Optimizacija skladiščnih procesov v podjetju

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Optimizacija skladiščnih procesov v podjetju Farmtech d. o. o.

Saša Cimerman

Portorož, julij 2021

(2)

(3)

DIPLOMSKA NALOGA

Saša Cimerman

Optimizacija skladiščnih procesov v podjetju

Farmtech d. o. o.

(4)

(5)

DIPLOMSKA NALOGA

Optimizacija skladiščnih procesov v podjetju Farmtech d. o. o.

Mentor: doc. dr. Robert Muha Somentor: Teodor Kerec Študentka: Saša Cimerman

Jezikovni pregled: Karin Jureš, dipl. slov. (UN) in dipl. geog. (UN) Vpisna številka: 0916 0005

Študijski program: Dodiplomski študijski program prve stopnje Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika

(6)

(7)

Na podlagi Pravil Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani je Komisija za študijske zadeve

na svoji 13. korespondenčni seji z dne 02.07.2020 sprejela naslednji

SKLEP štev. 2.1

Študent/ka Saša Cimerman (1996) prevzame temo diplomske naloge z naslovom

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČNIH PROCESOV V PODJETJU FARMTECH D.O.O.

(OPTIMISATION OF WAREHOUSE OPERATIONS IN COMPANY FARMTECH D.O.O.)

Program: PTTLVSS, 1.stopnja (redni) Mentor/ica: doc. dr. Robert Muha

Obrazložitev:

Rok za izdelavo diplomske naloge je tri leta od dneva prejema pisnega sklepa o potrditvi prijavljene teme diplomske naloge in mentorja/ice (somentor/ice) oziroma do 02.07.2023.

Če študent/ka ne izdela diplomske naloge v predvidenem roku, mora diplomsko delo na novo prijaviti.

Študent/ka mora z izdelavo diplomske naloge dokazati, da samostojno in s pomočjo literature ter mentorja zmore zgoščeno, sistematično in jezikovno brezhibno obdelati in prikazati pojave in zakonitosti ter že objavljene znanstvene in strokovne ugotovitve s področja problematike diplomske naloge.

Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu z Navodili za oblikovanje diplomski, specialističnih, magistrskih in doktorskih del, ki jih sprejme senat fakultete. V navodilu se upošteva specifičnost posameznih področij in kateder.

Študent/ka pripravlja diplomsko nalogo pod vodstvom mentorja.

Študent/ka mora dostaviti diplomsko delo skladno s poslovnikom zagovorov diplomskih nalog.

Pravni pouk: Zoper sklep ima kandidat/ka pravico do ugovora v 8 dneh od vročitve na Senat UL FPP.

Ugovor je treba vložiti v dveh izvodih. Šteje se, da je ugovor pravočasen, če je oddan na pošto priporočeno zadnji dan roka za ugovor.

doc. dr. Franc Dimc prodekan za študijske zadeve

(8)

(9)

PREDGOVOR

Skladiščenje je pomemben člen logistike, brez katerega proizvodna podjetja zagotovo ne bi poslovala v pozitivnih številkah, pa tudi zadovoljstvo kupcev in dobro mnenje podjetja bi težko dosegli ob vsem pritisku, s katerim se podjetja vsakodnevno soočajo, da ostajajo konkurenčna drugim podjetjem na trgu.

V diplomski nalogi sem se osredotočila na raziskovanje in analiziranje teorije skladiščenja, ki sem jo pozneje uporabila za razumevanje ter pojasnjevanje poteka skladiščenja v podjetju Farmtech d. o. o. Ker se je podjetje pred kratkim soočilo s spremembami in optimizacijo skladiščnih procesov, sem na podlagi teorije poskusila pojasniti povod za spremembe ter primerjati prejšnje stanje s trenutnim stanjem oziroma načinom skladiščenja.

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Robertu Muhi za mentorstvo in vso pomoč ter dobronamerne nasvete, ki mi jih je tekom študija in pisanja diplomske naloge nudil. Prav tako se zahvaljujem mentorju iz podjetja Farmtech d. o. o. g. Teodorju Kerecu za čas, ki ga je namenil pregledovanju napisanega, za skice, ki so mi pomagale razumeti, kako skladiščenje v podjetju poteka, ter za vse dane podatke, ki sem jih potrebovala za diplomsko nalogo. Posebna zahvala gre tudi družini in prijateljem, ki so mi pomagali ter me motivirali.

(10)

(11)

KAZALO

PREDGOVOR ... I KAZALO ... III KAZALO SLIK ... V POVZETEK ... VI SUMMARY ... VI

1 UVOD ... 1

1.1 Predmet obdelave ... 2

1.2 Namen in cilji diplomske naloge ... 2

2 PODJETJE FARMTECH D. O. O. ... 4

2.1 O podjetju Farmtech d. o. o. ... 4

2.1.1 Hčerinska podjetja matičnega podjetja Komptech GmbH ... 5

2.2 Zgodovina podjetja Farmtech d. o. o. ... 6

2.3 Proizvodi podjetja Farmtech d. o. o. ... 6

2.3.1 Traktorske prikolice ... 7

2.3.2 Univerzalne prikolice za transport materiala ... 7

2.3.3 Trosilniki organskih gnojil ... 8

2.3.4 Plato prikolice za transport bal ... 9

2.3.5 Cisterne za gnojevko ... 10

3 TEORIJA SKLADIŠČENJA ... 11

3.1 Vrste skladišč, ki jih poznamo ... 12

3.1.1 Skladišče podjetja Farmtech d. o. o. ... 15

3.2 Temeljni skladiščni procesi vsakega skladišča ... 16

3.2.1 Prevzem blaga... 17

3.2.2 Uskladiščenje blaga ... 17

3.2.3 Komisioniranje blaga ... 18

3.2.4 Odprema blaga ... 21

3.3 Oprema skladišč ter transportno skladiščna sredstva ... 22

3.3.1 Regali v skladiščih ... 23

3.3.2 Transportno skladiščna sredstva ... 25

4 SKLADIŠČNI SISTEM V PODJETJU FARMTECH D. O. O. ... 28

4.1 Kaotični sistem skladiščenja ... 28

(12)

4.2 Namensko skladiščenje... 29

4.3 Opis stanja v podjetju pred optimizacijo ... 30

5 SKLADIŠČNI SISTEM V PODJETJU PO OPTIMIZACIJI ... 32

5.1 Potek optimizacije v podjetju Farmtech d. o. o. ... 33

5.2 Opis trenutnega stanja v podjetju Farmtech d. o. o. ... 34

5.3 Anketiranje zaposlenih v skladišču podjetja Farmtech d. o. o. ... 35

5.3.1 Analiza izvedene ankete ... 36

SKLEP ... 40

VIRI IN LITERATURA ... 42

PRILOGE ... 43

Priloga 1: Anketa ... 43

IZJAVA ... 44

(13)

KAZALO SLIK

SLIKA 1: OBRAT 2 ... 4

SLIKA 2: PRIKOLICA ZDK 1800 ... 7

SLIKA 3: PRIKOLICA DURUS 1800 ... 8

SLIKA 4: UNIVERZALNI TROSILNIK MEGAFEX 1800 ... 9

SLIKA 5: PLATO PRIKOLICA DPW 1800 ... 9

SLIKA 6: CISTERNA ZA GNOJEVKO ULTRACIS 1200 ... 10

SLIKA 7: VRSTE SKLADIŠČ ... 13

SLIKA 8: VRSTE SKLADIŠČ ... 14

SLIKA 9: DEL ODKRITEGA SKLADIŠČA PODJETJA FARMTECH D. O. O. ... 16

SLIKA 10: PRIMER PRAVOKOTNEGA TLORIS SKLADIŠČA ... 16

SLIKA 11: PRIMERI MOŽNIH OZNAK NA EMBALAŽI ... 22

SLIKA 12: EDEN IZMED REGALOV V SKLADIŠČU PODJETJA ... 24

SLIKA 13: VILIČARJI ZNAMKE JUNGHEINRICH ... 27

SLIKA 15: ČRTNE KODE NA REGALIH KJER JE SKLADIŠČENO BLAGO ... 29

SLIKA 14: ČRTNE KODE V SKLADIŠČU ZA BLAGO ... 29

SLIKA 16: PRIMER SKLADIŠČENJA V PRAKSI PRED OPTIMIZACIJO ... 31

SLIKA 17: PRIMER RAZDELITVE SKLADIŠČA V CONE ... 33

SLIKA 18: PRIMER POSTAVITVE REGALOV V CONAH ... 35

SLIKA 19: VPRAŠANJE 1 ... 36

(14)

POVZETEK

Glavna predmeta raziskovanja v diplomski nalogi sta skladiščenje in skladiščni procesi. Ker je skladiščenje zelo obširna tema, je bilo za lažje pojasnjevanje in združevanja bistva teorije z dejanskimi postopki v praksi kot primer predstavljeno proizvodno podjetje Farmtech d. o. o. ter njihov način skladiščenja. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.

V teoretičnem delu je predstavljena teorija skladiščenja in skladiščnih procesov, v empiričnem pa je predstavljen potek skladiščenja v izbranem podjetju. Podjetje Farmtech d. o. o. je v letu 2019 optimiziralo proces skladiščenja, zato je opisano tudi stanje pred in po optimizaciji ter potek optimizacije po korakih. Ker so zaposleni ključnega pomena za uspeh, je v diplomsko nalogo vključeno tudi mnenje zaposlenih, ki je bilo pridobljeno s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave mnenja je bil ugotoviti, kako so zaposleni sprejeli spremembe in ali se jim nov sistem skladiščenja v primerjavi s prejšnjim zdi učinkovitejši.

Ključne besede: logistika, skladiščenje, skladiščni procesi, optimizacija skladiščnih procesov.

SUMMARY

In this diploma thesis everything is focused on the research of two subjects: warehousing and warehouse operations. Because warehousing is such extensive topic, the production company Farmtech d. o. o. and their ways were used as an example to explain and combine warehouse operations in theory with warehouse operations in practice. Diploma thesis is therefore combining theory and empirical part. In the theoretical part of this diploma thesis the theory of warehousing and warehouse operations is described and in empirical part it’s all about how the warehouse and the process of warehousing looks like in the company that was chosen as an example. The company went through the process of optimisation of warehouse operations in 2019 and from this reason the process of their optimisation is also included and described in steps. Because employees are the key to success, their opinion about the optimisation was also included. The survey with six easy questions was represented to employees in the warehouse and with the results of the survey we tried to figure out what they think about the new ways compared to the way they used to do things.

Key words: logistics; warehousing; warehouse operations; optimisation.

(15)

(16)

1 UVOD

Skladiščenje je nedvomno eno izmed ključnih storitev v logistiki – predvsem v proizvodnih podjetjih si brez skladiščenja dandanes sploh ne moremo več predstavljati učinkovitega delovanja ostalih logističnih procesov. Gerič navaja: »Skladišča so objekti za začasno zadrževanje, razvrščanje in pakiranje blaga. Skladišče je torej prostor z vsemi napravami, ki omogoča sprejemanje, shranjevanje in izdajanje blaga« (Gerič 2010, str. 9).

Glavna naloga skladišč je vzdrževanje zalog, namenjena pa so premostitvi časa med sprejemom tovora v skladišče in nadaljnjo uporabo. Medtem ko blago čaka oziroma je skladiščeno, pa mora biti za njega dobro poskrbljeno, da obdrži svojo kakovost, v nekaterih primerih pa celo količino.

Kot ugotavlja Potočnik (2000, str. 100), potreba po samem skladiščenju nastaja zaradi naslednjih štirih razlogov:

 časovna neskladnost, predvsem med časom nabave in porabe,

 geografska oddaljenost med kraji same proizvodnje in kraji prodaje/porabe,

 proaktiven vidik zagotovitve oskrbe, da imamo nekaj vedno na zalogi za vsak primer,

 finančni vidik.

Tudi lokacija, število in velikost posameznih skladišč, ki jih ima podjetje, so ključnega pomena predvsem, kadar podjetje želi biti odzivno in učinkovito. Podjetja se morajo nenehno prilagajati novim razmeram in imeti v mislih tudi skladiščenje, vodenje zalog in problematiko, ki se nanj nanaša, saj je ob današnji konkurenci, ki jo posamezna podjetja zagotovo imajo, pomembno tudi, da je skladišče podjetja primerno in optimizirano do te mere, da je dobiček zagotovljen, produktivnost pa maksimirana.

Skladišča morajo biti oblikovana tako, da omogočajo čim bolj optimalne poti, srečevanje, pretočnost ter optimizacijo do te mere, da se minimalizira premeščanje in vse druge manipulacije. Omeniti je treba tudi varnost, saj je pomemben element, na katerega se pogosto pozabi – v skladišču morajo biti izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, ki preprečujejo kraje, poškodbe ali kakršne koli druge morebitne neprijetne situacije (Gerič, 2010).

(17)

1.1 Predmet obdelave

Predmet obdelave diplomske naloge je podjetje Farmtech, proizvodnja kmetijskih strojev, okoljske tehnike in opreme ter trgovina d. o. o. ter sistem skladiščenja, ki ga uporabljajo oziroma so ga uporabljali pred optimizacijo. Začetek diplomske naloge zajema predstavitev podjetja in opis produktov, ki jih ponujajo na trgu za lažje razumevanje ozadja in področja, na katerem poslujejo. V nadaljevanju so predstavljeni teorija skladišč, vrste skladišč, ki jih poznamo, transportno skladiščna sredstva, ki jih uporabljajo v skladišču podjetja Farmtech d.

o. o. ter teorija obeh sistemov skladiščenja (pred in po optimizaciji) v podjetju.

Podjetje ima od vsega začetka sistem skladiščenja, na podlagi katerega skladiščijo en proizvod na eno mesto, vendar so bili produkti pred optimizacijo, ki so jo izvedli leta 2019, skladiščeni na podlagi tako imenovanega kaotičnega sistema skladiščenja. To pomeni, da so bili na primer produkti A v skladišču pred optimizacijo vedno skladiščeni na točno določeno lokacijo, vendar so bile lokacije za produkte A raztresene po celem skladišču. Skladiščenje produktov A torej ni bilo centralizirano, kar je vplivalo na čas komisioniranja, komisionirne poti ter produktivnost nasploh. V diplomski nalogi je opisano stanje pred optimizacijo, prikazana pa je tudi skica kaotičnega sistema skladiščenja za lažjo interpretacijo.

Proces optimizacije je v osnovi zajemal predvsem to, da so spremenili prvotne lokacije podobnih produktov in jih postavili bolj skupaj. To je posledično vplivalo na krajši čas komisioniranja, krajše komisionirne poti in večjo produktivnost samega skladišča. Optimizacijo so izvedli s pomočjo centralizacije in sistema 5S ter z optimiziranjem komisionirnih poti – diplomska naloga pa zajema tudi teorijo sistemov, ki so jih uporabili za optimizacijo in opis trenutnega stanja.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je predstavitev skladiščnih procesov v podjetju Farmtech d. o. o. pred in po optimizaciji, uvedeni v letu 2019. Raziskani sta tematika skladišč ter skladiščenja in teoretična osnova skladiščnega poslovanja, ki je predstavljena na podlagi ugotovljenega. V diplomsko nalogo so vključeni tudi principi, ki so jih v podjetju Farmtech d. o. o. uvedli v poslovne procese za izboljšanje poslovanja skladišča in znižanje skupnih stroškov poslovanja.

(18)

Cilji diplomske naloge so:

 analizirati pridobljene vire in opredeliti teorijo skladiščenja ter ostale teoretične osnove, na podlagi katerih je bila izvedena optimizacija skladiščnih procesov v podjetju Farmtech d.

o. o;

 opisati stanje pred optimizacijo in analizirati vzroke, ki so privedli do odločitve za pristop k spremembi načina dela v skladišču;

 opisati stanje po optimizaciji ter predstaviti dejansko izvedbo optimizacije v podjetju Farmtech d. o. o.;

 ugotoviti, kako pomembna je optimizacija skladiščnih procesov za zniževanje stroškov skladiščenja, ter ugotoviti njihov vpliv na boljše poslovanje podjetja;

 predstaviti težave, ki so spremljale prenovo tako tehnične narave kot problematike sprejemanja novosti pri zaposlenih.

(19)

2 PODJETJE FARMTECH D. O. O.

Podjetje Farmtech, proizvodnja kmetijskih strojev, okoljske tehnike in opreme ter trgovina d.

o. o. (krajše Farmtech d. o. o.) je eno izmed osmih hčerinskih podjetij matičnega podjetja Komptech GmbH iz Avstrije. Nahaja se v Ljutomeru na dveh lokacijah: obrat 1 (na naslovu Prešernova ulica 40) in obrat 2 (na naslovu Industrijska ulica 7), kjer ima podjetje uradno tudi sedež. Obrat 2 lahko vidimo na sliki 1.

Vir: https://www.farmtech.eu/sl/onas/opodjetju.html

Slika 1: Obrat 2

Na trgu ponuja vrhunske in dovršene proizvode dveh glavnih področij (kmetijskega ter okoljskega proizvodnega programa), ki se tržijo pod blagovno znamko Farmtech in Komptech odvisno od tega, v kateri program spada proizvod.

2.1 O podjetju Farmtech d. o. o.

Omenjeno je bilo, da podjetje Farmtech d. o. o. proizvaja izdelke za kmetijski in okoljski program. Kmetijski proizvodni program se trži pod blagovno znamko Farmtech in tako na primer zajema proizvodnjo univerzalnih traktorskih prikolic, trosilnikov organskih gnojil in cisterne za gnojevko. Okoljski proizvodni program na primer zajema izdelavo strojev za izdelovanje sekancev, stroje za obračanje komposta, stroje za drobljenje različnih odpadkov in različne varjene konstrukcije za ravnanje s trdimi biološkimi odpadki, vsi proizvodi pa se tržijo pod blagovno znamko Komptech (Farmtech – O nas, 2020)¹.

1 https://www.farmtech.eu/sl/onas.html

(20)

Ker so izdelki med drugim razviti, projektirani in izdelani s strani zaposlenih, ki v kmetijstvu delajo ali na kakršen koli drug način vejo, kakšne inovacije so na področju potrebne, so proizvodi podjetja pisani na kožo kmetovalcem ter velikim storitvenim podjetjem, ki zahtevajo visoko produktivnost, saj jo s proizvodi podjetja brez težav lahko dosežejo. Podjetje izpolnjuje vse kriterije ISOstandardov, proizvodi pa se ponašajo s CEoznako.

»Oznaka CE kaže, da je proizvajalec za zadevni izdelek izvedel postopek ugotavljanja skladnosti in da izdelek izpolnjuje vse zahteve EU glede varnosti ter varovanja zdravja in okolja. Oznaka je obvezna za vse izdelke, proizvedene kjerkoli v svetu in ki se tržijo v EU.«

(Tvoja Evropa EU, 2020)². Vsi končni produkti pa grejo tudi skozi DLG testiranje, ki ga za podjetje izvaja nemški institut (Farmtech – O nas, 2020)³.

2.1.1 Hčerinska podjetja matičnega podjetja Komptech GmbH Hčerinska podjetja matičnega podjetja Komptech GmbH so:

 Komptech Anlagenbau GmbH s sedežem na Dunaju (Avstrija),

 Komptech UK Ltd. s sedežem v Kinetonu (Velika Britanija),

 Komptech Vertriebsgesellschaft mbH s sedežem v Oeldeu (Nemčija),

 Komptech Umwelttechnick GmbH s sedežem v Frohnleitenu (Avstrija),

 Komptech Umwelttechnick GmbH s sedežem v Oeldeu (Nemčija),

 Anlagebau Günther GmbH s sedežem v Lautenbachu (Nemčija),

 Komptech, okoljska tehnika d. o. o. s sedežem v Ljutomeru (Slovenija),

 Farmtech d. o. o. s sedežem v Ljutomeru (Slovenija).

Poleg matičnega podjetja so tri izmed navedenih hčerinskih podjetij registrirana kot prodajna podjetja s funkcijo inženiringa, preostalih podjetja pa so registrirana kot proizvodna podjetja okoljske tehnike.

2 https://europa.eu/

(21)

2.2 Zgodovina podjetja Farmtech d. o. o.

Podjetje Farmtech d. o. o. je bilo kot hčerinsko podjetje družbe Heissenberger & Pretzer GmbH iz Gradca ustanovljeno 30. 1. 1995. Ob ustanovitvi se je podjetje imenovalo Heissenberger &

Pretzler Strojegradnja d. o. o. (krajše: Heissenberger & Pretzler d. o. o.), sedež podjetja pa se je nahajal v najemnih prostorih na naslovu Prešernova ulica 40 v Ljutomeru takrat še obstoječega podjetja Tehnostroj, Moderna oprema d. d.

Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom, da bi z proizvedenimi produkti oskrbovalo matično podjetje iz Gradca. Načrt se je kmalu spremenil v nekaj več, saj je bilo podjetje Tehnostroj Moderna d. d., ki je do takrat oskrbovalo slovenski trg predvsem s prikolicami in ostalimi kmetijskimi proizvodi, pred stečajem. Ker so v tem videli veliko priložnost, so se odločili, da ne bodo proizvajali le za matično podjetje, temveč bodo tudi slovenski trg zalagali s kakovostnimi, visoko produktivnimi stroji za obračanje komposta in mešanje različnih bioloških odpadkov – podjetje pa je poleg proizvodnje strojev ponujalo tudi možnost montaže teh strojev.

Podjetje Tehnostroj, Moderna d. d., in vso premoženje je bilo julija leta 1997 kupljeno na javni dražbi s strani podjetja Heissenberger & Pretzler, Strojegradnja d. o. o., ki se je posledično preimenovalo še istega leta v Heissenberger & Pretzler, proizvodnja kmetijskih strojev in opreme ter trgovina d. o. o. (skrajšano Heissenberger & Pretzler). Ime podjetja se je februarja leta 2006 še enkrat spremenilo, in sicer v ime, ki ga to podjetje še vedno nosi – Farmtech, proizvodnja kmetijskih strojev, okoljske tehnike in opreme ter trgovina d. o. o.

2.3 Proizvodi podjetja Farmtech d. o. o.

Podjetje Farmtech d. o. o. je edino izmed prej omenjenih hčerinskih podjetij, ki se poleg proizvodnje okoljske tehnike ukvarja še z izdelavo kmetijskih strojev, kmetijske transportne mehanizacije ter trosilnikov bioloških gnojil pod lastno blagovno znamko Farmtech (prej Tehnostroj). Na trgu ponujajo pet različnih skupin kmetijskih proizvodov, namenjenih predvsem kmetovalcem in velikim gospodarstvenim podjetjem.

(22)

2.3.1 Traktorske prikolice

V ponudbi imajo kar nekaj različnih prikolic, ki so pisane na kožo vsem, ki stremijo k vsestranski uporabnosti in prilagodljivosti. Primer dvoosne traktorske prikolice lahko vidimo na sliki 2, zasnovane pa so tako, da nudijo mirno vožnjo tudi ob veliki hitrosti. Na voljo so v različnih izvedbah in različnih tonah skupne mase – med 5 in 24 ton, zaradi svoje opreme in izvedbe pa so primerne tudi za daljše in zahtevnejše prevoze (Farmtech – proizvodi, 2020)⁴. Traktorske prikolice, ki jih ponujajo se delijo v štiri skupine:

 EDK – Enoosne traktorske prikolice,

 ZDK – Dvoosne traktorske prikolice,

 DDK – Triosne traktorske prikolice,

 TDK – Tandem traktorske prikolice.

Vir: https://www.farmtech.eu/sl/proizvodi.html

Slika 2: Prikolica ZDK 1800 2.3.2 Univerzalne prikolice za transport materiala

V ponudbi imajo tri izvedbe univerzalnih prikolic:

 DURUS – Mulde prikolice,

 GRAVIS – Gradbene mulde prikolice,

 FORTIS – Potisne prikolice.

4 https://www.farmtech.eu/sl/proizvodi.html

(23)

Prvi dve omenjeni izvedbi (DURUS in GRAVIS) sta namenjeni transportu različnega materiala, kot je na primer silaža, žita, sekanci, sipki material in podobno. Prikolice so prilagojene tudi težjim pogojem dela, uporabljamo pa jih lahko skozi vse leto, saj omogočajo tudi transportiranje težjih materialov, kot je pesek, gramoz, sipki material in podobno. Prikolico DURUS lahko vidimo tudi na sliki 3.

Tretja omenjena izvedba (FORTIS) je namenjena sodobnim kmetovalcem in velikim kmetijskogospodarstvenim podjetjem, saj omogoča transport in hitro ter učinkovito trošenje bioloških gnojil (Farmtech – proizvodi, 2020)⁵.

Slika 3: Prikolica DURUS 1800

2.3.3 Trosilniki organskih gnojil

Trosilniki trosijo oziroma porazdeljujejo (v tem primeru) večje količine organskih gnojil, komposta, apna, mulja, gošče ali granulata. Zagotavljajo enakomerno, pravilno in sorazmerno porazdelitev večjih količin, kar je dandanes zelo pomemben pogoj odgovornega kmetijstva.

Trosilnike lahko uporabljamo tudi kot transportna sredstva, saj so narejeni tako, da uporabnikom doma nudijo možnost, da sami po potrebi pritrdijo oziroma odstranijo zamenljiv zadnji del prikolice. Tako lahko odstranijo trosilnik in pritrdijo testo zaprta silažna vrata ali obratno, odvisno od tega, kaj potrebujejo v tistem trenutku. Primer univerzalnega trosilnika MEGAFEX 1800 lahko vidimo na sliki 4 (Farmtech – proizvodi, 2020)⁶.

Izvedbe trosilnikov:

 MINIFEX – Hribovski trosilnik organskih gnojil,

(24)

 SUPERFEX – Trosilniki organskih gnojil,

 ULTRAFEX – Univerzalni trosilniki,

 MEGAFEX – Univerzalni trosilniki,

 VARIOFEX – Vinogradniškosadjarski trosilniki.

Slika 4: Univerzalni trosilnik MEGAFEX 1800

2.3.4 Plato prikolice za transport bal

V ponudbi imajo eno plato prikolico, imenovano DPW 1800, ki jo lahko vidimo na sliki 5.

Namenjena je udobnemu in varnemu prevozu tovora, ki zahteva velike površine za transport.

Prikolica je idealna predvsem za transport okroglih in kvadratnih bal, saj lahko na njo zaradi velikosti in tonaže natovorimo večjo količino (v tem primeru) bal, kar pomaga pri produktivnosti (Farmtech – proizvodi, 2020)⁷.

Slika 5: Plato prikolica DPW 1800

(25)

2.3.5 Cisterne za gnojevko

Cisterne za gnojevko so namenjene črpanju, transportu in razdeljevanju oziroma polivanju tekoče gnojevke in ostalih tekočin, kot je na primer deževnica. Poleg standardnih cistern imajo na voljo tudi cisterne z nizkim izpustom gnojevke, ki so inovativen in relativno nov sistem – primer takšne cisterne pa lahko vidimo na sliki 5.

Ta sistem skrbi za optimalno in enakomerno porazdelitev gnojevke, saj se na konicah nahaja posebno rezilo, ki reže prst in tako omogoča, da se gnojnica izliva direktno v zemljo, kar posledično preprečuje uhajanje amonijaka, kar pa zmanjšuje onesnaževanje zraka (Farmtech – proizvodi, 2020)⁸.

Izvedbe cistern za gnojevko:

 SUPERCIS – Cisterne za gnojevko,

 ULTRACIS – Cisterne za gnojevko,

 POLYCIS – Poliestrske cisterne,

 ALBATROS – Sistem za nizek izpust gnojevke.

Slika 6: Cisterna za gnojevko ULTRACIS 1200

(26)

3 TEORIJA SKLADIŠČENJA

Skladišča so prostori, namenjeni premostitvi časa med prevzemom blaga v skladišče in proizvodnjo oziroma nadaljnjo uporabo – vključujejo pa tudi vse manipulacijske naprave, transportnomanipulacijska sredstva, skladiščne regale, manipulacijski prostor, prostore za pripravo skladiščnega blaga ter morebitne pisarne za vodstvo. Skladišča se uporabljajo za začasno shranjevanje produktov, dokončanih izdelkov, rezervnih delov, surovin, polizdelkov in podobno (Potočnik, 2000).

Po Andolšku (1975, str. 6) se blago tam ne proizvaja, niti ne predeluje, lahko pa se na prošnjo naročnikov prepakira, zaščiti, zori (razno sadje, kot so na primer banane) ali dezinficira.

Pomemben je tudi cilj, ki zagotavlja podjetjem s skladišči uspešnost – cilj vsakega skladišča mora biti minimaliziranje stroškov, ki nastajajo. To lahko med drugim dosegajo tudi z učinkovitim planiranjem skladiščnih procesov, ki jih izvajajo, ter s pametno določenimi lokacijami posameznega blaga, ki bo skladiščeno glede na različne faktorje. Med te faktorje bi lahko šteli na primer: čas, ki ga bo blago preživelo v skladišču, količino skladiščenega blaga, specifične karakteristike, kot so na primer občutljivost na temperaturo, višino, vlago, cena skladiščenega blaga ter razlogi za skladiščenje.

Primer učinkovito izbrane lokacije za »popularno« blago, ki je skladiščeno: Določeno blago v skladišču je »popularnejše«, saj se ga v veliko primerih skladišči več, pa tudi hitreje zapušča skladišče, saj je po njem veliko povpraševanja. Takšno blago se torej učinkovito skladišči bližje coni za odpremo blaga, saj se s tem zmanjšajo potrebne manipulacije, poveča učinkovitost, s tem pa se zagotovi zadovoljstvo kupcev oziroma proizvodnje, odvisno od tega, za koga je bilo skladiščeno določeno blago. Kadar je v skladišču blago dlje časa in se ga ne rabi pogosto oziroma se iz skladišča transportira redko, se ga skladišči bolj v globino skladišča, s tem pa se

»popularnejšemu« blagu omogoči ugodnejša lokacija za skladiščenje.

Temeljna naloga skladišč je ohranjanje ali izboljšanje stanja blaga, ki je bilo sprejeto v skladišče in premostitev časa med prejetjem blaga in dejansko nadaljnjo uporabo, predelavo ali odpravo.

Bajec (2019, str. 12)⁹ navaja pet skladiščnih funkcij, ki jih imajo skladišča:

 osnovna funkcija: v skladišču jo definira dejstvo, da so skladišča namenjena hranjenju blaga od uskladiščenja do odpreme;

(27)

 varovalna funkcija: skladišče mora poskrbeti za varnost skladiščenega blaga. Preprečiti se morajo kraje, poškodbe med manipulacijami in poškodbe, ki bi se lahko pripetile v času, ko je blago skladiščeno;

 prevzemanje tveganja: skladišče mora prevzeti odgovornost za morebitne napake, poškodbe ali krajo, ki se je pripetila tekom skladiščenja določenega blaga. Prevzem tveganja se dogodi takoj ob sprejemu blaga v skladišče. Skladišče dejansko »obljubi«, da se bo skladiščeno blago iz skladišča transportiralo v enakem ali boljšem stanju in brez kakršnih koli poškodb.

 transportna funkcija: gre za organizacijo transportiranja tovora, ki bo ali je bilo skladiščeno.

 izvajanje storitev dodane vrednosti: sem na primer spadajo zorenje sadja, embaliranje, sortiranje in sestavljanje.

Glede na to, da obstajajo različne vrste skladišč, ki skladiščijo različne vrste blaga in imajo zato drugačne vloge v oskrbovalni verigi, je prav, da se omeni najpogostejše tipe skladišč, ki se pojavljajo (Bajec, 2019)¹⁰:

 skladišča surovin,

 skladišča dokončanih produktov,

 skladišča nedokončanih produktov,

 distribucijska skladišča,

 carinska skladišča,

 javna skladišča.

3.1 Vrste skladišč, ki jih poznamo

Čeprav so s skladiščenjem hrane, izdelkov, orodja in drugih začeli že praljudje, je bilo kljub vsemu takrat skladiščenje bolj nagonsko kot namerno. Skladiščenje, kot je poznano danes, je dobilo svoj pomen šele z masovno proizvodnjo.

Ker vsako podjetje skladišči drugačne vrste blaga in ima drugačne potrebe, je pomembno, da skladišče ustreza potrebam podjetja ter lastnostim blaga, ki bo skladiščeno. Na to dejstvo je potrebno misliti že med projektiranjem in izbiranjem vrste skladišča pred izgradnjo ali najemom, saj je od tega odvisna poznejša uspešnost podjetja in učinkovitost skladišča oziroma skladišč, ki jih ima podjetje (Dolinar idr., 1982).

10 https://www.fpp.unilj.si/Distribucijsko skladišče

(28)

Skladišča se lahko razvrščajo v skupine po najrazličnejših kriterijih. Gerič (2010, str. 20–23) na primer omenja sedem skupin (prikazanih na sliki 7) – Grintal (2011, str. 38)¹¹ pa je vrste skladišč prikazala v osmih skupinah (prikazanih na sliki 8).

Vir: Gerič, 2010 – slika prirejena po vzorcu slike 8 (Grintal, 2011)¹²

Slika 7: Vrste skladišč

11 https://docplayer.si/156846883Upravljanjezalogbarbaragrintal.html

(29)

Vir: Grintal (2011) ¹³

Slika 8: Vrste skladišč

Skladišča so lahko razvrščena tudi po drugačnih kriterijih. Med že omenjenimi na sliki 7 in sliki 8 je tako Andolšek (1975, str. 10–16) omenil še nekaj drugih kriterijev, po katerih lahko razvrstimo skladišča v skupine razdeljene po naslednjih klasifikacijah:

 po vrsti storitve, ki jo podjetje z skladiščem opravlja;

 po dolžini obstoja skladišča (novejša skladišča naj bi imela bolj moderno mehanizacijo);

 po lokaciji ali izvoru blaga;

 po dolžini časa, ki ga blago preživi v skladišču (krajši ali daljši skladiščni čas);

 po conah, ki jih uporabljajo, in velikost teh con (rezervna cona, komisionirna cona);

 po uporabljeni mehanizacija v skladišču.

13 https://docplayer.si/156846883Upravljanjezalogbarbaragrintal.html

(30)

3.1.1 Skladišče podjetja Farmtech d. o. o.

Tako, kot je bilo prikazano na sliki 9 in sliki 10, se skladišča glede na način gradnje oziroma po tehnično eksploatacijskih značilnostih delijo v štiri skupine: zaprta skladišča, odprta skladišča, pokrita skladišča in specialna skladišča (Gerič, 2010).

Zaprta skladišča so zgradbe, ki se uporabljajo za skladiščenje vrednejšega blaga in blaga, ki je občutljivo na vremenske razmere. Glede na to, da takšna skladišča po navadi skladiščijo vrednejše blago, so pogosto varovana s kamerami, s ključavnicami, z alarmi, v nekaterih primerih pa tudi z varnostniki.

Odprta skladišča so v veliki večini le zagrajen in varovan prostor brez strehe ali kakršnih koli sten. Tam se lahko skladišči manj vreden tovor, težek ali voluminozen tovor, ki pa mora biti odporen na vremenske razmere, ne glede na to, za kateri tovor gre.

Pokrita skladišča so skladišča, ki pogosto nimajo sten, temveč le stebre, ki podpirajo streho.

Namenjeni so skladiščenju težkega in voluminoznega blaga, ki pogosto nima velike vrednosti in je odporen na temperaturne razlike, vlago, veter, ne pa tudi na dež.

Specialna skladišča so namenjena skladiščenju zelo vrednega blaga, ki mora biti skladiščeno v trezorjih, ali blaga, ki potrebuje posebno skrb ali posebne pogoje, da obdrži svojo kakovost in količino. Specialna skladišča so na primer: vinske kleti, silosi, trezorji, hladilnice, skladišča za vnetljivo in eksplozivno blago.

Podjetje Farmtech d. o. o. uporablja dve izmed štirih prej naštetih skupin, in sicer:

 zaprto skladišče: v njem hranijo na primer stranice od prikolic, rezervne dele, določene vijake, različne kupljene dele (cevi, kolesa, hidravlike, luči, zavore, cilindre,…), ki jih ne proizvajajo, jih pa rabijo za dokončanje proizvodov.

 odkrito skladišče: je skladišče polovično gotovih (prikolice in trosilci) in gotovih proizvodov na prostem, saj prikolice, cisterne in trosilniki, ki jih proizvajajo, niso občutljivi na vremenske razmere. Odkrito skladišče podjetja Farmtech d. o. o. lahko vidimo na sliki 9.

(31)

Vir: https://www.farmtech.eu/sl/menus/servis/imprint.html

Slika 9: Del odkritega skladišča podjetja Farmtech d. o. o.

3.2 Temeljni skladiščni procesi vsakega skladišča

Temeljni skladiščni procesi, ki spadajo med ključne skladiščne funkcije, so: prevzem blaga, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga. Mnogo avtorjev poleg teh osnovnih navaja še druge, ki segajo globlje. Potočnik (2000, str. 116–126) na primer med funkcije, ki jih izvajajo v skladiščih, dodaja še varovanje materiala, dokumentacijo in vodenje evidence ter opravljanje pogoste inventure blaga v skladišču.

Cone so prostori, namenjeni določenemu skladiščnemu procesu. Tako imamo cono za prevzem, cono za skladiščenje, cono za komisioniranje in cono za odpremo blaga. Potočnik (2000, str.

22) med omenjene cone dodaja še cono za rezerve in cono za spremljevalne službe, kamor spadajo na primer pisarne, sanitarije, požarnovarnostne naprave in morebitni prostori za delavce. »Izkazalo se je, da so bolj funkcionalna tista skladišča, katerih tloris je pravokotnik.

Težje je funkcionalno razdeliti površine in prostor, če je tloris kvadrat« (Potočnik 2000, str.

22). Primer pravokotnega tlorisa skladišča je prikazan na sliki 10.

Vir: prirejeno po Bajec, 2020

Slika 10: Primer pravokotnega tloris skladišča

(32)

3.2.1 Prevzem blaga

Vsako blago, ki bo skladiščeno, mora biti prevzeto, preden najde svoje začasno mesto v skladišču. Blago lahko prihaja v skladišče iz drugih skladišč podjetja (najpogosteje z viličarji ali s tekočimi traki) ter iz skladišč drugih podjetij (takšno blago je najpogosteje transportirano s tovornjaki, v nekaterih primerih pa tudi z vlaki, kadar imajo skladišča urejen industrijski tir).

Dokumenti, na podlagi katerih skladiščniki izvršujejo prevzem blaga, so: prevzemnice, povratnice, interne dobavnice ali komisijski zapisniki (Potočnik, 2000). Ko blago skladiščniki prevzamejo, ga najprej grobo pregledajo in ugotovijo, če je prišlo med transportom do morebitnih poškodb in/ali primanjkljaja, pozneje pa še podrobno pregledajo, saj morajo ugotoviti, ali se blago kvantitativno in kvalitativno sklada s količino ter kvaliteto, navedeno na dokumentih.

Kadar se opazi kakršna koli neskladnost med navedenim na dokumentih in dejanskim stanjem, se izvede komisijski prevzem blaga. Naloga komisije je, da ugotovi, kakšno je dejansko stanje, in o ugotovljenem poroča – vse ugotovitve pa se zapisujejo v zapisnik (Gerič, 2010).

Naslednji korak je določanje začasnega mesta v skladišču. V primeru, da skladišče nima uvedene avtomatizacije, se mesto določa po sistemu, ki ga izbere vodstvo skladišča in je po njihovem mnenju najprimernejše za tip skladišča, ki ga imajo. Uporabljajo lahko na primer določeno lokacijo za določeno blago, naključno skladiščenje na mesta, kjer je prostor, ali skladiščenje, kjer skladišče razdelijo v cone A, B, C in tako določena vrsta blaga spada v določeno cono.

V primeru avtomatizacije in IKTtehnologije po podrobnem pregledu pride na vrsto avtomatsko generiranje lokacije, kjer bo blago skladiščeno do nadaljnje uporabe ali premestitve.

3.2.2 Uskladiščenje blaga

Uskladiščenje je ena izmed pomembnejših funkcij skladiščnega poslovanja. Kot je bilo omenjeno v prejšnjem podpoglavju, v primeru skladišča z avtomatizacijo lokacijo za posamezno blago izbere računalnik oziroma sistem.

Naloga sistema je, da izbere primerno lokacijo za blago in s tem omogoči pregled nad skladiščem, organiziranostjo, varnim skladiščenjem ter preprečevanjem morebitnih izgub ali poškodb. Do poškodbe lahko recimo pride, če težjo paleto blaga naložimo na lažjo – pri

(33)

skladiščenju namreč velja načelo, da se s tem, ko se težji predmeti nalagajo na dno, preprečijo poškodbe.

Način, ki ga skladišče izbere in uporablja, pa je odvisen od (Potočnik, 2000):

 vrste blaga, ki bo skladiščeno;

 tehnološke značilnosti blaga, ki bo skladiščeno;

 velikost skladišča in prostorska omejenost;

 tehnika skladiščenja, ki jo izberemo (fiksni sistem, kjer blago vedno skladiščimo na enako mesto, ali fleksibilni sistem, kjer blago skladiščimo vsakič na drugo mesto).

Kot je že bilo omenjeno v uvodu, pa mora biti v skladišču zagotovljena tudi varnost blaga in delavcev. Skladišče mora omogočiti vsemu skladiščenemu blagu, saj je v interesu vseh, da blago ohrani enako kvaliteto in kvantiteto od prihoda do odhoda.

3.2.3 Komisioniranje blaga

Komisioniranje je proces, kjer gre za zbiranje skladiščenega blaga iz skladiščnih mest, ki so jim bila dodeljena ob sprejetju v skladišče. Komisioniranje poteka v komisionirni coni, ki je po navadi prostorsko omejena, da se doseže večja komisionirna gostota ter ustvari čim krajša pot med komisioniranjem in odpremo, saj je komisionirna cona vedno locirana v bližini cone za odpremo blaga (Bajec 2019)¹⁴.

Komisionira se blago, ki mora zapustiti skladišče na podlagi izdanega in potrjenega prodajnega ali materialnega naloga. Na podlagi tega naloga se izda delovni nalog oziroma komisionirna lista, na kateri je zabeleženo, kaj vse se mora komisionirati. Te komisionirne liste prejmejo komisionarji, da lahko začnejo z izvajanjem svojega dela.

V primerih, ko gre za večje količine težkega blaga ali pa blago, ki je volumensko zelo obsežno, se komisioniranje ne izvaja, temveč blago naložijo iz mesta skladiščenja direktno na transportno sredstvo, ki bo blago transportiralo (Gerič, 2010).

Obstaja več metod komisioniranja, pomembno pa je, da podjetje izbere metodo najbolj primerno skladišču, ki ga imajo, saj komisioniranje v praksi namreč predstavlja najdražji ter

(34)

najzahtevnejši skladiščni proces. Po raziskavah komisioniranje lahko predstavlja tudi do 55 odstotkov celotnih stroškov skladiščenja (Gerič, 2010).

Metode komisioniranja lahko na grobo razvrstimo v tri skupine, in sicer (Bajec 2019)¹⁵:

 »komisionar k blagu«;

 »blago k komisionarju«;

 avtomatizirano uskladiščenje in izskladiščenje;

3.2.3.1 »Komisionar k blagu«

»Komisionar k blagu« je najpogosteje uporabljena metoda komisioniranja v skladiščih, pri kateri gre za postopek, kjer se komisionar sprehaja po skladišču in nabira blago, navedeno na komisionirnem listu. Po skladišču lahko komisionar hodi (blago nabira ročno in ga daje v voziček) ali se vozi z viličarjem. V primerih, da imajo skladišča tekoči trak, lahko komisionar blago tudi nosi do tekočega traka.

Kadar komisionarji po skladišču hodijo, lahko dosežejo le blago skladiščeno na nižjih nivojih, ki ga je mogoče lastnoročno dvigniti. V primeru uporabe viličarja niso omejeni ne na višino ne na težo, saj mora skladišče glede na vrsto tovora imeti primerne viličarje oziroma viličarje, ki so se sposobni gibati skozi skladišče (med policami mora torej biti dovolj prostora) in dvigniti ali prestaviti skladiščeno blago (Bajec, 2020)¹⁶.

(35)

3.2.3.2 »Blago k komisionarju«

»Blago k komisionarju« je metoda, pri kateri komisionarji ne hodijo do skladiščenega blaga, temveč se blago s pomočjo avtomatizacije (dvigala, drče, različni transporterji, elevatorji, tekoči traki) transportira do njih, oni pa jih le prevzamejo in označijo na komisionirnem listu, da so blago prevzeli, ter jih nalaga v zaboje ali škatle. Ta metoda komisioniranja je najbolj učinkovita pri manjših dimenzijah skladiščenega blaga, ki se nahaja v škatlah ali manjših zabojih (Bajec, 2020)¹⁷.

3.2.3.3 Avtomatizirano uskladiščenje in izskladiščenje

Metoda avtomatiziranega uskladiščenja blaga deluje na podlagi popolne avtomatizacije, ki so jo v skladišča začeli uvajati z željo po povečanju produktivnosti, saj avtomatizacija omogoča hitrejše postopke vseh temeljnih skladiščnih procesov.

Sistem komisioniranja blaga poteka s pomočjo računalnikov, ki kontrolirajo sistem in tako opravljajo postopek komisioniranja samostojno brez komisionarjev. Poleg komisioniranja poteka avtomatizirano tudi postopek uskladiščenja, skladiščenja ter izskladiščenja oziroma odpreme blaga (Bajec, 2020)¹⁸.

Avtomatizacija omogoča uskladiščenje/izskladiščenje po več zabojev hkrati, kar seveda skrajša skupni čas manipulacije v primerjavi s časom, ki ga porabijo ljudje za isto nalogo, zato so pogosto rešitev v skladiščih, ker skladiščijo velike količine blaga manjših dimenzij.

Težava, s katero se soočajo starejša skladišča z željo po uvedbi avtomatizacije, je zagotovo infrastruktura samega skladišča, saj ta v večini primerov nimajo primerne infrastrukture za uvedbo avtomatizacije temeljnih skladiščnih procesov (Rak, 2011).

17 https://www.fpp.unilj.si/komisioniranje in izskladiščenje

18 https://www.fpp.unilj.si/komisioniranje in izskladiščenje

(36)

3.2.3.4 Način komisioniranja, ki ga uporabljajo v podjetju Farmtech d. o. o.

V skladišču podjetja Farmtech uporabljajo metodo komisioniranja »komisionar k blagu«.

Komisioniranje poteka s pomočjo ročnih viličarjev, ročnih električnih viličarjev, v nekaterih primerih pa tudi viličarjev.

Proces komisioniranja se začne z izdanim proizvodnim delovnim nalogom, preko katerega komisionar dobi vse informacije, ki jih potrebuje, med drugim tudi kosovnico, na kateri je zabeležen ves material, ki ga proizvodnja potrebuje za realizacijo/dokončanje delovnega naloga. Na podlagi kosovnice in proizvodnega delovnega naloga je izdan komisionirni list, ki ga komisionar potrebuje, da lahko poknjiži oziroma razknjiži potrebni material na dejanski nalog.

Komisionar ima na izdanem komisionirnem listu zabeležene količine in lokacije materiala, ki ga mora komisionirati, ne pa tudi vrstni red komisioniranja, saj nimajo takšnega sistema, ki bi določal najbolj optimalno pot. To pomeni, da si vsak komisionar sam izbere, kam točno bo šel najprej in po katerem vrstnem redu bo komisioniral.

Ker ima podjetje proizvodnjo razdeljeno na več delov, v katerih delajo vsak svoje naloge neodvisno od drugih, komisionarju na komisionirnem listu piše tudi, kam točno mora komisionirano blago poslati.

3.2.4 Odprema blaga

Odprema blaga je zadnja postaja skladiščenega blaga, preden zapusti skladišče. Blago se izda iz skladišča na podlagi dveh dokumentov, in sicer (Gerič, 2010):

 na podlagi izdajnice, ki se uporabi v primeru, kadar se blago izdaja za nadaljnjo proizvodnjo;

 na podlagi dobavnice, ki se uporabi v primeru, kadar gre za prodajo dokončanih proizvodov, materiala in celo odpadkov.

Iz skladišča se izdaja komisionirano blago, ki je bilo komisionirano na podlagi potrjenega prodajnega ali materialnega naloga, kot je že bilo omenjeno v poglavju 2.2.3. Ker je treba zagotoviti varnost blaga oziroma v tem primeru tovora, tudi med transportom, ne samo med časom skladiščenja, je zelo pomemben vrstni red, po katerem se tovor naklada na transportno vozilo.

(37)

Tudi tukaj velja že prej omenjeno pravilo, da grejo težje stvari na dno v primeru, kadar nalagamo tovor v višino, upoštevati pa je treba tudi oznake na embalaži, kot so na primer:

lomljivo, prepovedano zlaganje v višino, ne sme biti izpostavljeno vlagi ali toploti in podobno.

Primeri možnih oznak, ki bi se lahko nahajale na embalaži, so vidni na sliki 11.

Vir: https://potrosackisavetnik.com/tag/simbolizaoznacavanjepaketa/

Slika 11: Primeri možnih oznak na embalaži

3.3 Oprema skladišč ter transportno skladiščna sredstva

Skladišča se delijo na cone, kot je omenjeno v poglavju 3.2, v določenih conah pa se nahaja tudi specifična skladiščna oprema, ki omogoča funkcionalnost teh con. V tem poglavju je omenjena oprema, ki se najpogosteje uporablja v skladiščih, ne glede na vrsto skladišča in cone, v katere je to razdeljeno.

Skladiščna oprema, ki se postavi v skladišče, mora biti izbrana na podlagi različnih dejavnikov, naloga, ki jo izbrana skladiščna oprema ima, pa je ta, da omogoča (Rak, 2011):

 preglednost,

 organizacijo,

 varnost (predpisi o varstvu pri delu ter predpisov o zdravju delavcev),

 maksimalno izkoriščenost prostora, ki je na voljo,

 funkcionalnost.

Funkcionalnost je dosežena s tem, ko je omogočena postavitev regalov, ki ustrezajo potrebam skladišča in omogočajo enostavno dodajanje ter odvzemanje blaga, udobno premikanje delavcev med regali in varno uporabo viličarjev ter dvigal. Vse to pa se lahko omogoči le, če je oprema glede na potrebe skladišča pravilno izbrana.

(38)

Glede na vrsto skladiščenja blaga je Rak (2011, str. 23) ločil skladiščno opremo na dva načina skladiščenja:

 na blok skladišča: v tem primeru se skladiščeno blago na določen prostor v skladišču (blok) zlaga v višino do te mere, kolikor skladiščena vrsta blaga dopušča. Ta način je najbolj primeren, ko se skladišči lahek tovor, ki ga je mogoče skladiščiti v višino – na primer toaletni papir.

 na regalna skladišča: v tem primeru se za skladiščeno blago uporabljajo regali. Ker imajo police oziroma kakršno koli drugo površino, na katero se blago nasloni, omogočajo zlaganje v višino, dokler regali to dopuščajo, ne glede na težo tovora pod ali nad specifičnim regalnim oknom.

Poleg regalov in transportno manipulacijskih sredstev v opremo skladišč spadajo tudi (Gerič, 2010):

 paletizatorji in povezovalci palet,

 depaletizatorji,

 tehtnice,

 čitalci črtnih kod,

 laserski števci,

 etiketirne naprave in drugo.

3.3.1 Regali v skladiščih

Regali so posebna ogrodja, namenjena začasnemu shranjevanju blaga, ki je bilo sprejeto v skladišče. Zgrajeni so iz jekla, lesa ali kombinacije obojega, zaradi različnih načinov izvedbe pa so učinkovita rešitev prostorske stiske v skladišču, saj omogočajo zlaganje v višino, organiziranost ter preglednost nad skladiščenim blagom. Primer regala, ki ga uporabljajo v skladišču podjetja Farmtech d. o. o., je prikazan na sliki 12.

(39)

Ločimo šest vrst regalov (Tokas d. o. o., 2020¹⁹; Rak, 2011):

 polični: so osnovni regali, ki omogočajo skladiščenje blaga različnih dimenzij in teže, kot so na primer škatle, palete in zaboji. Konstrukcija izgradnje omogoča shranjevanje blaga do višine osmih metrov;

 paletni: so najbolj razširjeni izmed regalov, namenjeni skladiščenju palet. Prenesejo lahko do 15 ton nosilnosti;

 konzolni: so regali brez sprednjega stebra, zato omogočajo skladiščenje blaga, ki v dolžino presega standardne dimenzije blaga;

 pretočni: so regali zgrajeni po principu gravitacije, kar pomeni, da dodajanje blaga poteka iz ene strani, odvzemanje pa iz druge. Ko se skladiščeno paleto odvzame iz regala, se vse preostale skladiščene palete samodejno premaknejo proti mestu, kjer je bila skladiščena prejšnja paleta.

 premični regali: so regali s pritrjenimi kolesi na dnu regala, ki delujejo na motorni pogon ter tako omogočajo, da se regali postavljeni skupaj razmaknejo, ko se išče blago, ki je skladiščeno nekje vmes.

 drivein regali: so zgrajeni tako, da se palete nalagajo v globino ena za drugo in manj v višino, kot na primer pri paletnih ali poličnih regalih. Takšni regali omogočajo le dostop s sprednje strani regala, kar pomeni, da so zasnovani le za FILO (first in last out) sistem skladiščenja blaga.

Vir: Sandi Pučko – zaposlen v skladišču podjetja Farmtech d. o. o.

Slika 12: Eden izmed regalov v skladišču podjetja

19 http://www.regali.si/skladiscnisistemi.html

(40)

3.3.2 Transportno skladiščna sredstva

Transportno skladiščna sredstva (TSS) in pretovorna mehanizacija nasploh je pomemben člen pri skladiščenju blaga, saj poleg osnovne razbremenitve delavcev, ki ne rabijo vsega dvigovati in premeščati ročno, pogosto povečajo tudi produktivnost, ker pospešujejo opravljanje temeljnih skladiščnih procesov, kot so: uskladiščenje, komisioniranje, izskladiščenje ter različne vmesne manipulacije.

Po načinu delovanja lahko pretovorno mehanizacijo razdelimo na tri osnovne skupine (Gerič, 2010):

 ročna pretovorna mehanizacija: v tej skupini gre za delavce, ki s pomočjo vozičkov ali ročnih viličarjev izvajajo dejansko manipulacijo tovora v skladišču;

 mehanska pretovorna mehanizacija: pri tej skupini gre za kombinacijo mehanizacije in delovne sile oziroma delavcev, ki to mehanizacijo nadzirajo. Najbolj popularen mehanski pretovorni manipulator je viličar;

 avtomatska pretovorna mehanizacija: je skupina, ki je popolnoma avtomatizirana in deluje sama na podlagi računalniško vodenih programov. Te naprave ne potrebujejo delovne sile za upravljanje (razen za morebiten nadzor), saj same premeščajo tovor po skladišču.

Pretovorna mehanizacija se lahko deli tudi glede na način delovanja. Gerič (2010, str. 39) omenja dve skupini, ki jih deli na naprave s prekinjenim delovanjem ter na naprave z neprekinjenim delovanjem.

Tudi Rak (2011, str. 38) sicer deli pretovorno mehanizacijo v dve skupini, vendar je pretovorno mehanizacijo razdelil v dve skupini na podlagi tega, ali gre za talna ali nadtalna transportno manipulacijska sredstva. Ne glede na različni opredelitvi gre pri obeh za enako delitev v skupine, saj so talna transportna sredstva dejansko transportna sredstva s prekinjenim delovanjem, nadtalna transportna sredstva pa manipulacijska transportna sredstva z neprekinjenim delovanjem.

Med naprave z neprekinjenim ali zveznim delovanjem oziroma med nadtalna transportna sredstva spadajo (Gerič, 2010 in Rak, 2011):

 transporterji (členkasti, valjčni, strgalni, polžni, viseči krožni, pnevmatski, hidravlični ali redlerjev transporter, drče in tekoči traki),

 elevatorji,

(41)

Med naprave s prekinjenim ali cikličnim delovanjem oziroma med talna transportna sredstva pa spadajo (Gerič, 2010 in Rak, 2011):

 dvigala (vijačno, hidravlično, regalno dvigalo na zobati drog, škripec, vitel),

 žerjavi (mostni, portalni, vrtljivi),

 elektrovozički,

 viličarji (regalni, transportni, kontejnerski),

 teleskopski transporterji.

3.3.2.1

Transportno skladišča sredstva v podjetju Farmtech d. o. o.

Viličarji so naprave, brez katerih skladiščni delavci skorajda ne bi mogli učinkovito opravljati svojega dela, še posebej v primerih, ko se skladišči težko blago, s katerim bi ročno težko upravljali. Uporabljamo jih za manipuliranje ter dvigovanje enot, kot so na primer škatle, zaboji in palete – najbolj učinkoviti pa so na krajših razdaljah. Po mnenju mnogih se viličarji smatrajo kot najbolj popularno manipulacijsko sredstvo v skladišču, brez katerega dandanes skorajda ne gre (Gerič, 2010).

Gerič (2010) loči tri vrste viličarjev:

 regalne viličarje,

 transportne viličarje,

 kontejnerske viličarje.

Transportno skladiščna manipulacijska sredstva, ki jih uporabljajo v in izven skladišča podjetja Farmtech d. o. o., obsegajo dve izmed treh omenjenih vrst viličarjev, in sicer regalne ter transportne viličarje znamke Jungheinrich. Velika večina teh viličarjev je na električen pogon, imajo pa tudi nekaj dizelskih in plinskih viličarjev, ki jih še niso zamenjali s takšnimi na električni pogon.

Poleg električnih čelnih viličarjev (obstajajo tudi viličarji, ki imajo vilice na boku – bočni viličarji) uporabljajo v skladišču in izven njega tudi ročne viličarje ter ročne viličarje na električni pogon.

(42)

Vir: https://www.jungheinrich.si/proizvodi/rabljeniviličarji

Slika 13: Viličarji znamke Jungheinrich

(43)

4 SKLADIŠČNI SISTEM V PODJETJU FARMTECH D. O. O.

Dolinar in drugi (1982) ločijo tri načine skladiščenja blaga:

 kaotični sistem skladiščenja oziroma naključni sistem skladiščenja,

 namenski sistem skladiščenja oziroma fiksni sistem skladiščenja,

 kombinacija naključnega in fiksnega sistema skladiščenja.

4.1 Kaotični sistem skladiščenja

Kaotični sistem, imenovan tudi naključni sistem skladiščenja, je način skladiščenja, pri katerem prevzeto blago skladiščimo naključno tja, kjer je prostor, ne glede na vrsto blaga, ki je bilo sprejeto v skladišče. Po Bajec (2019, str. 33)²⁰ ima vsaka prosta lokacija enako možnost izbora.

S takšnim naključnim načinom skladiščenja dosežemo veliko izkoriščenost prostora, vendar je preglednost skladiščenega blaga lahko zmanjšana, predvsem v večjih skladiščih.

Za skladiščeno blago je pomembno, da ga lahko v kadarkoli najdemo oziroma da vemo, kje točno se nahaja, ne glede na to, kako veliko je dejansko skladišče. Da je to mogoče, je pomembno, da vsako blago, ki je sprejeto v skladišče, dobi črtno kodo (slika 14), ki se sklada s črtno kodo mesta oziroma regala, na katerem bo blago skladiščeno (slika 15).

Sistem kaotičnega skladiščenja omogoča fleksibilnost, saj lahko na isto mesto postavimo vsakič drugo blago, ne glede na to, kaj je bilo na istem mestu skladiščeno prej. Njegova dobra lastnost je tudi dejstvo, da se novi delavci ne rabijo učiti specifičnih lokacij za določeno vrsto blaga.

(Legal Techinque: Amazonska skladišča, 2020)²¹

Dve slabosti takšnega sistema skladiščenja, ki bi ju bilo treba omeniti, pa sta zagotovo (Bajec, 2019)²²:

 čas, ki ga porabimo za uskladiščenje vsega prejetega blaga, se lahko znatno podaljša še posebej v primerih, ko se lokacije skladiščenja nahajajo po vsem skladišču.

 čas komisioniranja se lahko znatno podaljša, saj morajo komisionarji prevoziti (v primeru, da iščejo podobne ali enake izdelke) daljše poti, da naberejo vso blago navedeno na komisionirnem listu.

21 https://sl.legaltechnique.org/articles/mir/skladiamazonbullnovostivfotografiyah.html

(44)

Vir (za sliko 14 in 15): Dejan Novak – zaposlen v skladišču podjetja Farmtech d. o. o.

4.2 Namensko skladiščenje

Namensko skladiščenje, imenovano tudi fiksno skladiščenje, je način skladiščenja, kjer ima vsako sprejeto blago v skladišče v naprej določeno lokacijo, na kateri bo skladiščeno.

Glede na dejstvo, da so pri tem načinu skladiščenja lokacije v naprej rezervirane in določene, po Bajec (2019, str. 33) takšen način skladiščenja pogosto predstavlja neučinkovito izkoriščanje skladiščnega prostora. Razlog za to je dejstvo, da na rezerviranem mestu ne more in ne sme biti skladiščeno nobeno drugo blago.

To dejstvo se ne spremeni niti v primerih prostorske stiske, saj mora lokacija ostati prazna tudi, ko blaga ni v skladišču oziroma ga na zalogi, kar podpira besede avtorice o neučinkoviti izkoriščanja prostora. Takšen sistem skladiščenja torej potrebuje veliko prostora, saj kot je že bilo omenjeno, blago lahko skladiščimo le tam, kjer je njegovo mesto – Bračič in dr. (1982, str. 43) pa so omenili tudi dejstvo, da takšen način skladiščenja omogoča le 53 % izkoriščenost prostora prav zaradi tega, ker se na rezervirano mesto ne sme postaviti nobenega drugega blaga.

Pomembna prednost, ki jo ima ta način skladiščenja v primerjavi s kaotičnim sistemom, pa je zagotovo dejstvo, da je vedno določeno, kje točno se nahaja specifično blago, saj je skladiščeno vedno na isto mesto, posledično pa si tudi komisionarji lahko zapomnijo lokacije skladiščenega blaga, kar jim pogosto omogoči hitrejše komisioniranje (Bajec, 2019).

Slika 14: Črtne kode na regalih kjer je skladiščeno blago

Slika 15: Črtne kode v skladišču za blago

(45)

4.3 Opis stanja v podjetju pred optimizacijo

V podjetju Farmtech d. o. o. so pred optimizacijo skladiščnih procesov, ki so jo izvedli v letu 2019, uporabljali kombinacijo namenskega in kaotičnega načina skladiščenja. To v praksi pomeni, da je bila na primer lokacija za luči, ki se montirajo na prikolice, prvotno določena naključno (kaotično skladiščenje), pozneje pa so luči po tem, ko so prejšnje porabili in naročili nove, le te spet skladiščili na isto mesto kot prej.

Produkti A na primer (recimo, da so produkti A prej omenjene luči, ki se montirajo na prikolice) torej niso bili skladiščeni skupaj, temveč so se nahajali na različnih mestih po skladišču kot rezultat naključnega določanja mesta skladiščenja.

V skladišču podjetja Farmtech d. o. o. so dolgo poslovali po enakem načinu skladiščenja, ki se je po povečanem povpraševanju po dokončanih produktih za približno 30 % izkazal za neučinkovitega. Zaradi povečanega povpraševanja se je posledično povečala tudi dnevna norma izdelanih prikolic na skupno (vsaj) 10, zato so imeli komisionarji veliko več dela.

Kmalu je postalo jasno, da način skladiščenja, ki ga uporabljajo, ni preveč učinkovit in da se morajo stvari nujno izboljšati. Komisionarju so za komisioniranje porabili več časa, saj so se enaki izdelki (če predpostavljamo, da so morali komisionarji komisionirati več enakih izdelkov) nahajali na različnih mestih, kar je komisionarjem otežilo delo. Blago so komisionarji iz tega razloga zagotovo težje našli, omeniti pa je treba tudi, da so si sami določali komisionirne poti na podlagi lokacij blaga, zabeleženega na komisionirnih listih.

Blago na komisionirnem listu so torej morali komisionarji najprej najti, zatem pa si na podlagi seznama izbrati po njihovem mnenju najbolj učinkovito in hitro komisionirno pot, ki je zaradi kaotičnega načina skladiščenja zagotovo izgledala kaotično.

Kot je bilo omenjeno, se je povpraševanje po dokončanih produktih povečalo in zaradi tega se je povečala tudi dnevna norma, ki je s tedanjim načinom opravljanja dela enostavno niso mogli doseči.

Do odločitve za uvedbo novosti ter spoznanja, da je čas za spremembo pri tedanjem načinu skladiščenju, sta podjetju pomagala priti dva zelo pomembna razloga, in sicer:

– stroški, ki bi lahko bili optimizirani,

– neučinkoviti skladiščni procesi, ki so onemogočali doseganje novih norm.

(46)

Stroški skladiščenja so zagotovo največje breme vsakega podjetja, ne glede na to, s čim se podjetje ukvarja. Razlog, ki je pripeljal do odločitve, da je treba nekaj spremeniti in uvesti optimizacijo, so bili v prvi vrsti stroški, ki so jih želeli zmanjšati, kolikor se je le dalo, vplivati pa so želeli tudi na hitrost komisioniranja, komisionirne poti ter na proces vskladiščenja in izskladiščenja, kar bi posledično vplivalo na njihovo drugo težavo poleg stroškov – doseganje dnevne norme.

Z uvedbo novih načinov skladiščenja so želeli maksimalno zmanjšati skupne mesečne stroške skladiščenja in maksimalno povečati učinkovitost, da bi pa to lahko dosegli, so enostavno bili primorani spremeniti način dotedanjega opravljanja dela – več o tem, kako so to dosegli, pa v poglavju 5.

Vir: Prirejeno po skici somentorja Teodorja Kereca, 2020

Slika 16: Primer skladiščenja v praksi pred optimizacijo