost povečamo tako, da jih ojačamo v lingvalnem oz. palatinalnem delu. Vestibularno jih ne ojačamo zaradi estetskega videza, saj bi se vezi lahko videle. Trdnost prevleke izboljša tudi cervikalni kovinski pašček debeline 1 mm, ki zaradi presevanja kovine skozi dlesen spada med neestetske rešitve (Swati et al., 2010).
Najoptimalnejši način priprave voščene konstrukcije je modelacija polne anatomske oblike, izdelava silikonske predložke ter nato reduciranje polne anatomske oblike na želeno debelino oz. zagotavljanja prostora za porcelan. Če nista zagotovljeni pravilna oblika in velikost kovinskega ogrodja, lahko zaradi neenakomerne debeline pride do poka porcelana (Rosenstiel et al., 2006).
1.2.1 Napake pri ulivanju kovinskega ogrodja
Litje spada med osnovne postopke oblikovanja kovinskih gradiv. Kovinsko gradivo oblikujemo v livni formi, v kateri se strdi in obdrži njeno obliko. V primerjavi z drugimi postopki oblikovanja kovinskih gradiv z ulivanjem lahko oblikujemo komplicirano obliko, manjša pa je točnost mer in oblike. Razlog za to je, da se večina snovi krči v tekočem in tudi trdnem stanju, prostornina pa se najbolj spremeni pri prehodu iz tekočega v trdno stanje.
5
Mere ulitka zato po strjevanju odstopajo od mer livne forme. Zaradi neenakosti debeline sten ulitka so hitrosti ohlajanja različne, kar povzroči pojav notranjih napetosti. Zaradi zmanjšanja prostornine pri postopku ohlajevanja mora v ulitek dotekati sveža talina iz napajalnega sistem, ki mora biti dimenzijsko tak, da se strdi zadnji, saj tako preprečimo nastanek praznih prostorov ali »lunkerjev«, ki jih obravnavamo kot livarsko napako (Anžel, Zupančič, 2007).
Tehnika vlaganja voščene mostovne konstrukcije v vložno maso se uporablja že od antičnih časov, z njo voščeno konstrukcijo nadomestimo v kovinsko. Oblika dolivnih kanalov je odvisna od velikosti konstrukcije, ulivalnika in uporabljene zlitine (Rosenstiel et al., 2006).
Izpolnjevati pa mora tri temeljne zahteve (Rosenstiel et al., 2006):
Omogočati mora, da vosek v celoti izteče iz vložne mase.
Pri vlivanju kovine mora biti mogoč lep neturbulenten pretok.
Kovina v vložni masi mora ostati staljena nekoliko dlje kot kovina, ki doteka v dolivni kanal.
Pri postopku litja lahko nastopijo različne vrste livarskih napak. Prva je plinska poroznost, ki izhaja iz tega, da je topnost plinov v talini večja kot v trdnini. Pri strjevanju se izločajo plini, ki povzročajo nastanek plinskih mehurčkov. Za to napako so značilne gladke stene por, pri strjevalni poroznosti pa so značilne hrapave stene por (Anžel, Zupanič, 2007).
Napake pri ulivanju zlitine preprečimo z upoštevanjem naslednjega (Cambell, 2011):
uporaba kakovostne zlitine, ki jo primerno obdelamo pred ulivanjem;
pretok zlitine od 0,5 do 1 m/s;
ustrezno oblikovani livni sistem;
izogibanje prisotnosti plinskih mehurčkov v talini, saj so ti zaradi agregatnega stanja zlitine bolj topni v talini kot v trdnini;
odstranimo zgornjo plast vložne mase, preden jo damo v peč, in nastalim plinom omogočimo, da se pred ulivanjem izločijo;
specifična površina napajalnika mora biti večja od specifične površine ulitka, da preprečimo poroznost ulitka;
kiveto po ulivanju ohlajamo na sobni temperaturi, da zmanjšamo notranje napetosti.
6
1.3 Kovinsko-porcelanska vez
Pri izdelavi kovinsko-porcelanske prevleke se zaradi korozijske odpornosti, visokega elastičnega modula in trdote pogosto uporablja dentalna zlitina Co-Cr. Kljub tem dobrim lastnostim se ta dentalna zlitina težko učinkovito poveže s porcelanom, zato moramo pred nanosom porcelana zagotoviti dodatne vezi med kovino in porcelanom (Czepułkowska et al., 2018).
Zlitine na osnovi kroma (v nadaljevanju Cr) se najpogosteje uporabljajo zaradi pasivnosti Cr v ustih in tvorbe oksidov, ki izboljšajo adhezijo porcelana. Pri izbiri zlitine je pomembna kompatibilnost zlitine in porcelana na različnih področjih (Nieva et al., 2012):
kemijska kompatibilnost
mehanska kompatibilnost
termična kompatibilnost – koeficient temperaturnega raztezka
estetska kompatibilnost
Povezanost med kovinskim ogrodjem in plastjo opakra je ključnega pomena za obstojnost kovinsko-porcelanskega zobnega nadomestka (Ogundare et al., 2017). To povezanost dosežemo z mehansko in kemično vezjo (koeficient temperaturnega raztezka) (Czepułkowska et al., 2018).
1.3.1 Mehanska retencija
Mehansko retencijo dosežemo s peskanjem, ki zagotovi mikroretencije na površini kovinskega ogrodja. Zagotavlja boljši oprijem porcelana, saj mikroretencije ustvarijo podvisna mesta, v katera med sintranjem steče porcelan, kar zagotovi močnejši oprijem na kovinsko konstrukcijo. To pričvrsti porcelan na površino kovinske konstrukcije (Czepułkowska et al., 2018).
Za najobstojnejšo vez se je izkazalo peskanje kovinskega ogrodja z aluminijevim oksidom (Al2O3) z delci premera 110 μm pod pritiskom 0,4 MPa. Izkazalo se je tudi, da kot peskanja ne vpliva na končni rezultat (Czepułkowska et al., 2018).
7
1.3.2 Kemijska vez
Kemijsko vez tvorijo oksidi, ki nastanejo na površini kovine, ki zagotavljajo kemijsko vez med zlitino in plastjo opakra. Oksidno plast pridobimo z oksidacijo kovinskega ogrodja v žarilni peči na določeni temperaturi, ki je višja od temperature sintranja porcelana. Postopki in temperature oksidacije se razlikujejo glede na vrsto zlitine (Czepułkowska et al., 2018).
Namen oksidacije kovinskega ogrodja je vzpostavitev kemijske vezi med kovino in porcelanom, zato je treba na površini kovine ustvariti oksidni sloj. V plemenitih zlitinah so železo, kositer, iridij in galij osnovni elementi, ki se uporabljajo za tvorbo oksidov (Rosenstiel et al., 2006).
K močnejši vezavi pripomore tudi prva plast opakra. Raziskave kažejo, da se pojavi difuzija oksidov med zlitino in opakrom med sintranjem. K močnejši vezavi pripomore oksidacija zlitine pred sintranjem, kar posledično zagotovi boljšo kovinsko-porcelansko vez (Czepułkowska et al., 2018).
1.3.3 Koeficient termične ekspanzije
Za dobro povezanost kovinskega ogrodja in slojenega porcelana je zelo pomemben koeficient termične ekspanzije zlitine, ki ne sme biti višji od koeficienta termične ekspanzije porcelana, saj lahko porcelan v nasprotnem pomenu poči (Ogundare et al., 2017). Zaradi razlike v koeficientu termične ekspanzije pride do oprijema porcelana na kovinsko konstrukcijo in s tem pojava vezi med postopkom ohlajanja. To povzroči tesno prileganje porcelana zlitini, saj ima ta višji koeficient termične ekspanzije. V primeru velike razlike v koeficientu termične ekspanzije lahko zaradi preobremenitve porcelana pride do poka (Czepułkowska et al., 2018).
Koeficient termične ekspanzije zlitine Co-Cr znaša 14,4 × 10–6 K–1. V raziskavi Czepułkowske in sodelavcev se je za najtolerantnejšo razliko v koeficientu termične ekspanzije med zlitino in porcelanom izkazala 0,5 × 10–6 K–1.
8
1.4 Uporaba videovsebin v e-izobraževanju
Zaradi hitrega razvoja IKT se v zadnjem desetletju v svetu pojavljajo in oblikujejo strukturne spremembe (Bregar et al., 2010).
IKT je eden izmed pomembnejših izobraževalnih procesov in sistemov, uporabo katerega v izobraževanju imenujemo »e-izobraževanje«. E-izobraževanje lahko opredelimo kot izobraževanje z uporabo IKT, primeri so spletno učenje, uporaba virtualne učilnice in
»digitalno« sodelovanje. Zajema lahko tudi podajanje vsebin po spletu, zvočne in videoposnetke, izobraževalne oddaje ipd. (Bregar et al., 2010).
E-izobraževanje delimo v tri kategorije, glede na obseg in vključenost tehnologije:
tradicionalno izobraževanje (z omejeno uporabo tehnologije),
kombinirano izobraževanje,
celostno e-izobraževanje (Bregar et al., 2020).
E-izobraževanje prinaša udeležencem izobraževanja in izobraževalnim ustanovam, pa tudi izobraževalnim sistemom na globalni ravni, številne prednosti (Bregar et al., 2010).
Najznačilnejše prednosti e-izobraževanja z vidika udeleženca izobraževanja so:
večja prožnost v času, kraju, tempu in vsebini izobraževanja;
večja interaktivnost in hitrejši dostop do znanja iz različnih virov;
možnost prilagajanja učnih pristopov posameznikovim potrebam;
transparentnost pogojev izobraževanja;
razvoj novega znanja in kompetenc (Bregar et al., 2010).
Nove družbene in tehnološke okoliščine so razlog, da tradicionalni izobraževalni koncepti in metode ne zadoščajo več (Bregar et al., 2010).
Tehnologija se navezuje na oblikovanje pripomočkov in orodij za izpopolnjevanje človeškega uma, pri komunikaciji in učenju, predvsem pri izobraževanju z videopredstavitvijo (Siemens, Tittenberger, 2009).
V današnjih časih je izdelava programa oziroma učnega gradiva za e-izobraževanje preprostejša, lažja in cenovno ugodnejša, saj je na voljo veliko različnih vrst digitalnih orodij
9
za izdelavo in urejanje učnega gradiva. To je mogoče namestiti na računalnik ali uporabljati v spletnem oblaku (Bregar et al., 2020).
Videopredstavitev velja za bogatejši medij, saj poleg govora in besedila ponuja prikaz gibljivih in dinamičnih slik. Prednost videopredstavitve kot pripomočka pri učenju je prikaz konkretnih primerov, podprtih z avdiovsebinami. Videopredstavitev je še posebej uporabna za snemanje dogodkov ali situacij, pri katerih bi bila prisotnost študentov pretežka, nevarna, draga ali nepraktična (Bates, 2018).
Raziskave so pokazale prednosti e-izobraževanja z vključenimi videopredstavitvami, ki prikazujejo navodila za izvedbo različnih postopkov izdelave. Izkazalo se je, da videopredstavitev v primerjavi s klasičnim načinom učenja iz strokovnih knjig in lastnih zapiskov, zaradi prikaza slike in zvoka, pripomore k povečanju zanimanja za učenje in k oblikovanju praktičnih veščin udeležencev izobraževanja (Vural, 2013).
1.5 Programska oprema Wondershare Filmora 9
Danes je na trgu široka ponudba opreme za montažo videopredstavitev. Izbiramo lahko med profesionalnimi programi in med programi, namenjenimi začetnikom oz. laikom.
Wondershare Filmora 9 spada med preprostejše programe, njegova namestitev in uporaba pa sta brezplačni. Doplačati je treba le, ko videopredstavitev ustvarimo in jo želimo izvoziti, vendar so ti zneski v primerjavi s profesionalnimi programi občutno nižji.
Čeprav Wondershare Filmora 9 spada med brezplačne programe, omogoča montažo dobre videopredstavitve, saj vsebuje vse osnovne funkcije, ki so pri montaži pomembne, kot so:
rezanje posnetkov, spreminjanje hitrosti predvajanja, dodajanje več avdiodatotek, možnosti dodajanja naslovov in prehodov med videi ipd.
10
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je izdelati kovinsko-porcelansko prevleko na zobu 11 in kovinsko- porcelansko mostovno konstrukcijo na zobeh 14, 15 in 16. Postopek izdelave želimo predstaviti z videopredstavitvijo, ki ob natančnem prikazu postopka izdelave prikazano podpre tudi z razlago. V diplomskem delu podrobno opisujemo postopke izdelave in materiale, ki se pri izdelavi kovinsko-porcelanskega nadomestka uporabljajo. Kovinsko- porcelansko prevleko in mostovno konstrukcijo smo izdelali iz ogrodja zlitine Co-Cr in kasneje slojili s feldšpatsko porcelansko maso.
Videopredstavitev smo posneli z osebnima pametnima telefonoma in zmontirali s preprostim programom za montažo – Wondershare Filmora 9.
11
3 METODE DELA
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku smo iskali na spletnih portalih Google Učenjak in COBISS ter v spletni bazi PubMed. Za iskanje literature smo uporabili ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku: dentalni porcelan, dentalni materiali, kovinsko-porcelanska prevleka, videopredstavitev, Wondershare Filmora 9. Merili pri iskanju literature sta bili tudi letnica objave vira, in sicer od leta 2011 naprej, in prost dostop do vira v celoti.
V zobnem laboratoriju smo izdelali kovinsko-porcelansko prevleko na zobu 11 in kovinsko- porcelansko mostovno restavracijo na zobeh 14, 15 in 16.
Posamezne faze izdelave izdelka smo dokumentirali s kamerami mobilnih telefonov iPhone 8 in iPhone 10. Video smo zmontirali s programsko opremo Wondershare Filmora 9, spremni govor pa posneli z mikrofonom mobilnega telefona iPhone 8.
12
4 REZULTATI
V nadaljevanju predstavljamo postopek izdelave kovinsko-porcelanske prevleke na zobu 11 in kovinsko-porcelanskega mostička na zobeh 14, 15 in 16.
Za pravilno rokovanje z materiali je zelo pomembno, da pridobimo ustrezno strokovno znanje o lastnostih materialov in načinih njihove uporabe. Za rokovanje z materiali vedno podrobno preberemo navodila za uporabo, ki jih materialu priloži proizvajalec. Za ustrezne postopke izdelave sta prav tako pomembna strokovno znanje ter uporaba ustreznih naprav, pripomočkov, orodja in zaščitne opreme.
Postopke izdelave smo posneli in nato na podlagi posnetkov izdelali videopredstavitev. V tem poglavju so opisane vse faze postopka izdelave kovinsko-porcelanskega izdelka in postopek izdelave videopredstavitve.
4.1 Laboratorijska priprava delovnega modela in antagonistov
Za izdelavo kovinsko-porcelanskega zobnega nadomestka potrebujemo natančno izdelan DM in model antagonistov. Prejete odtise najprej razmastimo in dobro osušimo, nato vakuumsko po navodilih proizvajalca zamešamo mavec tipa IV. Za izdelavo jedra delovnega model potrebujemo 20 ml vode in 100 g prahu. Mavec najprej 15 sekund mešamo ročno, nato mešamo še dodatnih 60 sekund vakuumsko. Ob uporabi vibratorske plošče nalijemo mavec v odtis in počakamo, da se popolnoma strdi. Ko je mavec popolnoma strjen, jedro vzamemo iz odtisa, obrusimo odvečni mavec in oblikujemo robove jedra. Z napravo, imenovano Laserpin, izvrtamo luknjice, v katere s sekundnim lepilom zalepimo zatiče.
Pustimo, da se lepilo posuši in po potrebi odvečno lepilo odstranimo z mavca. Jedro na spodnji strani in po robovih izoliramo z milnico, in sicer tako, da nanesemo milnico po površini, ki jo želimo izolirati, in pustimo nekaj minut, nato temeljito speremo. Izdelamo še podstavek delovnega modela iz mavca tipa III in pustimo, da se mavec strdi. Sledi razrez IDM v predelih zob nosilcev. Pri tem smo pozorni, da razrežemo posamezne IDM tako, da so stene vzporedne (Slika 1) in ne tvorijo podvisnih predelov. Jedro ločimo od podstavka.
13
4.1.1 Izdelava individualnega delovnega modela (IDM)
Z ustreznimi brusilnimi sredstvi obrusimo odvečno mavčno dlesen okoli meje preparacije, da je ta natančno vidna, in jo označimo z barvnim negrafitnim pisalom. Individualni delovni model (IDM) mora biti obrušen tako, da je meja preparacije ustrezno podprta, zato mavca ne smemo odnašati konkavno in odnašati podpore cervikalni stopnici. Na IDM nato nanesemo dve plasti distančnega laka (Slika 2) in pustimo, da se dobro posuši.
* Vse slike v tem diplomskem delu so lasten vir.
Slika 2: Obrušeni in lakirani IDM Slika 1: Prikaz razreza IDM *
14
4.1.2 Vmavčenje mavčnih modelov v artikulator
Pripravi mavčnih modelov sledi vmavčenje v artikulator. Uporabili smo individualni artikulator, modela pa vmavčili po povprečnih vrednostih. Pri vmavčenju uporabimo simfizno kazalo, ki ponazarja prvo oglišče Bonwillovega enakostraničnega trikotnika. Drugi dve oglišči ponazorimo z elastiko, ki jo namestimo na zgornji del simfiznega kazala ter v utore na zadnjem delu artikulatorja. S povezavo vseh treh oglišč ponazorimo protetično ravnino, ki nam je vodilo pri vmavčenju. Zamešamo artikulacijski mavec in najprej vmavčimo spodnji mavčni model, pri katerem stično točko prvih dveh spodnjih sekalcev naslonimo na konico simfiznega kazala. Distobukalna vrška spodnjih drugih kočnikov se dotikata protetične ravnine. Odstranimo odvečni mavec in zagladimo njegovo površino. Ko se mavec popolnoma strdi, na spodnji mavčni model namestimo grizni registrat in zgornji mavčni delovni model. Pri tem smo pozorni, da sta mavčna modela v pravilni interkuspidaciji, nato ju zalepimo z lepilnim voskom, da preprečimo premikanje mavčnih modelov med vmavčenjem. Vmavčimo še zgornji mavčni delovni model.
4.1.3 Voščena modelacija
Na pripravljenih IDM izdelamo kapice iz adapta folije in jih do meje preparacije zalijemo s cervikalnim voskom. Modelacijo nadaljujemo z modelirnim voskom, in sicer zmodeliramo voščeno ogrodje v pomanjšani obliki zoba, ki ga izdelujemo. Voščeno ogrodje mora biti zmodelirano tako, da daje keramiki v robovih in na vrških oporo, da ne pride do »chippinga«
oz. krušitve porcelana. Debelina voščenega ogrodja je na cervikalnem delu 0,5 mm, aproksimalno je lahko debelejše. Prav tako tam, kjer imamo dovolj prostora za nadaljnje delo s porcelanom. Pustiti moramo prostor za nanos porcelana do največ 2 mm. Robovi in površino voščenega ogrodja čim bolj zagladimo, za lažjo obdelavo. Zagotoviti moramo tesno cervikalno zaporo.
Voščena modelacija ogrodja za kovinsko-porcelansko tehniko predstavlja pomanjšano obliko končne velikosti konstrukcije. Pomanjšana oblika zagotavlja prostor za nanos porcelana. Pri tem si pomagamo z izdelavo silikonske predložke, ki ponazarja prvotno obliko in velikost obrušenega zoba (Slika 3 in 4).
15
Voščena konstrukcija mora imeti v cervikalnem delu debelino 0,5 mm, interdentalno mora biti odprta, vrški morajo biti oblikovani tako, da porcelan podprejo. Povezave med nosilci oz. členi morajo biti dovolj velike, da zagotovijo prenos žvečnih sil. Robovi voščenega ogrodja morajo biti oglati, da keramika v ustih zaradi njihove ostrine ne poči.
Palatinalno in aproksimalno zmodeliramo pašček višine približno 0,5 mm, v našem primeru na zobu 16. Ta mora biti po višini zmodeliran enakomerno, njegovi robovi morajo imeti lepe prehode na druge ploskve zoba in se natančno prilegati meji preparacije. Pri oblikovanju paščka preverimo tudi okluzijske in artikulacijske stike. Pri tem smo pozorni, da stiki z antagonisti niso na prehodu med kovino in porcelanom (Slika 5).
Slika 5: Voščeni ogrodji Slika 3: Voščeno ogrodje s silikonsko
predložko
Slika 4: Voščeno mostovno ogrodje s silikonsko predložko
16
4.1.4 Postavitev dolivnih kanalov in postavitev konstrukcije v kiveto
Ko končamo modelacijo voščene mostovne konstrukcije, ponovno osvežimo meje preparacije, na cervikalnem delu zagladimo natančno do meje preparacije, da zagotovimo popolno tesnjenje na cervikalni stopnici. Nato nanjo namestimo dolivne kanale. Najprej pritrdimo do 2 mm dolge voščene dolivne kanale debeline 0,2 mm, ki jim sledi prečni napajalnik – voščeni dolivni kanal debeline 3,5 mm, na katerega postavimo še dva dolivna kanala debeline 3,5 mm (Slika 6). Najpomembnejši izmed voščenih kanalov je prečni napajalnik, ki mora biti prostorninsko enak ali večji, kot je voščena konstrukcija. S tem preprečimo poroznost ulitka. Dolžina prečnega napajalnika je enaka dolžini voščene konstrukcije.
Dolivni kanali morajo zagotavljati, da vosek v celoti izteče iz vložne mase, da je pri vlivanju kovine lep neturbulenten pretok in da je kovina v vložni masi staljena dlje kot kovina, ki doteka v dolivni kanal.
Voščeno modelacijo je treba vložiti takoj po končani modelaciji, da preprečimo morebitne deformacije konstrukcije.
Dolivne kanale po namestitvi na voščeno modelacijo premestimo na gumijasti podstavek, na katerega postavimo kiveto, ter se držimo pravil za postavitev voščenega objekta v kiveto, in sicer odmaknjenost od oboda in zgornjega roba kovinske kivete 0,5 cm ter sredinski položaj napajalnika, kajti tam se kiveta najkasneje ohladi in tam nastane morebitna poroznost (Slika 7).
Slika 6: Postavitev dolivnih kanalov
17
4.1.5 Vlaganje v vložno maso
Po namestitvi dolivnih kanalov na objekt ulivanja kovinsko kiveto na notranji strani obložimo s keramičnim trakom. Njegova naloga je omogočiti ekspanzijo vložne mase med strjevanjem. Voščeno konstrukcijo popršimo z razmaščevalnim sredstvom, za odpravo površinske napetosti. Za fosfatno vložno maso po navodilih proizvajalca zmešamo ekspanzijsko tekočino in prah v vakuumskem mešalniku. Vložno maso nato v tankem curku vlijemo v kiveto do objekta ulivanja. Ko se približamo objektu ulivanja, vložno maso previdno vlivamo in pazimo, da v celoti zalije notranjost voščenega ogrodja. Pri tem si pomagamo s tankim instrumentom. Vložno maso nalijemo do vrha kovinske kivete in pustimo, da se strdi. Pred postavitvijo v peč vedno odstranimo vrhnjo plast vložne mase, da lahko med segrevanjem v peči plini iz vložne mase nemoteno izstopijo.
4.1.6 Postavitev kivete v peč
Kovinsko kiveto po postopku hitrega žarjenja po 20 minutah strjevanja vložne mase postavimo v žarilno peč, segreto na 900 °C. Postavimo jo čim globlje na sredino, z odprtino obrnjeno navzdol, da omogočimo iztek voska (Slika 8).
Slika 7: Postavitev objekta ulivanja v kiveto
18
Kiveto pustimo v žarilni peči vsaj 45 minut. Čas žarjenja v peči se razlikuje glede na velikost uporabljene kovinske kivete.
Nato pripravimo indukcijski ulivalnik za ustrezno velikost kivete, vanj vstavimo segreto kiveto iz žarilne peči in vlijemo staljeno kovino.
4.1.7 Ulivanje in obdelava kovine
Za ustrezno velikost kivete pripravimo centrifugalni ulivalnik, ki smo uporabili v našem primeru (Slika 9).
Slika 8: Kiveta v žarilni peči
Slika 9: Nastavitev položaja ulivalnika in keramičnega lončka
19
Ko nastopi čas za vlivanje kovine, jo predhodno talimo, zato da omogočimo čim počasnejše hlajenje kivete, saj jo vstavimo v ulivalnik tik po predhodnem taljenju kovine.
Po ulivanju je pomembno, da se kiveta počasi ohlaja na sobni temperaturi, saj v nasprotnem primeru nastanejo napetosti, ki lahko vplivajo na naš objekt ulivanja.
4.1.8 Odstranitev vložne mase
Ko se kiveta v celoti ohladi, jo najprej postavimo v vodo in nato snamemo kovinsko kiveto ter s kleščami v grobem odstranimo vložno maso.
Ostanke vložne mase nato odstranimo s peskanjem s 110-mikronskim aluminijevim oksidom (Al2O3). Pri tem smo pozorni, da pri peskanju objekta ne poškodujemo cervikalnih delov kovinskega ogrodja, saj so robovi zelo tanki in zato občutljivi na peskanje. Pozorni smo, da odstranimo tudi okside, ki so se tvorili na površini kovine.
4.1.9 Obdelava kovinskega ogrodja
S kovinske konstrukcije s karbidno separirko odrežemo dolivne kanale in preverimo prilagajanje kovinskega ogrodja IDM.
Kovinsko ogrodje obdelamo tako, da nima ostrih robov, saj bi to ustvarilo notranje napetosti v porcelanu in privedlo do »chippinga« oziroma lomljenja porcelanske mase na delih z ostrimi robovi. Obdelava brez ostrih robov podpira porcelan enakomerno po vsej površini in mu daje oporo.
Ko obdelujemo kovino, je naš cilj, da je površina gladka in obdelana v eni smeri, da se med obdelavo v strukturo kovine ne ujame zrak, ki pri sintranju porcelana lahko pride na površje in ustvari napako, tako imenovano »ribje oko«.
Zagotoviti moramo tudi minimalno debelino kovinskega ogrodja (0,3 mm) na predelih, kjer bo zaradi bližine antagonistov primanjkovalo prostora za slojenje porcelana. Če je debelina manjša, se kovinsko ogrodje zaradi tlačnih sil porcelana deformira.
20
4.1.10 Oksidacija
Namen oksidacije kovinskega ogrodja je vzpostavitev kemijske vezi med kovino in porcelanom, zato ga je treba oksidirati v peči za sintranje.
Pred oksidacijo površino kovinskega ogrodja natančno speskamo s 110-mikronskim Al2O3
pod pritiskom od 2 do 3 barov (Slika 10).
Kovinsko ogrodje speremo s parnim čistilnikom, nato ga prijemamo samo s peanom.
Kovinsko ogrodje postavimo v peč in nastavimo program za oksidacijo izbrane kovine. Po končanem postopku oksidacije površino kovinskega ogrodja ponovno speskamo in odstranimo kovinske okside, ki so se tvorili na površini kovine. Po peskanju kovinsko ogrodje temeljito očistimo s parnim čistilnikom. Tako je kovinsko ogrodje pripravljeno za nanos opakra.
4.1.11 Nanos opakra
Opaker nanesemo v treh plasteh, ki jih vsako posebej sintramo v žarilni peči. Prvo plast predstavlja »wash« opaker, ki ga nanesemo v tanki plasti, ki ne prepreči presevanja kovine ter zagotovi kemično vez med kovino in porcelanom. Po tanki plasti »wash« opakra nanesemo plast opakra z namenom, da preprečimo presevanje kovine.
Slika 10: Speskano ogrodje
21
Uporabljali smo opaker v prahu, ki se s tekočino za opaker zameša do pastaste strukture. Ko kovina ne preseva več skozi opaker, začnemo slojiti porcelansko maso. Po potrebi dodamo dodatne sloje.
4.1.12 Slojenje porcelanske mase
Po nanosu opakra začnemo slojiti porcelansko maso. Porcelan lahko slojimo postopno ali v celoti. Pomembno je, da ga sintramo čim manjkrat, saj po velikem številu sintranj težko obdrži prvotno obliko in barvo.
Najprej začnemo z nanosom opačnejšega »Deep« dentina na cervikalnem predelu zoba, ki zagotovi opačnost porcelana. Sledi slojenje dentinske porcelanske mase, ki jo nanesemo po vsej površini, le v incizalnem delu izdelamo mamelone in pustimo nekaj prostora za skleninsko porcelansko maso, ki bo zagotavljala transparentnost. V predelu mamelonov lahko po želji nanesemo učinke, ki poudarijo živost in naraven videz zoba. Kot zadnji sloj nanesemo skleninsko porcelansko maso v incizalnem predelu zoba.
4.1.13 Obdelava kovinsko-porcelanske prevleke
Po slojenju porcelana z obdelovalnimi sredstvi obdelamo prevleko, da jo oblikujemo in obdelamo v končno obliko. Pri tem si pomagamo z risanjem linij z negrafitnim pisalom, saj tako najbolje vidimo obliko prevleke oziroma mostovne konstrukcije (Slika 11).
Slika 11: Risanje linij z negrafitnim pisalom
22
4.1.14 Individualno barvanje prevlek in nanos glazurne mase
Kovinsko-porcelanske prevleke individualno barvamo z barvami za barvanje porcelana. Z njimi poudarimo anatomijo zoba, za dosego naravnega videza zob pa dodamo različne učinke. Uporabimo jih v fisurnem delu prevleke, ker fisuram tako dodamo globino.
Uporabimo lahko tudi modro barvo, ki poudarja transparentnost v incizalnem predelu prevleke, rjavkasto barvo, s katero barvamo v cervikalnem predelu za ponazoritev zobnega vratu. Z ustreznimi barvami individualiziramo tako, da so zobje čim bolj podobni sosednjim zobem in antagonistom. Poljubno lahko z barvami ponazorimo tudi poke (Slika 12).
Sintranju barv sledi nanos glazurne mase, ki jo nanesemo v tanki plasti, da med peko ohranimo površinsko strukturo prevleke. Nanesemo jo v zadostni debelini, saj glazurna masa daje končni sijaj porcelanu in zapolni mikrostrukturo – poroznost porcelana (Slike 13, 14, 15 in 16).
Slika 12: Individualizacija z barvami
23
4.2 Snemanje videomateriala
Videomaterial smo pridobili s pametnima telefonoma iPhone 8 in iPhone 10. Za snemanje postopka izdelave kovinsko-porcelanskega zobnega nadomestka je bilo treba najprej narediti plan kadrov in kotov. Snemanje je potekalo istočasno z nastajanjem izdelka v zobnem laboratoriju. Uporabili smo dva pametna telefona, da smo lahko snemali z več zornih kotov, kar prispeva k pestrosti in raznolikosti videopredstavitve.
Slika 14: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski
mostiček – lateralni pogled
Slika 16: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski
mostiček – okluzijski pogled Slika 15: Kovinsko-porcelanska
prevleka in kovinsko-porcelanski mostiček – laterookluzijski pogled Slika 13: Kovinsko-porcelanska prevleka in kovinsko-porcelanski
mostiček – frontalni pogled
24
4.3 Snemanje avdiomateriala
Tudi avdiomaterial smo tako kot videomaterial posneli s pametnima telefonoma iPhone 8 in iPhone 10, z uporabo programske opreme za snemanje avdioposnetkov Voice Memos. Po snemanju smo datoteke dodali videopredstavitvi ter jih prilagodili vsebini in hitrosti videopredstavitve.
4.4 Montaža videa
Videopredstavitev smo zmontirali z brezplačno programsko opremo Wondershare Filmora 9. Uporaba te programske opreme je preprosta, kljub temu pa ponuja številne funkcije, ki zadoščajo za izdelavo kreativne, zanimive in estetske videopredstavitve.
Na Sliki 17 je prikazana zaslonska slika delovnega okolja programa Wondershare Filmora 9.
Slika 17: Zaslonska slika delovnega okolja v programu Wondershare Filmora 9
1 2
3
4
25 Okno delovnega okolja je razdeljeno na:
Knjižnico medijev (oznaka 1), kjer najdemo vse videe, fotografije in glasbo.
Ponuja tudi vrsto učinkov in možnosti prehodov.
Okno predogleda (oznaka 2), ki prikazuje zmontirani video na časovnici.
Orodno vrstico (oznaka 3), ki omogoča preprost dostop do različnih orodij, kot so razrez posnetka, urejanje posnetka, izbris posnetka, funkcijo »razveljavi in ponovno vnesi«, povečavo posnetka, snemanje avdioposnetka ipd.
Časovnico (oznaka 4), kjer upravljamo videe in učinke, ki jih želimo v svoji videopredstavitvi.
Montažo videoposnetka smo začeli z grobo obdelavo, kar pomeni vnos videoposnetkov tako, da so ti sledili postopku izdelave izdelka. Nato smo izrezali nepotrebne vsebine ter tako bistvo videopredstavitve poskusili prikazati čim bolj jedrnato. Pri montiranju smo uporabili različne zorne kote in za dinamičnost poskrbeli s hitro menjavo kadrov.
Sledila je fina montaža, pri kateri smo v časovnico umestili spremljevalno glasbo, dodali naslove in prehode med posameznimi videoposnetki. Pri glasbi smo glasnost določili tako, da se je ujemala z glasnostjo avdioposnetkov. Tako smo preprečili, da bi iz ozadja prevladovala spremljevalna glasba in s tem onemogočila poslušanje spremnega govora pri videopredstavitvi. Poleg glasnosti spremljevalne glasbe smo prilagodili tudi uvodni prehod s funkcijo pojemanja glasnosti, in sicer smo parametre nastavili tako, da se je glasba začela predvajati najtiše in v roku petih sekund dosegla najvišjo glasnost, ki smo jo nastavili sami.
Funkcijo smo uporabili tudi na koncu vsakega odseka za posamezen postopek izdelave izdelka tako, da glasba pojenja v zadnjih petih sekundah videoposnetka.
Težave s predolgimi videoposnetki smo reševali tako, da smo posnetkom povečali hitrost predvajanja (2-krat) ter jih tako skrajšali, in obratno. To metodo smo uporabili le v primerih, ko je bil posnet daljši videoposnetek, ki je ponazarjal ponavljajoče se prizore na različnih objektih snemanja, kar nam je omogočilo, da jedrnato predstavimo le bistvene postopke izdelave izdelka.
Za lažjo preglednost videopredstavitve smo posamezen odsek postopka izdelave izdelka opremili z naslovom, ki je izpisan ves čas prikaza posamezne faze izdelave izdelka.
26
Ko smo bili zadovoljni s potekom videopredstavitve, smo v časovnico uvozili avdioposnetke ter jih prilagodili videoposnetkom. Pozorni smo bili, da sta se avdio- in videoposnetek ujemala po vsebini, da je spremni govor razumljiv, zato smo v času spremnega govora rahlo znižali glasnost spremljevalne glasbe. Ko se je govor končal, smo glasnost zopet zvišali.
Končna videopredstavitev je razdeljena na štiri dele, in sicer na izdelavo delovnega modela, izdelavo delovnega modela po sistemu Giroform, izdelavo silikonske predložke, izdelavo kovinsko-porcelanske prevleke in mostovne konstrukcije. Ko smo bili s celotno videopredstavitvijo zadovoljni, smo jo izvozili v datotečni format MP4 z ločljivostjo slike Full HD, kar pomeni 1920 × 1080 slikovnih pik.
Rezultat tega dela so štirje video posnetki v skupni dolžini približno 20 minut.
27
5 RAZPRAVA
V diplomskem delu smo izdelali kovinsko-porcelansko prevleko na zobu 11 in kovinsko- porcelansko mostovno konstrukcijo na zobeh 14 in 16 ter s členom 15. Postopek izdelave smo prikazali z videopredstavitvijo in slikami ter ga podrobno opisali. Pri postopkih izdelave smo upoštevali navodila proizvajalcev, programske opreme, proizvajalcev strojev ipd. Pri izvedbi postopkov izdelave izdelkov smo si pomagali s strokovno literaturo.
Kovinsko-porcelanski zobni nadomestek je bil izdelan na klasičen način, ki se je izkazal za uspešnega, saj je po našem mnenju izpolnil vse pričakovane strokovne zahteve. Tehnologija se dandanes razvija vsak dan, zato bi z digitalnim načinom izdelave kovinsko-porcelanskega zobnega nadomestka zagotovili enak videz in nekoliko boljšo končno natančnost prileganja zobnega nadomestka cervikalni zapori. Strinjamo se z Rosenstielom in sodelavci (2006), da bi do razlike med klasičnim in sodobnim načinom prišlo v času izdelave, predvsem pa bi se razlika opazila pri času izdelave kovinsko-porcelanskega zobnega nadomestka.
Swati in sodelavci (2010) navajajo, da je kovinsko-porcelanska prevleka ena izmed najpogosteje uporabljenih vrst restavracije, zaradi možnosti posnemanja naravnega videza zob in trdnosti kovinskega ogrodja. To je botrovalo tudi naši odločitvi pri izboru izdelka za diplomsko delo.
Kovinsko-porcelanske prevleke s kovinskim paščkom ne zagotavljajo estetskega videza v cervikalnem predelu zoba, saj kovinski pašček preseva skozi dlesen in tako povzroči zatemnitev oziroma zabarvanje v cervikalnem predelu zoba, so zapisali Swati in sodelavci (2010). Z estetskega vidika je za vidni predel primerna kovinsko-porcelanska prevleka brez kovinskega paščka, kar smo upoštevali in pri kovinsko-porcelanski mostovni konstrukciji izdelali pašček palatinalno na zobu 16, saj kovinski pašček na zobu v transkaninskem predelu ne moti videza, pripomore pa tudi k trdnosti konstrukcije.
Pri modelaciji voščenega ogrodja in nadaljnji obdelavi kovinskega ogrodja se moramo izogibati nastanku ostrih robov ter oblikovati zaobljene in gladke površine, ki dajejo porcelanskemu plašču ustrezno podporo. Rosenstiel in sodelavci (2006) navajajo, da je najoptimalnejši način priprave voščene konstrukcije modelacija polne anatomske oblike, izdelava silikonske predložke ter nato reduciranje polne anatomske oblike na želeno debelino oz. zagotavljanja prostora za porcelan. Če nista zagotovljeni pravilna oblika in velikost kovinskega ogrodja, lahko pride do poka porcelana. Zagotoviti moramo tudi
28
minimalno debelino kovinskega ogrodja, in sicer 0,3 mm, ter minimalno debelino porcelanskega plašča 1,5 mm na vseh okluzijskih stičnih točkah. Z avtorji se strinjamo, saj pri izdelavi diplomskega izdelka ob upoštevanju vseh navedenih pravil s pokom porcelana nismo imeli težav.
Menimo, da smo s pravilno obdelavo kovinske konstrukcije s karbidnimi obdelovalnimi sredstvi natančno obdelovali v pravilni smeri, kajti le tako smo zagotovili, da se med mikrozareze niso ujeli ostružki kovine in zrak, ki bi sicer lahko med sintranjem prešli na površje, na kar opozarjajo tudi Rosenstiel in sodelavci (2006).
Videomaterial smo pridobili s pametnima telefonoma iPhone 8 in iPhone 10. Z orodji, ki so na voljo, je videopredstavitev danes zelo preprosto ustvariti in objaviti. Kot navaja Woolfitt (2015), videoposnetki pomagajo, da udeleženci izobraževanja laže in hitreje usvojijo predstavljeno tematiko. Po našem mnenju to dokazuje, da je možnost videopredstavitve dostopna vsakemu uporabniku pametnega telefona, saj je tehnologija na tem področju v zadnjih letih močno napredovala. Moramo pa poudariti, da sama tehnologija ni dovolj, saj je za njeno uporabo treba imeti vsaj osnovno znanje uporabe osebnega računalnika, programske opreme in digitalne kompetence. Profesionalna oprema tako za preprostejše projekte postaja nepotrebna.
Bates in sodelavci (2018) navajajo, da je videopredstavitev eden boljših načinov podajanja izobraževalnih vsebin, saj omogoča prikaz slike in zvoka, z dodatnimi možnostmi. Uporabna je na področjih izobraževanja, kjer je vsebino izobraževanja pretežko, nevarno ali predrago študentom prikazati. V našem primeru videopredstavitev omogoča povezavo med postopkom izdelave in istočasno razlago postopka izdelave. Menimo, da pri tem lahko učeči se sam usvoji podana znanja, in sicer v krajšem času, kot traja sam postopek izdelave.
Posnetek si lahko tudi ogleda, kadar koli želi. Klasičen način izobraževanja vzame veliko časa, ponovi se običajno le enkrat, med njim pa nismo ves čas pozorni in lahko pomembne informacije zaradi padca koncentracije hitro preslišimo. Bregar in sodelavci (2010) poudarjajo, da tako mediji spodbujajo razvoj zahtevnejših miselnih procesov, dopuščajo večjo samostojnost udeležencev izobraževanja pri učenju in omogočajo interakcijo med udeleženci kljub potencialni prostorski ločenosti.
Slaba stran snemanja je bila, da je bilo zaradi načina snemanja veliko odvečnega materiala, ki ga je bilo treba najprej grobo zmontirati ter šele nato preiti na fino montažo, za kar smo
29
porabili največ časa. Ob prisotnosti več snemalcev bi bili posneti najpomembnejši deli naše izdelave zobnega nadomestka, video bi bil lahko dinamičnejši in bolj strnjen, k čemur bi pripomoglo večje število zornih kotov. Za snemanje in izdelavo videopredstavitve smo porabili mesec in pol. Menimo, da bi ob snemalni pomoči čas snemanja nedvomno skrajšali.
Prav tako bi uporaba dveh enakih mobilnih telefonov istega modela zagotovila enako kakovost slike. Zaradi uporabe dveh različnih modelov mobilnih telefonov je opaziti rahlo razliko v kakovosti slike, vendar menimo, da je ta še vedno zadovoljiva.
30
6 ZAKLJUČEK
Kovinsko-porcelanski zobni nadomestki veljajo za estetske nadomestke, ki se zaradi svojih estetskih značilnosti odlično vklopijo v videz pacientovih zob.
Za ojačitev konstrukcije se izdela kovinski pašček na kovinsko-porcelanski prevleki. Poleg estetskega videza porcelan in kovina zagotavljata odlično biokompatibilnost in obstojnost zobnega nadomestka.
Prednosti slojenja porcelanske mase na kovinsko ogrodje se izkažejo pri končnem videzu, saj videz oblikujemo sami s sloji porcelana in individualizacijo z barvami.Ta način omogoča izdelavo zobnega nadomestka, ki se lepo barvno uskladi s pacientovimi zobmi.
Porcelan je material, ki pri izdelavi estetskega zobnega nadomestka ponuja zelo veliko možnosti. S porcelanom lahko v vidnem sektorju dosežemo transparentnost, ki je za naravni videz zobnega nadomestka ključnega pomena. Prav tako se lahko uporablja v stranskem delu zobnega loka, saj ima poleg estetskega videza tudi odlične mehanske lastnosti – prenese velike obremenitve, ki so jim izpostavljeni zobje pri žvečenju v stranskem delu zobnega loka.
E-izobraževanje se čedalje bolj dodaja klasičnemu načinu izobraževanja, saj prinaša in omogoča dodatne možnosti prenosa znanja na udeležence izobraževanja. Pripomore k neodvisnosti udeležencev izobraževanja od časa in prostora, saj omogoča večkratne vpoglede v digitalne vsebine, ki so shranjene na spletu. Omogoča dostop do znanja iz različnih virov in prilagajanje učnih pristopov glede na potrebe posameznika. Med najpogosteje uporabljene medije za prenos informacij spada videopredstavitev, ki prikazuje sliko, zvok in besedilo. Tako z njo v izobraževanje vključimo več senzornih čutil za prenos pomembnih informacij v procesu izobraževanja.
Izdelava videopredstavitve z mobilnim telefonom se je izkazala za hitro in sprejemljivo alternativo profesionalno zmontiranim videopredstavitvam. Kljub uporabi brezplačne in preprostejše programske opreme ima videopredstavitev glasbeno spremljavo, govorno razlago postopka izdelave, naslove posameznih poglavij in prehode med poglavji. Zaradi same vsebine videopredstavitve, ki ima vsebino postopka izdelave, je preprostejša programska oprema odlična rešitev, zaradi enostavnosti ter hitrosti izdelave videopredstavitve.
31
32
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Anžel I, Zupančič F (2007). Gradiva. Maribor: Fakulteta za strojništvo: 226, 135.
Arh T, Rajkovič V, Jerman Blažič B (2005). Tehnološko podprto izobraževanje – uporabnost in primernost sistemov za upravljanje e-izobraževanja. Organizacija 38(8):
386–93.
Babu P J, Alla R K, Alluri V R, Datla S R, Konakanchi A (2015). Dental Ceramics: Part I – An overview of composition, structure and properties. American Journal of Materials Engineering and Technology, 3(1): 13–8. doi: 10.12691/materials-3-1-3.
Bajraktarova-Valjakova E, Korunoska-Stevkovska V, Kapusevska B, Gigovski N,
Bajraktarova-Misevska C, Grozdanov A (2018). Contemporary dental ceramic materials, a review: chemical composition, physical and mechanical properties, indications for use, 6(9): 1742–55. doi: 10.3889/oamjms.2018.378.
Bates A W (Tony) (2018). Teaching in a digital age: Guidelines for designing teaching and learning: 284.
Bregar L, Zagmajster M, Radovan M (2010). Osnove e-izobraževanja – priročnik. 1. izdaja Ljubljana: Andragoški center Slovenije: 7–18. Dostopno na:
https://arhiv.acs.si/publikacije/Osnove_e-izobrazevanja.pdf <1. 6. 2021>.
Bregar L, Zagmajster M, Radovan M (2020). E-izobraževanje za digitalno družbo.
Ljubljana: Andragoški center Slovenije: 9–15, 108.
Dostopno na:
https://www.acs.si/digitalna-bralnica/e-izobrazevanje-za-digitalno-druzbo/ <1. 6. 2021>.
Campbell J (2011). Complete casting handbook: metal casting processes, metallurgy, techniques and design. 2nd ed. Oxford: Elsevier: 535–56.
Czepułkowska W, Wołowiec-Korecka E, Klimek L(2018). The role of mechanical, chemical and physical bonds in metal-ceramic bond strength. Archives of Materials Science and Engineering, 92(1): 5–14. doi: 10.5604/01.3001.0012.5506.
33
Karthick A, Dhakshinamoorthy M, Ramachandran T, Seenivasan N (2019). Ceramics in Dentistry - A Review. Indian Journal of Public Health Research & Development 10(11):
10–1. doi: 10.5958/0976-5506.2019.04368.7.
Nieva N, Arreguez C, Carrizo R N, Saborido Mole C, Lagarrigue G M (2012). Bonding strenght evaluation on metal/ceramic interfaces in dental materials. Procedia Materials Science, 1: 475–82. doi: 10.1016/j.mspro.2012.06.064.
Ogundare T, Akinbogun T, Kashim I, Aramide F (2017). Biocompatibility and Alloy Bonding Tests of Dental Porcelain Powders Produced from Okpella Potash Feldspar in Edo State, Nigeria. Journal of Sustainable Technology, 8(2).
Dostopno na:
https://www.researchgate.net/publication/326543056_Biocompatibility_and_Alloy_Bondi ng_Tests_of_Dental_Porcelain_Powders_Produced_from_Okpella_Potash_Feldspar_in_E do_State_Nigeria <13. 4. 2021>.
Rosenstiel, Land, Fujimoto (2006). Contemporary fixed prosthodontics: 680–744.
Siemens G, Tittenberger P (2009). Handbook of Emerging Technologies for Learning, Canada: University of Manitoba: 14.
Swati S, Chowdhary R, Patil P S (2010). Marginal strenght of collarless metal ceramic crown. International journal of Dentistry: 1–5, doi: 10.1155/2010/521470.
Vural O F (2013). The impact of a question-embedded video-based learning tool on E- learning. Educational Sciences: Theory and Practice, 13(2): 1315–23
Dostopno na:
https://eric.ed.gov/?id=EJ1017292 <21. 6. 2021>.
Wondershare (2019). Wondershare Filmora 9: User guide for windows.
Dostopno na:
http://download.wondershare.com/Filmora9_for_Win_User_Guide.pdf?_ga=2.242138818.
1996402937.1604920150-1775987415.1594626721 <17. 1. 2021>.
34
Woolfitt Z (2015). The effective use of video in higher education: 4–5.
Dostopno na: https://www.inholland.nl/media/10230/the-effective-use-of-video-in-higher- education-woolfitt-october-2015.pdf <12. 3. 2021>.
