Fenomenološki pristop

Fenomenološki pristop

Raziskovanje v družinski in zakonski terapiji

• roza krave?

• resnično znanje relativno

• opišemo bistven vpliv na našo zavestno izkušnjo

• Fenomen je potrebno raziskati tam, kjer se pojavlja in iz perspektive

akterja (v poročilu je potrebno

omeniti, da je iz te perspektive)

Filozofska predvidevanja

fenomenološkega raziskovanja v ZDT

• Kako vemo

• znanje socialno skonstruirano (poskusno in nekompletno; resnica vedno relativna in

varljiva)

• stvari, dogodki ali situacije lahko pomenijo različne stvari za različne člane družine ^(npr.

kronična bolezen; raziskovalec mora vzbuditi percepcije in poglede vseh družinskih članov, da bi dobil celotno sliko določene družine – videti celoto)

• Znanje je lahko pridobljeno tako preko

umetnosti kot tudi znanosti (pomembno znanje je vsebovano v ljudkih zgodbah, pesmih, umetnosti – npr. Picasso Blue family”, “distance-sensitive family” – vsaka realnost

človeške družine, iz svoje izkušnje, disclipine, načina izraza –

vsaka obliko resničnega znanja).

• Kaj je potrebno vedeti?

• Navadno, vsakodnevno znanje o

družinskem svetu je pomembno

razumevanje v posebnih situacijah – raziskovalec mora obiskati družine tudi takrat)

• Jezik in pomen vsakodnevnega življenja

sta pomembna

• Kam se postavimo v raziskovalnem proces

• Kot raziskovalci nismo ločeni od fenomenov, ki jih raziskujemo

• naša čustva, stališča, prepričanja in odzivi vplivajo na vprašanja in interpretacijo

• zato potrebno stalen in ekspliciten proces samorefleksije in samospraševanja

• Vsakodnevno znanje je deljeno in “držano” tako s strani raziskovalca kot tudi udeležencev (malo ali nič hierarhije glede tega, kdo je strokovnjak –

skupaj poskušajo pridobiti pomen o določenem fenomenu).

• Ne glede na metodo je raziskovanje vedno

pristrano, kar ni nujno negativno – pristranost je potrebno narediti eksplicitno na začetku – treba jasno definirati našo subjektivnost – kaj

verjamemo in cenimo. Vsebina je manj

pomembna, kot to, da smo odprti.

Metodologija

• Družinska terapija je bolj pogovor kot intervenca. Terapevt razširi družinski

naravni pogovor, ki se je že zgodil s tem, ko družina in njeni člani konstruirajo

pomen in vzdržujejo ta konstrukt –

terapevt dela to eksplicitno in reflektivno

“prinaša v bližino”

• Velik pomen dajejo zgodbam – poudarek ni na reševanju problemov, ampak

ustvarjanju pomena, pripovedovanju

zgodb – globlje razumevanje in narava

vsakodnevnega sveta in živete izkušnje

Raziskovalno vprašanje

• Vprašanja o pomenu, ki pomagajo

raziskovalcu razumeti živeto izkušnjo udeleženca.

• Raje vprašajo udeleženca, da definira fenomen, kot pa da bi ga oni.

• Z razumevanjem pomena kompleksnih

fenomenov – se lahko udeleženci vedejo z večjim zavedanjem (zunajzakonske spolno vedenje, odločitev o ločitvi, nudenje

pomoči starejšemu staršu, odločitev za otroka, definicija in izraz duhovnosti

znotraj družine… - je potrebno razumeti in

živeti, ne rešiti).

Procedure vzorčenja in izbire

• Raziskave z bolj majhnim N– namen točno

razumevanje pomena in vzpostavljanje možnosti, ne pa generalizacija ugotovitev (ni tako

pomembno naključno vzorčenje)

• Primer Dahl (1994) želi razumeti načine, kako

družine ustvarjajo pomen duhovnosti, zato je za vzorčenje izdelala naslednje kriterije:

• Minimalno tri osebe so bile intervjuvane iz vsakega družinskega sistema, ki je bil predstavljen; če je bilo možno je bil vsaj eden od treh generacij

• Vsaj en član je moral imeti otroka starega več kot 5 let, tako da je bilo vsaj nekaj elementov posameznikovih preteklih in sedanjih izkušenj udeležbe v ritualih z

otrokom; komuniciranja o duhovnosti z otrokom in so- ustvarjanja pomena z otrokom.

• Končni podvzorec za končno analizo je bil sestavljen iz treh družinskih sistemov, vsak iz drugačnega zunanjega demografičnega konteksta.

• Zelo pomembna konfidencialnost.

Procedure za zbiranje podatkov

• Kaj se smatra za podatke?

• Vsi podatki so besede o izkušnjah in pomenih (podatki iz družinskih zgodb, skrivnostih, ritualih, običajnih pogovorov pri jedi, vedenj, pisem, dnevnikov, fotografij in vzorcev

družinskega vedenja ali pogovorov)

• Osnovno osredotočanje raziskovalca je na pomenih udeležencev, vsebovanih v podatkih.

• Uporablja se kreativnost in intuicijo.

• Raziskovalčeva realnost/realnost družine.

• Katere procedure se smatra za uporabne?

• Katerikoli načini zbiranja informacij, ki pomagajo raziskovalcu dostopiti do izkušnje drugega (odprti intervjuji, analiza pisem, dnevnikov, pripovedi, preiskovanje fotografij ali videov)

• Metoda mora adekvatno in točno predstavljati “izražene dnevne pogoje, mnenja, vrednote, odnose (attitude), prepričanja in védenja udeležencev”

• Metode dovoljujejo udeležencem, da definirajo fenomen za sebe in da opiše pogoje (stanja), vrednote in drže, za katere verjamejo, da so pomembne pri definiciji ZA NJIHOVA

LASTNA ŽIVLJENJA (v enem primeru so dali kamere za domov, da so posneli komunikacijo, ki se jim je zdela pomembna)

Procedure za zbiranje podatkov II

• Primer zbiranja podatkov:

• Dahl (1994) – zbrala družinske zgodbe o duhovnosti preko uporabe poglobljenih, osredotočenih intervjujev na domovih udeležencev, na nevtralnih lokacijah in po telefonu (od 2,5 do 4 ure).

• Zgodbe je napisala v transkripte (284 strani).

• Med intervjujem si je zapisovala o določenih komentarjih, samorefleksiji in vprašanjih za nadaljnje informacije (108 str.)

• Pisala tudi osebni dnevnik med raziskavo, v katerem je opisovala afektivne odzive na intervjuje in proces analize, misli o povezavah

med in znotraj družin in opazovanja o njenemu učiteljevanju in klinični praksi, ki so se povezovali z raziskavo.

• Oseba raziskovalca kot instrument

• Čeprav je raziskovalec pod vplivom stresa, utrujenosti, zmede ali pristranosti, je izguba zaradi teh faktorjev manjša kot pa pridobitve zaradi fleksibilnosti, vpogleda in sposobnosti graditi “tiho” znanje, ki je posebno področje človeka kot instrumenta

• Interpretacije in teoretične povezave so pod vplivom osebne

zgodovine (v terapiji – kontratransfer) – raziskovalec mora voditi dnevnik o njegovih izkušnjah, emocijah, vpogledih in vprašanjih, ki izhajajo iz procesa zbiranja podatkov.

• Za dobro zbiranje podatkov je značilno prepoznavanje vsebinskega konteksta podatkov.

Procedure analize podatkov

• Amadeo Giorgi (1983) – bolj strukturirana metoda analize:

1. Raziskovalec mnogokrat prebere celoten opis opazovanja ali izkušnje da bi dobil splošni občutek celote

2. Ko dobi občutek celote, gre od začetka skozi tekst s ciljem, da razlikuje “enote pomena (pomenske enote)” iz psihološke

perspektive in se ob tem osredotoča na fenomen raziskovanja – pomen se spreminja, ko napreduje interakcija med

pripovedovalcem in poslušalcem in se spreminja kontekst.

Enote pomena odražajo te spremembe in napredek.

3. Ko so bile enote pomena orisane, gre raziskovalec skozi vse in prikaže psihološki vpogled, ki je vsebovan v njih, bolj direktno.

4. Raziskovalec sintetizira vse transformirane enote pomena v

konsistentno izjavo o subjektovi izkušnji (imenovano tudi

struktura izkušnje).

• Ponavadi ni jasne ločitve med zbiranjem podatkov in analizo podatkov

• Potrebna “potopitev v podatke”, refleksija in intuitivno zavedanje, poslušanje in odprtost do občutij,

odprtostjo za odkritja, povezava z notranjo realnostjo, ki je različna od raziskovalčeve lastne – ta povezava vir znanja.

• Kako vemo, da smo resnično odprti, ne pa da vsiljujemo naše pomene? (Hare-Mustin, 1994)

• Možna je analiza vrstica za vrstico; lahko iskanje pomembnih besed ali fraz ali zbiranje bolj globalnih vtisov misli in tem – bistvo je, da je raziskovalec čim bolj v stiku z izkušnjo udeleženca

• Udeleženci lahko preverijo in prispevajo k ustvarjanju

pomena, ki ga raziskovalec konstruira (v vseh fazah

raziskovanja).

• Analiza podatkov v Dahl-ovi (1994) raziskavi družinske duhovnosti:

• Najprej je izvajala intervju, potem je pisala transkript, potem je brala transkripti in si z bravami označevala teme, ki so se pojavljale.

• Najprej je poslušala celotno zgodbo in bila pozorna na metafore, podobe, nekonsistence, presenečenja in njene občutke o vsem tem.

• Potem je ponovno poslušala in bila pozorna na družinske procese in dinamike, ki so bile opisane v zgodbah in potem spet na pokazatelje socialnega in kulturnega konteksta

• Zgodbe od vsakega posameznika o družinski duhovnosti so bile analizirane glede kategorij in tem; primerjava zgodb članov istega družinskega sistema; primerjava tudi družin med sabo.

• Rezultat:

• Bogata zbirka zgodb; prikazujejo zanimive načine, kako družine definirajo in izražajo duhovnost.

• Izkazalo se je npr., da:

• Družine kaže da lažje prenašajo nasprotujoče si poglede v njihovem procesu ustvarjanja pomena

• Pogovor in ritual je pomembna recipročna vplivna dimenzija družinske duhovnosti

• Kot je rekel en udeleženec: “Družine, pa če se zavedajo ali ne, skupaj oblikujejo njihovo duhovnost”

• Te ugotovitve niso končne, ampak osnova za naprej.

Etične zadeve

• Tako raziskovanje je zelo osebno - verjetno, da bodo razkrili senzitivne zadeve (sramotne, neprijetne …) –

informirano soglasje (umik kadarkoli med intervjujem…kako lahko dajo soglasje, če spreminjamo metodo in smer med

raziskovanjem?), zaupnost, problem dvojnih vlog (terapevt-raziskovalec), škoda za udeležence? (izpostavitev;

debriefing)

Poročanje o rezultatih

• Opis izkušnje – kaj fenomen je in kaj ni (npr. Dahl, 1994 – razlikovanje med

družinsko religioznostjo in družinsko duhovnostjo).

• Lahko se prikaže podpirajoče podatke za vsako zadevo.

• Rezultate se poveže s kontekstom prejšnjega raziskovanja in teorije.

• Težko opisati tipično poročanje – od publike se kdaj pričakuje tudi skoraj

intuitivni pristop. Malo bolj strukturirana

poročila – članki za prebrati doma.

Zanesljivost in veljavnost

• Ni klasične zanesljivosti in veljavnosti – subjektivna pomembnost.

• Koncept adekvatnost – bralec ali poslušalec mora videti v opisu veljavnosti in prikladnost konceptov, ki jih predstavi raziskovalec,

udeleženci se morajo strinjati, da je analiza točna refleksija njihovih percepcij.

• Težko posploševanje – bolj pomembno točno refleksiranje izkušnje družine. Potrebno vključit različne perspektive.

• Glede zanesljivosti – pomen se ustvarja skupaj z raziskovalcem – različni raziskovalci lahko

pridejo do različnih vidikov istega fenomena.