Dejavnosti slovenskega
gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb
v letih 2001 in 2002
mag. Rotija KMET ZUPANČIČ, Gorazd KOVAČIČ, Jure POVŠNAR, Andreja POJE, Eva ZVER, Mateja KOVAČ, Janez KUŠAR
Delovni zvezek 10 / 2002
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70
Elektronska pošta: gp.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/publicis/dz.html
Urednica zbirke: dr. Valerija KOROŠEC Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Marko GERMOVŠEK Lektoriranje: Mojca GARANTINI
Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM
Tisk: SOLOS, Ljubljana
Odgovorna oseba: dr. Janez ŠUŠTERŠIČ, direktor Naklada: 200 izvodov
Pisna naročila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.
Ljubljana, 2002
Ključne besede: poslovni rezultati, dodana vrednost, statistični podatki iz bilance stanja in bilance uspeha, gospodarske družbe, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, informacijsko- komunikacijske dejavnosti, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, gradbeništvo, energetika, gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribištvo
Key words: financial results, value added, statistical data from balance sheets and profit and loss statements, commercial companies, manufacturing, wholesale and retail trade, transport, services, information and communications activities, recreation, culture and sports activities, construction, energy sector, hotels and restaurants, mining, agriculture, fishing.
© Razmnoevanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Kazalo
Uvod 5
Introduction 6
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 7
2. Ribištvo 10
3. Rudarstvo 11
4. Predelovalne dejavnosti 14
4.1. Poslovanje gospodarskih drub po podpodroèjih in oddelkih predelovalnih dejavnosti 17 4.2. Poslovanje gospodarskih drub predelovalnih dejavnosti glede na izvozno dejavnost 19 4.3. Poslovanje gospodarskih drub predelovalnih dejavnosti glede na tehnoloko zahtevnost 22
5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 23
6. Gradbeništvo 26
7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 28
8. Gostinstvo 33
9. Promet, skladiščenje in zveze 36
10. Nepremičninami, najem in poslovne storitve 40
11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 47
Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti 45
Priloga 1: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb 50 Priloga 2: Razvrstitev predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti po metodologiji
OECD 52
Literatura in viri 54
Podatkovna priloga 55
Delovni zvezek t. 10/2002 Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luèi poslovanja gospodarskih drub v letih 2001 in 2002 so pripravili:
mag. Rotija Kmet Zupanèiè Urejanje in uvod
Okvir: Informacijsko-komunikacijske dejavnosti Mateja Kovaè
1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2. Ribitvo
Jure Povnar 3. Rudarstvo
5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 9. Promet, skladièenje in zveze Gorazd Kovaèiè
4. Predelovalne dejavnosti
4.1. Poslovanje gospodarskih drub po podpodroèjih in oddelkih predelovalnih dejavnosti 4.2. Poslovanje gospodarskih drub predelovalnih dejavnosti glede na izvozno usmerjenost 4.3. Poslovanje gospodarskih drub predelovalnih dejavnosti glede na tehnoloko zahtevnost Janez Kuar
6. Gradbenitvo Andreja Poje
7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe 8. Gostinstvo
Eva Zver
10. Poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve 11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
5
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Uvod
Uvod
Gospodarske drube predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo okoli 60% dodane vrednosti celotne ekonomije in so zato predmet tevilnih ekonomskih analiz. Pomemben vir informacij o njihovem poslovanju predstavljajo statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha (objavlja jih Agencija za javnopravne evidence in storitve - AJPES), kjer pa se zaradi pogostih metodolokih sprememb analitiki sreèujemo z razmeroma kratkimi èasovnimi serijami, ki oteujejo primerjave med daljimi èasovnimi obdobji.
V tem delovnem zvezku statistiène podatke iz bilanc stanja in uspeha gospodarskih drub uporabljamo za podrobnejo analizo delovanja posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Poznavanje preteklih gibanj nam slui kot osnova za napovedovanje gospodarskih gibanj po dejavnostih, ki je sestavni del Pomladanskih in Jesenskih poroèil UMAR. Namen delovnega zvezka je tako na osnovi podatkov za gospodarske drube komentirati poslovanje posameznih dejavnosti v letu 2002, opredeliti glavne dejavnike, ki so vplivali na ustvarjeni poslovni rezultat in dodano vrednost dejavnosti, ter opisati pomembneje strukturne premike v okviru teh dejavnosti.
Zaradi metodolokih sprememb1 pri sestavi bilance stanja in bilance uspeha za leto 2002 analizirano obdobje zajema le zadnje leto, za katerega so na voljo podatki, to je leto 2002. V analizo smo vkljuèili tudi primerjave s predhodnim letom, za katerega so na voljo prilagojeni podatki. Vendar moramo pri tem poudariti, da podatki za leto 2001 zajemajo le tiste gospodarske drube, ki so poslovale v letu 2002 (v prejnjih letih smo v analizo posameznega leta vkljuèili vse drube, ki so poslovale v tem letu).
Delovni zvezek je zbirka enajstih poglavij, od katerih vsako predstavlja samostojno analizo poslovanja drub v posamezni dejavnosti klasifikacije SKD. Vkljuèene so tiste dejavnosti, v katerih gospodarske drube kot pravnoorganizacijska oblika po ustvarjeni dodani vrednosti predstavljajo relativno pomemben del celotne dejavnosti, in sicer: kmetijstvo - A, ribitvo - B, rudarstvo - C, predelovalne dejavnosti - D, oskrba z elektriko, plinom in vodo - E, gradbenitvo - F, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe - G, gostinstvo - H, promet, skladièenje in zveze - I, nepremiènine, najem in poslovne storitve - K, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti - O.
1 Pri sestavljanju letnih poroèil za leto 2002 so morale drube upotevati novosti, doloèene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih drubah (Uradni list, t. 45/01, 39/02, 50/02) in v novih Slovenskih raèunovodskih standardih - SRS (Uradni list, t. 107/01). Z novimi SRS sta zaradi zagotovitve realnejega prikaza poslovnega izida in premoenjsko finanènega poloaja drub spremenjena predvsem vrednotenje in vsebina doloèenih bilanènih postavk. Na podroèju vrednotenja bilanènih postavk novi SRS odpravljajo splono revalorizacijo oziroma indeksacijo. Doloèajo pa obvezno splono prevrednotovanje kapitala glede na spremembo kupne moèi domaèe valute in posebno prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se opravi zaradi okrepitve ali oslabitve sredstev oziroma zaradi oslabitve ali okrepitve dolgov glede na spremembo cen gospodarskih kategorij.
Introduction
Commercial companies make up an important part of Slovenias economy, generating about 60% of the total economys value added, and are therefore the subject of a number of economic analyses. An important source of information about company performance is statistical figures from their balance sheets and profit and loss statements (published by the Agency for Public Legal Records and Related Services); however, analysts have to deal with relatively short time series as a result of the frequent methodological changes, making comparisons over longer time periods relatively difficult.
In this Working Paper, statistical data from commercial companies balance sheets and profit and loss statements are used to make a detailed analysis of the performance of individual activities in the Slovenian economy. Trends from previous years serve as a basis for projecting economic developments for each activity and these projections are then included in the IMADs Spring and Autumn Reports.
Using aggregated data for commercial companies, this Working Paper aims to comment on the performance of individual activities in 2002, identify the main factors that influenced an activitys financial results and its level of value added, and describe the main structural shifts seen in each activity.
As a result of methodological changes1A in compiling balance sheets and profit and loss statements for 2002, this analysis only covers the period for which these latest data are available, that is 2002. The analysis also includes a comparison with 2001, for which adjusted data are also available. It should be noted, however, that data for 2001 only cover those commercial companies that operated in 2002 (previous annual analyses included all commercial companies that operated in the given year).
This Working Paper consists of eleven chapters, each providing an independent analysis of company performance for an individual activity according to the Standard Classification of Activities. We have included activities where commercial companies, representing one type of legal organisational form, generated an important part of the activitys value added. They are: agriculture (A), fishing (B), mining (C), manufacturing (D), electricity, gas and water supply (E), construction (F), wholesale and retail trade, the repair of motor vehicles, personal and household goods (G), hotels and restaurants (H), transport, storage and communications (I), real estate, renting and business activities (K), and other community, social and personal service activities (O).
1A The preparation of annual reports for 2002 had to take into account new provisions laid down in the Act Amending the Companies Act (Official Journal, 45/01, 39/02, 50/02) and the new Slovenian Accounting Standards (Official Journal 107/01). The new Accounting Standards have introduced a new method of evaluating some balance sheet items and new contents of these items in order to ensure a more realistic presentation of the companys financial results and their financial and property standing. As regards the evaluation of balance sheet items, the new Standards eliminated general revaluation, that is indexation. However, they introduced a compulsory general revaluation of capital relative to changes in the domestic currencys purchasing power, as well as a special revaluation of assets and liabilities and capital, which is done in order to strengthen or reduce assets, or strengthen or reduce debts relative to changes in the price of certain economic categories.
7
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Kmetijstvo
1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo
Gospodarske drube iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so leto 2002 po pozitivnem izidu v letu prej zakljuèile z neto èisto izgubo obraèunskega obdobja. K temu je najveè prispevala neto izguba iz poslovanja, poslovni rezultati pa bi bili e slabi brez ponovno vijih dravnih pomoèi. Negativno je poslovala dejavnost kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve, znotraj nje pa predvsem pridelovanje kmetijskih rastlin. ivinoreja in meano kmetijstvo pa sta ponovno dosegla pozitivne rezultate. Pozitivne poslovne rezultate so ustvarili tudi v dejavnosti gozdarstvo in gozdarske storitve, vendar je bil neto èisti dobièek obraèunskega obdobja niji kot v predhodnem letu.
Gospodarske drube s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) so v letu 2002 po tevilu predstavljale 1.3%, po zaposlenih 1.7%, po ustvarjeni dodani vrednosti pa 1.2% vseh gospodarskih drub. Povpreèna druba te dejavnosti
: 1 a l e b a
T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostikmetjistva,lovaingozdarstva
1 0 0
2 2002
b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t
Š 485 485
h i n e l s o p a z o li v e t
Š 8,081 8,145
o t e
N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT 1,817 -383 A
J T E J D O P T S O K I L E V
T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r
S 313.1 347.1
e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t
Š 16.7 16.8
I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o
P 19,653
T S O N R A D O P S O G
a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o
G 1.000 0.988
T S O N S O N O D
% v , v e t s d e r s t s o n s o n o
D 0.00
% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o
D 0.01 0.00
% v , a l a ti p a k t s o n t s o n o
D -0.08
T S O N V I T K U D O R P
T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r
P 17,533 18,646
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o
D 3,893 3,984
T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t
S 2,932 3,195
% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e
D 75.3 80.2
T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F
% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e
D 35.7 37.8
% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e
D 24.8 26.3
% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a
K 102.0 93.7
% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o
D 98.1 92.9
T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I
% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e
D 5.0 5.2
V E T S D E R S A R U T K U R T S
% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e
D 63.1 66.5
h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e
D 15.0 18.5
r i
V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a
b m o p
O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.
je bila po tevilu zaposlenih veèja (za 37%), po viini sredstev pa priblino enaka povpreèni drubi v slovenskem gospodarstvu.
V letu 2002 je letna raèunovodska poroèila oddalo 485 kmetijskih drub, ki so zaposlo- vale 8,145 delavcev oziroma 0.8% veè kot leto pred tem. Zaposleni v gospodarskih drubah s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva so gospodarili s 168.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 157.2 mrd SIT prihodkov, 157.3 mrd SIT odhodkov, leto pa zakljuèili s 383.4 mio SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja (v letu 2001 1.8 mrd SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja). Gospodarske drube, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom, so ustvarile 32.5 mrd SIT dodane vrednosti, od tega so stroki dela znaali 26.0 mrd SIT oziroma 80.2% dodane vrednosti.
V letu 2002 so gospodarske drube s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva 96.6% prihodkov ustvarile iz poslovanja, 2.1% iz financiranja, 1.3% pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi s predhodnim letom so se najbolj zmanjali izredni prihodki, nekoliko niji so bili tudi prihodki iz financiranja, poslovni prihodki pa so se poveèali. Vremenski pogoji so bili v letu 2002 po sunem letu 2001 zopet ugodni in pridelava kmetijskih rastlin vija, s tem pa so se poveèali tudi èisti prihodki od prodaje, in sicer za 6.9%. Bolj so porasli na tujem (za 11.1%) kot na domaèem trgu (za 6.7%). Kljub temu ostaja dele prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje nizek, le 5.2odstoten (v letu 2001 5odstoten).
Ker je podroèje kmetijstva, lova in gozdarstva velik prejemnik dravnih pomoèi, je posebej zanimiv podatek o viini subvencij, ki so jih prejele drube te dejavnosti.
Medtem ko iz raèunovodskih izkazov po prejnjih raèunovodskih standardih to ni bilo razvidno, pa je po novih njihova vrednost, skupno s e nekaterimi drugimi prihodki, prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2002 znaali 2.5 mrd SIT (v letu 2001 2.3 mrd SIT), kar je 1.7% poslovnih prihodkov (v letu 2001 1.6%). Na drugi postavki so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2002 znaali 727 mio SIT (v letu 2001 450 mio SIT), kar je v tem letu pomenilo 35.6% izrednih prihodkov (v letu 2001 le 10.1%). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih drub kmetijstva, lova in gozdarstva prispevali 2.1% (v letu 2001 1.8%), kar je trikrat toliko, kot v povpreèni gospodarski drubi vseh dejavnosti (0.7%).
Podobno kot pri prihodkih so se tudi pri odhodkih poveèali odhodki iz poslovanja, zmanjali pa finanèni in predvsem izredni odhodki. V letu 2002 so imele te drube 97.8% odhodkov iz poslovanja, 2.0% iz financiranja in 0.2% izrednih odhodkov.
Rast odhodkov iz poslovanja je bila za 1.4 odstotne toèke hitreja od rasti poslovnih prihodkov, zato se je gospodarnost poslovanja poslabala z 1.000 na 0.988. Stroki blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se poveèali za 8.4%, stroki dela pa za 9.9%, kar je sicer manj od povpreène rasti teh strokov v vseh gospodarskih drubah (10.6% in 11.5%). Za dejavnost A je znaèilen razmeroma visok dele strokov dela v dodani vrednosti, ki se je v letu 2002 e poveèal in presegel 80%.
Rast produktivnosti dela (6.4%) in dodane vrednosti na zaposlenega (2.3%) je bila v letu 2002 ponovno poèasneja kot v povpreèju vseh gospodarskih drub skupaj (10% in 12.7%), zato se je zaostajanje za njimi po teh kazalcih e poveèalo.
Poslabala sta se tudi financiranje in plaèilna sposobnost gospodarskih drub: dele
dolga in kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se poveèala, kapitalska pokritost stalnih sredstev ter dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog pa zmanjali.
9
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Kmetijstvo
Veèina gospodarskih drub s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva je iz dejavnosti kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve (oddelek 01) (412 od 485-ih), ki so v letu 2002 ustvarile 73% dodane vrednosti celotne dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Njihovi poslovni rezultati so se v letu 2002 poslabali, saj so obraèunsko obdobje zakljuèili s 712.7 mio SIT neto èiste izgube (v letu 2001 1.3 mrd SIT neto èistega dobièka). Poslabanje poslovnih rezultatov je bilo predvsem posledica negativnega poslovanja v pridelovanju kmetijskih rastlin, kjer je bila rast skupnih odhodkov kar za 4.5 odstotne toèke vija od rasti skupnih prihodkov. Predvsem so porasli poslovni odhodki, tako stroki blaga, materiala in storitev, kot tudi stroki dela, oboji za 8.2%.
Kmetijske gospodarske drube so v letu 2002 ustvarile 23.6 mdr SIT dodane vrednosti.
Tretjino dodane vrednosti kmetijskih gospodarskih drub (oddelek 01) je bilo ustvarjene v ivinoreji, nekoliko manj v pridelavi kmetijskih rastlin, ostalo pa v meanem kmetijstvu ter storitvah in lovu. V ivinoreji je bolj kot rast dodane vrednosti v reji najpomembnejih ivali, to je perutnine, govedi in praièev, opazna rast v reji ovac, koz in konj ter drugih ivali. Hitro rastoèa dejavnost, ki sicer predstavlja relativno majhen dele v skupno ustvarjeni dodani vrednosti, je tudi urejanje in vzdrevanje parkov, vrtov in zelenih povrin. V tem razredu je bila v letu 2002 v primerjavi z letom prej zabeleena visoka rast sredstev (41.0%), zaposlenosti (22.3%), prihodkov (43.1%), odhodkov (46.4%) in dodane vrednosti (35%), leto pa so ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja.
V dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (oddelek 02) je v letu 2002 delovalo 73 gospodarskih drub, ki so zaposlovale 2,222 delavcev (1.9% veè kot v letu prej). Gospodarili so z 22.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 23.4 mrd SIT prihodkov, 22.9 mrd odhodkov, leto pa ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja, vendar za tretjino manjim kot v letu 2001 (329.2 mio SIT, v letu 2001 513.4 mio SIT). Gospodarske drube, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, so v letu 2002 ustvarile dodano vrednost v viini 8.9 mrd SIT. Produktivnost povpreène gozdarske drube, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila nekoliko vija od produktivnosti povpreène kmetijske drube, e vedno pa precej nija od povpreèja vseh drub v slovenskem gospodarstvu (gozdarstvo 4.0 mio SIT, povpreèje vseh drub 5.6 mio SIT).
Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.
Slika 1: Struktura dodane vrednosti (DV) in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih drubah dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo
0 20 40 60 80
Kmetijstv o Gozdarstv o
Dele DV, v %
3 4 5
DV/zap., v mio SIT
2001 2002
2001 (desna os) 2002 (desna os)
2. Ribitvo
Ribika dejavnost se v zadnjih letih sreèuje z vse veèjimi problemi, katerim v veliki meri botruje problem nedoreèene dravne meje na morju in neurejenih sosedskih odnosov, kar ovira izvajanje ribolova. Gospodarske drube te dejavnosti so tako v letu 2002 zaposlovale 6% manj delavcev kot v letu prej in èetrtino manj kot pred petimi leti. Obraèunsko obdobje so zakljuèile z neto èisto izgubo, ki je bila petkrat vija kot v letu 2001. V primerjavi z letom prej so sicer izboljale poslovanje v osnovni dejavnosti (manja neto izguba iz poslovanja), vendar sta se hkrati zmanjala neto dobièek na ravni financiranja in izrednih dogodkov.
Gospodarske drube s podroèja ribitva (podroèje dejavnosti B) imajo med gospodarskimi drubami le skromen dele: v letu 2002 so po tevilu predstavljale 0.06%, po zaposlenih 0.02%, po ustvarjeni dodani vrednosti pa 0.01% vseh
: 2 a l e b a
T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostiribištva
1 0 0
2 2002
b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t
Š 23 23
h i n e l s o p a z o li v e t
Š 114 107
o t e
N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -11 -59 A
J T E J D O P T S O K I L E V
T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r
S 71.1 70.7
e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t
Š 4.9 4.6
I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o
P 15,274.9
T S O N R A D O P S O G
a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o
G 0.941 0.963
T S O N S O N O D
% v , v e t s d e r s t s o n s o n o
D -0.04
% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o
D -0.01 -0.03
% v , a l a ti p a k t s o n t s o n o
D -0.08
T S O N V I T K U D O R P
T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r
P 14,534 15,948
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o
D 2,717 3,440
T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D
T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t
S 2,836 3,156
% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e
D 104.4 91.7
T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F
% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e
D 56.2 57.8
% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e
D 47.4 47.5
% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a
K 75.0 70.6
% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o
D 69.6 67.3
T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I
% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e
D 2.3 2.9
V E T S D E R S A R U T K U R T S
% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e
D 58.4 59.8
h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e
D 22.1 22.0
r i
V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a
b m o p
O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.
11
Delovni zvezek 10/2002 UMAR
Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Rudatstvo
gospodarskih drub. Letna raèunovodska poroèila za leto 2002 je oddalo 23 gospodarskih drub, ki so zaposlovale 107 delavcev (6% manj kot v letu prej).
Gospodarili so z 1.6 mrd SIT sredstev, ustvarili 1.77 mrd SIT prihodkov in 1.82 mrd SIT odhodkov, poslovno leto pa ponovno zakljuèili z neto èisto izgubo, v viini 58.6 mio SIT (v letu 2001 10.9 mio SIT). Dodana vrednost dejavnosti je znaala 367 mio SIT, od tega stroki dela 336.8 mio SIT oziroma 91.7% njene vrednosti.
V letu 2002 so ribike drube 96.2% prihodkov ustvarile iz poslovanja, 2.3% iz financiranja, 1.5% pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi z letom prej so se poveèali le poslovni prihodki, za 3.2%. Èisti prihodki od prodaje so porasli za 1.2%, od tega bolj na tujem (za 29.4%) kot na domaèem trgu (za 0.6%). Dele prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje pa je sicer ostal skromen, le 2.9odstoten (v letu 2001 2.3odstoten). Gospodarske drube s podroèja ribitva so v letu 2002 prejele 5.3 mio SIT prihodkov iz naslova subvencij, dotacij in podobnih prihodkov (v letu 2001 trikrat veè, 18.0 mio SIT)2, kar je predstavljalo 0.3% skupnih prihodkov (v letu 2001 1%)
Na strani odhodkov so se v primerjavi z letom 2001 nekoliko poveèali odhodki iz poslovanja in zmanjali finanèni odhodki, predvsem pa je bilo opazno poveèanje izrednih odhodkov. Ti so se poveèali za 70.7%, v glavnem zaradi kritja izgube iz prejnjih obdobij, pa tudi zaradi drugih izrednih odhodkov. Stroki blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, se skorajda niso spremenili, stroki dela pa so se poveèali le za 4.6% (v povpreèju vseh gospodarskih drub za 11.5%).
Dodana vrednost na zaposlenega se je poveèala za veè kot èetrtino, vendar ostaja kljub temu v primerjavi s povpreèjem vseh gospodarskih drub nizka (3.4 mio SIT, povpreèje vseh drub 5.6 mio SIT). Financiranje in plaèilna sposobnost sta se poslabala po vseh opazovanih kriterijih: dele dolga in dele kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se poveèala, zmanjala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog.
3. Rudarstvo
V rudarstvu se je v letu 2002 nadaljevalo krèenje aktivnosti gospodarskih drub, merjeno s tevilom zaposlenih. Poslovni rezultati so bili lani v povpreèju bolji kot leto pred tem, e vedno pa je izguba energetskega dela presegala dobièek neenergetskega dela.
V letu 2002 je statistiène podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve predloilo 60 gospodarskih drub s podroèja rudarstva (podroèje dejavnosti C). 4,779 zaposlenih v tej dejavnosti je gospodarilo s 86.8 mrd SIT sredstev ter ustvarilo 53.3 mrd SIT poslovnih prihodkov. Dodana vrednost dejavnosti je znaala 29.4 mrd SIT in se je v primerjavi z letom 2001 nominalno poveèala za 8.7%. Pri tem so v dodani vrednosti stroki dela predstavljali kar 78.7%. Visoki so bili tudi stroki dela na zaposlenega, kar je tudi odraz zahtevnih delovnih pogojev. Stroki dela na zaposlenega so tako kar za 38% presegali povpreèje vseh gospodarskih drub.
2 Gospodarske drube s podroèja ribitva so za leto 2002 izkazale 4.7 mio SIT subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi uèinki (v letu 2001 0 SIT) in 0.5 mio SIT subvencij, dotacij in podobnih prihodkov, ki s poslovnimi uèinki niso povezani (za leto 2001 18.0 mio SIT). Naknadno je vlada RS ribièem zaradi zaèasno oviranega normalnega izvajanja ribolova v slovenskem ribolovnem morju v poletju 2002 namenila e dodatno pomoè, vendar ta v njihovih raèunovodskih izkazih za leto 2002 ni izkazana; zaradi proraèunskih teav jim je bila namreè dodeljena ele v poletju 2003.