• Rezultati Niso Bili Najdeni

Dejavnosti slovenskegagospodarstva v luči poslovanjagospodarskih družbv letih 2001 in 2002

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Dejavnosti slovenskegagospodarstva v luči poslovanjagospodarskih družbv letih 2001 in 2002"

Copied!
74
0
0

Celotno besedilo

(1)

Dejavnosti slovenskega

gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb

v letih 2001 in 2002

mag. Rotija KMET ZUPANČIČ, Gorazd KOVAČIČ, Jure POVŠNAR, Andreja POJE, Eva ZVER, Mateja KOVAČ, Janez KUŠAR

Delovni zvezek 10 / 2002

(2)

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70

Elektronska pošta: gp.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/publicis/dz.html

Urednica zbirke: dr. Valerija KOROŠEC Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Marko GERMOVŠEK Lektoriranje: Mojca GARANTINI

Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Odgovorna oseba: dr. Janez ŠUŠTERŠIČ, direktor Naklada: 200 izvodov

Pisna naročila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

Ljubljana, 2002

Ključne besede: poslovni rezultati, dodana vrednost, statistični podatki iz bilance stanja in bilance uspeha, gospodarske družbe, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, informacijsko- komunikacijske dejavnosti, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, gradbeništvo, energetika, gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribištvo

Key words: financial results, value added, statistical data from balance sheets and profit and loss statements, commercial companies, manufacturing, wholesale and retail trade, transport, services, information and communications activities, recreation, culture and sports activities, construction, energy sector, hotels and restaurants, mining, agriculture, fishing.

© Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(3)

Kazalo

Uvod 5

Introduction 6

1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 7

2. Ribištvo 10

3. Rudarstvo 11

4. Predelovalne dejavnosti 14

4.1. Poslovanje gospodarskih družb po podpodroèjih in oddelkih predelovalnih dejavnosti 17 4.2. Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti glede na izvozno dejavnost 19 4.3. Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti glede na tehnološko zahtevnost 22

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 23

6. Gradbeništvo 26

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 28

8. Gostinstvo 33

9. Promet, skladiščenje in zveze 36

10. Nepremičninami, najem in poslovne storitve 40

11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 47

Okvir: Informacijsko - komunikacijske dejavnosti 45

Priloga 1: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb 50 Priloga 2: Razvrstitev predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti po metodologiji

OECD 52

Literatura in viri 54

Podatkovna priloga 55

(4)

Delovni zvezek št. 10/2002 “ Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luèi poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002” so pripravili:

mag. Rotija Kmet Zupanèiè Urejanje in uvod

Okvir: Informacijsko-komunikacijske dejavnosti Mateja Kovaè

1. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2. Ribištvo

Jure Povšnar 3. Rudarstvo

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 9. Promet, skladišèenje in zveze Gorazd Kovaèiè

4. Predelovalne dejavnosti

4.1. Poslovanje gospodarskih družb po podpodroèjih in oddelkih predelovalnih dejavnosti 4.2. Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti glede na izvozno usmerjenost 4.3. Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti glede na tehnološko zahtevnost Janez Kušar

6. Gradbeništvo Andreja Poje

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 8. Gostinstvo

Eva Zver

10. Poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve 11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti

(5)

5

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Uvod

Uvod

Gospodarske družbe predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo okoli 60% dodane vrednosti celotne ekonomije in so zato predmet številnih ekonomskih analiz. Pomemben vir informacij o njihovem poslovanju predstavljajo statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha (objavlja jih Agencija za javnopravne evidence in storitve - AJPES), kjer pa se zaradi pogostih metodoloških sprememb analitiki sreèujemo z razmeroma kratkimi èasovnimi serijami, ki otežujejo primerjave med daljšimi èasovnimi obdobji.

V tem delovnem zvezku statistiène podatke iz bilanc stanja in uspeha gospodarskih družb uporabljamo za podrobnejšo analizo delovanja posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Poznavanje preteklih gibanj nam služi kot osnova za napovedovanje gospodarskih gibanj po dejavnostih, ki je sestavni del Pomladanskih in Jesenskih poroèil UMAR. Namen delovnega zvezka je tako na osnovi podatkov za gospodarske družbe komentirati poslovanje posameznih dejavnosti v letu 2002, opredeliti glavne dejavnike, ki so vplivali na ustvarjeni poslovni rezultat in dodano vrednost dejavnosti, ter opisati pomembnejše strukturne premike v okviru teh dejavnosti.

Zaradi metodoloških sprememb1 pri sestavi bilance stanja in bilance uspeha za leto 2002 analizirano obdobje zajema le zadnje leto, za katerega so na voljo podatki, to je leto 2002. V analizo smo vkljuèili tudi primerjave s predhodnim letom, za katerega so na voljo prilagojeni podatki. Vendar moramo pri tem poudariti, da podatki za leto 2001 zajemajo le tiste gospodarske družbe, ki so poslovale v letu 2002 (v prejšnjih letih smo v analizo posameznega leta vkljuèili vse družbe, ki so poslovale v tem letu).

Delovni zvezek je zbirka enajstih poglavij, od katerih vsako predstavlja samostojno analizo poslovanja družb v posamezni dejavnosti klasifikacije SKD. Vkljuèene so tiste dejavnosti, v katerih gospodarske družbe kot pravnoorganizacijska oblika po ustvarjeni dodani vrednosti predstavljajo relativno pomemben del celotne dejavnosti, in sicer: kmetijstvo - A, ribištvo - B, rudarstvo - C, predelovalne dejavnosti - D, oskrba z elektriko, plinom in vodo - E, gradbeništvo - F, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe - G, gostinstvo - H, promet, skladišèenje in zveze - I, nepremiènine, najem in poslovne storitve - K, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti - O.

1 Pri sestavljanju letnih poroèil za leto 2002 so morale družbe upoštevati novosti, doloèene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list, št. 45/01, 39/02, 50/02) in v novih Slovenskih raèunovodskih standardih - SRS (Uradni list, št. 107/01). Z novimi SRS sta zaradi zagotovitve realnejšega prikaza poslovnega izida in premoženjsko finanènega položaja družb spremenjena predvsem vrednotenje in vsebina doloèenih bilanènih postavk. Na podroèju vrednotenja bilanènih postavk novi SRS odpravljajo splošno revalorizacijo oziroma indeksacijo. Doloèajo pa obvezno splošno prevrednotovanje kapitala glede na spremembo kupne moèi domaèe valute in posebno prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se opravi zaradi okrepitve ali oslabitve sredstev oziroma zaradi oslabitve ali okrepitve dolgov glede na spremembo cen gospodarskih kategorij.

(6)

Introduction

Commercial companies make up an important part of Slovenia’s economy, generating about 60% of the total economy’s value added, and are therefore the subject of a number of economic analyses. An important source of information about company performance is statistical figures from their balance sheets and profit and loss statements (published by the Agency for Public Legal Records and Related Services); however, analysts have to deal with relatively short time series as a result of the frequent methodological changes, making comparisons over longer time periods relatively difficult.

In this Working Paper, statistical data from commercial companies’ balance sheets and profit and loss statements are used to make a detailed analysis of the performance of individual activities in the Slovenian economy. Trends from previous years serve as a basis for projecting economic developments for each activity and these projections are then included in the IMAD’s Spring and Autumn Reports.

Using aggregated data for commercial companies, this Working Paper aims to comment on the performance of individual activities in 2002, identify the main factors that influenced an activity’s financial results and its level of value added, and describe the main structural shifts seen in each activity.

As a result of methodological changes1A in compiling balance sheets and profit and loss statements for 2002, this analysis only covers the period for which these latest data are available, that is 2002. The analysis also includes a comparison with 2001, for which adjusted data are also available. It should be noted, however, that data for 2001 only cover those commercial companies that operated in 2002 (previous annual analyses included all commercial companies that operated in the given year).

This Working Paper consists of eleven chapters, each providing an independent analysis of company performance for an individual activity according to the Standard Classification of Activities. We have included activities where commercial companies, representing one type of legal organisational form, generated an important part of the activity’s value added. They are: agriculture (A), fishing (B), mining (C), manufacturing (D), electricity, gas and water supply (E), construction (F), wholesale and retail trade, the repair of motor vehicles, personal and household goods (G), hotels and restaurants (H), transport, storage and communications (I), real estate, renting and business activities (K), and other community, social and personal service activities (O).

1A The preparation of annual reports for 2002 had to take into account new provisions laid down in the Act Amending the Companies Act (Official Journal, 45/01, 39/02, 50/02) and the new Slovenian Accounting Standards (Official Journal 107/01). The new Accounting Standards have introduced a new method of evaluating some balance sheet items and new contents of these items in order to ensure a more realistic presentation of the company’s financial results and their financial and property standing. As regards the evaluation of balance sheet items, the new Standards eliminated general revaluation, that is indexation. However, they introduced a compulsory general revaluation of capital relative to changes in the domestic currency’s purchasing power, as well as a special revaluation of assets and liabilities and capital, which is done in order to strengthen or reduce assets, or strengthen or reduce debts relative to changes in the price of certain economic categories.

(7)

7

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Kmetijstvo

1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Gospodarske družbe iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so leto 2002 po pozitivnem izidu v letu prej zakljuèile z neto èisto izgubo obraèunskega obdobja. K temu je najveè prispevala neto izguba iz poslovanja, poslovni rezultati pa bi bili še slabši brez ponovno višjih državnih pomoèi. Negativno je poslovala dejavnost kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve, znotraj nje pa predvsem pridelovanje kmetijskih rastlin. Živinoreja in mešano kmetijstvo pa sta ponovno dosegla pozitivne rezultate. Pozitivne poslovne rezultate so ustvarili tudi v dejavnosti gozdarstvo in gozdarske storitve, vendar je bil neto èisti dobièek obraèunskega obdobja nižji kot v predhodnem letu.

Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) so v letu 2002 po številu predstavljale 1.3%, po zaposlenih 1.7%, po ustvarjeni dodani vrednosti pa 1.2% vseh gospodarskih družb. Povpreèna družba te dejavnosti

: 1 a l e b a

T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostikmetjistva,lovaingozdarstva

1 0 0

2 2002

b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 485 485

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 8,081 8,145

o t e

N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT 1,817 -383 A

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 313.1 347.1

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 16.7 16.8

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 19,653

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 1.000 0.988

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D 0.00

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D 0.01 0.00

% v , a l a ti p a k t s o n t s o n o

D -0.08

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 17,533 18,646

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 3,893 3,984

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 2,932 3,195

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 75.3 80.2

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 35.7 37.8

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 24.8 26.3

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 102.0 93.7

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 98.1 92.9

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e

D 5.0 5.2

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 63.1 66.5

h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e

D 15.0 18.5

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

(8)

je bila po številu zaposlenih veèja (za 37%), po višini sredstev pa približno enaka povpreèni družbi v slovenskem gospodarstvu.

V letu 2002 je letna raèunovodska poroèila oddalo 485 kmetijskih družb, ki so zaposlo- vale 8,145 delavcev oziroma 0.8% veè kot leto pred tem. Zaposleni v gospodarskih družbah s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva so gospodarili s 168.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 157.2 mrd SIT prihodkov, 157.3 mrd SIT odhodkov, leto pa zakljuèili s 383.4 mio SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja (v letu 2001 1.8 mrd SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja). Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom, so ustvarile 32.5 mrd SIT dodane vrednosti, od tega so stroški dela znašali 26.0 mrd SIT oziroma 80.2% dodane vrednosti.

V letu 2002 so gospodarske družbe s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva 96.6% prihodkov ustvarile iz poslovanja, 2.1% iz financiranja, 1.3% pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi s predhodnim letom so se najbolj zmanjšali izredni prihodki, nekoliko nižji so bili tudi prihodki iz financiranja, poslovni prihodki pa so se poveèali. Vremenski pogoji so bili v letu 2002 po sušnem letu 2001 zopet ugodni in pridelava kmetijskih rastlin višja, s tem pa so se poveèali tudi èisti prihodki od prodaje, in sicer za 6.9%. Bolj so porasli na tujem (za 11.1%) kot na domaèem trgu (za 6.7%). Kljub temu ostaja delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje nizek, le 5.2–odstoten (v letu 2001 5–odstoten).

Ker je podroèje kmetijstva, lova in gozdarstva velik prejemnik državnih pomoèi, je posebej zanimiv podatek o višini subvencij, ki so jih prejele družbe te dejavnosti.

Medtem ko iz raèunovodskih izkazov po prejšnjih raèunovodskih standardih to ni bilo razvidno, pa je po novih njihova vrednost, skupno s še nekaterimi drugimi prihodki, prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2002 znašali 2.5 mrd SIT (v letu 2001 2.3 mrd SIT), kar je 1.7% poslovnih prihodkov (v letu 2001 1.6%). Na drugi postavki so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2002 znašali 727 mio SIT (v letu 2001 450 mio SIT), kar je v tem letu pomenilo 35.6% izrednih prihodkov (v letu 2001 le 10.1%). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih družb kmetijstva, lova in gozdarstva prispevali 2.1% (v letu 2001 1.8%), kar je trikrat toliko, kot v povpreèni gospodarski družbi vseh dejavnosti (0.7%).

Podobno kot pri prihodkih so se tudi pri odhodkih poveèali odhodki iz poslovanja, zmanjšali pa finanèni in predvsem izredni odhodki. V letu 2002 so imele te družbe 97.8% odhodkov iz poslovanja, 2.0% iz financiranja in 0.2% izrednih odhodkov.

Rast odhodkov iz poslovanja je bila za 1.4 odstotne toèke hitrejša od rasti poslovnih prihodkov, zato se je gospodarnost poslovanja poslabšala z 1.000 na 0.988. Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se poveèali za 8.4%, stroški dela pa za 9.9%, kar je sicer manj od povpreène rasti teh stroškov v vseh gospodarskih družbah (10.6% in 11.5%). Za dejavnost A je znaèilen razmeroma visok delež stroškov dela v dodani vrednosti, ki se je v letu 2002 še poveèal in presegel 80%.

Rast produktivnosti dela (6.4%) in dodane vrednosti na zaposlenega (2.3%) je bila v letu 2002 ponovno poèasnejša kot v povpreèju vseh gospodarskih družb skupaj (10% in 12.7%), zato se je zaostajanje za njimi po teh kazalcih še poveèalo.

Poslabšala sta se tudi financiranje in plaèilna sposobnost gospodarskih družb: delež

dolga in kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se poveèala, kapitalska pokritost stalnih sredstev ter dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog pa zmanjšali.

(9)

9

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Kmetijstvo

Veèina gospodarskih družb s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva je iz dejavnosti kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve (oddelek 01) (412 od 485-ih), ki so v letu 2002 ustvarile 73% dodane vrednosti celotne dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Njihovi poslovni rezultati so se v letu 2002 poslabšali, saj so obraèunsko obdobje zakljuèili s 712.7 mio SIT neto èiste izgube (v letu 2001 1.3 mrd SIT neto èistega dobièka). Poslabšanje poslovnih rezultatov je bilo predvsem posledica negativnega poslovanja v pridelovanju kmetijskih rastlin, kjer je bila rast skupnih odhodkov kar za 4.5 odstotne toèke višja od rasti skupnih prihodkov. Predvsem so porasli poslovni odhodki, tako stroški blaga, materiala in storitev, kot tudi stroški dela, oboji za 8.2%.

Kmetijske gospodarske družbe so v letu 2002 ustvarile 23.6 mdr SIT dodane vrednosti.

Tretjino dodane vrednosti kmetijskih gospodarskih družb (oddelek 01) je bilo ustvarjene v živinoreji, nekoliko manj v pridelavi kmetijskih rastlin, ostalo pa v mešanem kmetijstvu ter storitvah in lovu. V živinoreji je bolj kot rast dodane vrednosti v reji najpomembnejših živali, to je perutnine, govedi in prašièev, opazna rast v reji ovac, koz in konj ter drugih živali. Hitro rastoèa dejavnost, ki sicer predstavlja relativno majhen delež v skupno ustvarjeni dodani vrednosti, je tudi urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin. V tem razredu je bila v letu 2002 v primerjavi z letom prej zabeležena visoka rast sredstev (41.0%), zaposlenosti (22.3%), prihodkov (43.1%), odhodkov (46.4%) in dodane vrednosti (35%), leto pa so ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja.

V dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (oddelek 02) je v letu 2002 delovalo 73 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 2,222 delavcev (1.9% veè kot v letu prej). Gospodarili so z 22.3 mrd SIT sredstev, ustvarili 23.4 mrd SIT prihodkov, 22.9 mrd odhodkov, leto pa ponovno zakljuèili z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja, vendar za tretjino manjšim kot v letu 2001 (329.2 mio SIT, v letu 2001 513.4 mio SIT). Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, so v letu 2002 ustvarile dodano vrednost v višini 8.9 mrd SIT. Produktivnost povpreène gozdarske družbe, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila nekoliko višja od produktivnosti povpreène kmetijske družbe, še vedno pa precej nižja od povpreèja vseh družb v slovenskem gospodarstvu (gozdarstvo 4.0 mio SIT, povpreèje vseh družb 5.6 mio SIT).

Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

Slika 1: Struktura dodane vrednosti (DV) in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo

0 20 40 60 80

Kmetijstv o Gozdarstv o

Delež DV, v %

3 4 5

DV/zap., v mio SIT

2001 2002

2001 (desna os) 2002 (desna os)

(10)

2. Ribištvo

Ribiška dejavnost se v zadnjih letih sreèuje z vse veèjimi problemi, katerim v veliki meri botruje problem nedoreèene državne meje na morju in neurejenih sosedskih odnosov, kar ovira izvajanje ribolova. Gospodarske družbe te dejavnosti so tako v letu 2002 zaposlovale 6% manj delavcev kot v letu prej in èetrtino manj kot pred petimi leti. Obraèunsko obdobje so zakljuèile z neto èisto izgubo, ki je bila petkrat višja kot v letu 2001. V primerjavi z letom prej so sicer izboljšale poslovanje v osnovni dejavnosti (manjša neto izguba iz poslovanja), vendar sta se hkrati zmanjšala neto dobièek na ravni financiranja in izrednih dogodkov.

Gospodarske družbe s podroèja ribištva (podroèje dejavnosti B) imajo med gospodarskimi družbami le skromen delež: v letu 2002 so po številu predstavljale 0.06%, po zaposlenih 0.02%, po ustvarjeni dodani vrednosti pa 0.01% vseh

: 2 a l e b a

T Izbranikazalciposlovanjagospodarskihdružbdejavnostiribištva

1 0 0

2 2002

b ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 23 23

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 114 107

o t e

N 1čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -11 -59 A

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 71.1 70.7

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 4.9 4.6

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 15,274.9

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0.941 0.963

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D -0.04

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D -0.01 -0.03

% v , a l a ti p a k t s o n t s o n o

D -0.08

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 14,534 15,948

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 2,717 3,440

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 2,836 3,156

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 104.4 91.7

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 56.2 57.8

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 47.4 47.5

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 75.0 70.6

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 69.6 67.3

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

% v , e j a d o r p d o h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e

D 2.3 2.9

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 58.4 59.8

h i v t s d e r s h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e

D 22.1 22.0

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :1Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

(11)

11

Delovni zvezek 10/2002 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letih 2001 in 2002 Rudatstvo

gospodarskih družb. Letna raèunovodska poroèila za leto 2002 je oddalo 23 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 107 delavcev (6% manj kot v letu prej).

Gospodarili so z 1.6 mrd SIT sredstev, ustvarili 1.77 mrd SIT prihodkov in 1.82 mrd SIT odhodkov, poslovno leto pa ponovno zakljuèili z neto èisto izgubo, v višini 58.6 mio SIT (v letu 2001 10.9 mio SIT). Dodana vrednost dejavnosti je znašala 367 mio SIT, od tega stroški dela 336.8 mio SIT oziroma 91.7% njene vrednosti.

V letu 2002 so ribiške družbe 96.2% prihodkov ustvarile iz poslovanja, 2.3% iz financiranja, 1.5% pa je bilo izrednih prihodkov. V primerjavi z letom prej so se poveèali le poslovni prihodki, za 3.2%. Èisti prihodki od prodaje so porasli za 1.2%, od tega bolj na tujem (za 29.4%) kot na domaèem trgu (za 0.6%). Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje pa je sicer ostal skromen, le 2.9–odstoten (v letu 2001 2.3–odstoten). Gospodarske družbe s podroèja ribištva so v letu 2002 prejele 5.3 mio SIT prihodkov iz naslova subvencij, dotacij in podobnih prihodkov (v letu 2001 trikrat veè, 18.0 mio SIT)2, kar je predstavljalo 0.3% skupnih prihodkov (v letu 2001 1%)

Na strani odhodkov so se v primerjavi z letom 2001 nekoliko poveèali odhodki iz poslovanja in zmanjšali finanèni odhodki, predvsem pa je bilo opazno poveèanje izrednih odhodkov. Ti so se poveèali za 70.7%, v glavnem zaradi kritja izgube iz prejšnjih obdobij, pa tudi zaradi drugih izrednih odhodkov. Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, se skorajda niso spremenili, stroški dela pa so se poveèali le za 4.6% (v povpreèju vseh gospodarskih družb za 11.5%).

Dodana vrednost na zaposlenega se je poveèala za veè kot èetrtino, vendar ostaja kljub temu v primerjavi s povpreèjem vseh gospodarskih družb nizka (3.4 mio SIT, povpreèje vseh družb 5.6 mio SIT). Financiranje in plaèilna sposobnost sta se poslabšala po vseh opazovanih kriterijih: delež dolga in delež kratkoroènih obveznosti v virih sredstev sta se poveèala, zmanjšala pa kapitalska pokritost stalnih sredstev in dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog.

3. Rudarstvo

V rudarstvu se je v letu 2002 nadaljevalo krèenje aktivnosti gospodarskih družb, merjeno s številom zaposlenih. Poslovni rezultati so bili lani v povpreèju boljši kot leto pred tem, še vedno pa je izguba energetskega dela presegala dobièek neenergetskega dela.

V letu 2002 je statistiène podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve predložilo 60 gospodarskih družb s podroèja rudarstva (podroèje dejavnosti C). 4,779 zaposlenih v tej dejavnosti je gospodarilo s 86.8 mrd SIT sredstev ter ustvarilo 53.3 mrd SIT poslovnih prihodkov. Dodana vrednost dejavnosti je znašala 29.4 mrd SIT in se je v primerjavi z letom 2001 nominalno poveèala za 8.7%. Pri tem so v dodani vrednosti stroški dela predstavljali kar 78.7%. Visoki so bili tudi stroški dela na zaposlenega, kar je tudi odraz zahtevnih delovnih pogojev. Stroški dela na zaposlenega so tako kar za 38% presegali povpreèje vseh gospodarskih družb.

2 Gospodarske družbe s podroèja ribištva so za leto 2002 izkazale 4.7 mio SIT subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi uèinki (v letu 2001 0 SIT) in 0.5 mio SIT subvencij, dotacij in podobnih prihodkov, ki s poslovnimi uèinki niso povezani (za leto 2001 18.0 mio SIT). Naknadno je vlada RS ribièem zaradi zaèasno oviranega normalnega izvajanja ribolova v slovenskem ribolovnem morju v poletju 2002 namenila še dodatno pomoè, vendar ta v njihovih raèunovodskih izkazih za leto 2002 ni izkazana; zaradi proraèunskih težav jim je bila namreè dodeljena šele v poletju 2003.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Ker se sistem spremljanja v zadnjih desetih letih ni pomembneje spreminjal ocenjujemo, da je pove ano število prijav po eni strani posledica dejanskega pove anja števila

Kljub prizadevanjem, da bi revesne nalezljive bolezni v im ve jem številu etiološko opredelili, se je število prijavljenih primerov z nejasno etiologijo v letu 2001 še pove alo in

Hudoklin (1994) in Kryštufek & Hudoklin (1999) za jame nižinskih predelov Bele krajine navajata le posamezne primerke prezimujočih malih podkovnjakov (Tab.. Maloštevilnost

Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2019 so najbolj vplivale družbe v občini Mežica, ki so ustvarile 21 milijonov evrov neto čistega dobička.. Te

Produktivnost dela v zadrugah se je poslabšala, saj so zadruge koroške regije lani ustvarile 3.392 tisoč evrov neto dodane vrednosti (5 % manj glede na leto prej) in za 6 % manj

V letu 2012 so družbe s področja predelovalnih dejavnosti ugotovile skoraj enak znesek neto čiste izgube kakor v letu 2011, na poslabšanje rezultatov poslovanja zasavskih

Med 18 občinami v regiji so družbe v kar 10 občinah ustvarile v letu 2009 manj neto dodane vrednosti, kot v letu 2008. Med vsemi 18-imi občinami je

Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je v letu 2016 znašala 12.579 evrov, v primerjavi z letom 2015 je bila večja za 5 %.. V primerjavi z letom 2015 je