Vpogled v Digitalni repozitorij Univerzitetne knjižnice Maribor

(1)

knjižnice Maribor

The University of Maribor Library Digital Repository

Jan Bezget, Aleksandra Grajfoner, Jerneja Grašič, Suzana Kikl, Aljoša Nikl, Vlasta Stavbar

Oddano: 12. 9. 2017 – Sprejeto: 26. 10. 2017 1.04 Strokovni članek

1.04 Professional article

UDK 021.61:004.9:027.7(497.4Maribor)

Izvleček

Namen: V prispevku je predstavljen portal za pregledovanje digitaliziranega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM). Predstavljene so idejna in vsebinska zasnova Digitalnega repozitorija UKM (DR UKM) ter programska platforma in tehnična izvedba.

Poudarjene so tematske zbirke za promocijo kulturne dediščine Maribora in Štajerske.

Poudarek je tudi na predstavitvi metapodatkovne sheme, kjer so metapodatki za DR UKM usklajeni s formatom COMARC/B. Opisana so tudi določila o pravicah uporabe in licence. Poudarjena je uporabnost repozitorija, saj so različnim javnostim na razpola- go digitalizirana gradiva za proučevanje, raziskovanje ali preprosto na ogled. Hkrati pa je DR UKM zaradi svoje strukture povezljiv z drugimi digitalnimi repozitoriji.

Metodologija/pristop: Po pregledu dobrih praks in potreb uporabnikov, da je gradivo UKM-ja dostopno tudi v digitalizirani obliki, je bila sprejeta odločitev za vzpostavitev DR UKM-ja. Pripravljeni so bili idejna in vsebinska zasnova, določene zbirke, programska platforma in uporabniški vmesnik ter metapodatkovna shema, ki zagotavlja povezljivost z drugimi sistemi in čim bolj odprt dostop.

Rezultati: Z DR UKM-jem je vzpostavljen portal za pregledovanje digitaliziranih gradiv UKM-ja s poudarkom na odprtem dostopu do kulturne dediščine. UKM z DR UKM-jem prispeva k oblikovanju virtualnega sveta znanja ter z digitalizacijo dragocene pisne kulturne dediščine univerze, mesta in regije zagotavlja širok dostop do kulturnih dobrin.

Uporabnost raziskave: DR UKM pomeni večjo dostopnost (24/7) in boljšo zaščito raritet- nega in antikvarnega gradiva, hkrati omogoča več sodelovanja med knjižnicami tako

(2)

na nacionalni kot tudi lokalni ravni. Olajšana je izmenjava informacij, digitaliziranih objektov in njihovo iskanje.

Izvirnost: DR UKM je zgrajen z lastnim znanjem. Portal ni namenjen le uporabnikom UKM-ja, temveč je širše uporaben. Razvojni načrti DR UKM-ja so tako v prihodnje zasnovani na širši povezljivosti z informacijskimi sistemi v Sloveniji in tudi tujini.

Ključne besede: digitalni arhivi, kulturna dediščina, digitalne zbirke, digitalizacija, uprav

ljanje, Digitalni repozitorij UKM, Univerzitetna knjižnica Maribor

Abstract

Purpose: Paper presents a portal for browsing the University of Maribor Library (UML) digitised materials. The outline and contents design of the UML Digital Repository (DR UKM) as well as the software platform and the technical solutions are presented. The thematic collections for promotion of Maribor and Štajerska cultural heritage are em- phasized. An emphasis is put on the presentation of the metadata scheme, in which the metadata for DR UKM are consistent with the COMARC/B format. Usage and licence information are also provided. The article stresses the repository’s usability, as the digitised materials are available for different public and different purposes, like teaching, research or simply browsing.

Methodology/approach: After examining good practice examples and due to the neces- sity of providing the UML materials also in digitised form, we decided to establish the DR UKM. An outline and contents design were prepared, collections to be digitised were selected, the software platform, the interface, and the metadata scheme, which enables connectivity with other systems in open access, were prepared.

Results: A portal for browsing the UML digitised materials with the emphasis on open access to cultural heritage, which can be connected to other digital repositories, was established. With the DR UKM the UML contributes to shaping the virtual world of knowledge; with digitising precious cultural heritage of the university, the city and the region it ensures a wide access to cultural goods.

Originality/practical implications: The DR UKM was built by the University of Maribor professionals’ own knowledge. It offers a wider accessibility and it protects rare and antiquarian materials 24/7; it also enables cooperation among libraries on the national and local level. Exchange of information and digitised objects as well as their search- ing are simplified.

Keywords: digital archives, cultural heritage, digital collections, management, UML Digi

tal Repository, University of Maribor Library

1 Uvod

Pomemben dejavnik v razvoju knjižnic je splet. Z razvojem informacijske tehnolo- gije in nastankom svetovnega spleta so knjižnice dobile priložnost prestopiti prag

(3)

ohranjanja klasičnih pisnih virov in vstopiti tudi v digitalni svet. Tako se knjižni- ce danes med drugim intenzivno ukvarjajo z virtualnim okoljem, kako približati knjižnico, njene storitve in knjižnične zbirke uporabnikovemu domu ali delovne- mu mestu. Veliko gradiva, ki ga knjižnice hranijo v klasični obliki na policah, se v zadnjem obdobju intenzivno digitalizira in je dostopno po omrežjih. Razvoj se na- daljuje v tej smeri ter zahteva in omogoča več sodelovanja med knjižnicami tako na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (Krstulovič, Kragelj in Musek, 2006).

Na ta način sta olajšana izmenjava informacij in njihovo iskanje. Tej usmeritvi se je leta 2016 pridružila tudi Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) kot osrednja knjižnica Univerze v Mariboru (UM), druga depozitarna (arhivska) knjižnica Slo- venije ter domoznanska knjižnica. Zaveda se nujnosti gradnje digitalnih zbirk, saj je za razvoj znanosti in raziskovanja, za izobraževanje in strokovno delo na vseh področjih in pri vseh dejavnostih pomembno, da so dokumenti, raziskovalni dosežki in pisna kulturna dediščina, tako lokalnega kot nacionalnega pomena, dostopni v elektronski obliki od kjerkoli in kadarkoli. Z gradnjo digitalnih zbirk UKM svojim uporabnikom, ki so lahko študent, raziskovalec, profesor ali občan, nudi digitaliziran vir na ogled, v branje ali v znanstveno obravnavanje. To je še toliko pomembneje, saj gre po navadi za dragocene vire. Digitalne zbirke nudijo

»most med preteklo in sedanjo duhovno ustvarjalnostjo slovenskega naroda in vrata v svet informacij in znanja«, kot so zapisali ustvarjalci Digitalne knjižnice Slovenije (Krstulovič idr., 2006, str. 217).

UKM v svojih depojih hrani več kot milijon enot gradiva, od tega veliko starejšega in dragocenega, ki je edinstveno in izvirno iz več razlogov. Gre za pomembne zbirke fizičnih gradiv s področja kulture in znanosti. Gradivo je zanimivo za lokalno okolje, ker ga UKM hrani zaradi svojega poslanstva, domoznanske vsebine ali na- sploh zaradi fizične ali pojavne oblike. Prav to so redkosti Univerzitetne knjižnice Maribor, ki jo odlikujejo in po katerih se razlikuje od drugih knjižnic. V veliki večini je to gradivo uvrščeno v posebne zbirke: Zbirko raritet in stare periodike, Rokopisno zbirko, Zbirko drobnih tiskov, Glasbeno in filmsko zbirko, Kartograf- sko zbirko, Maistrovo knjižnico, Domoznansko zbirko in druge (Univerzitetna knjižnica Maribor, 2003). Lahko je tiskano ali izvorno digitalno gradivo. Z digitaliziranim gradivom in zbiranjem izvorno digitalnih dokumentov Univerzitetna knjižnica Maribor že vrsto let dopolnjuje svojo knjižnično zbirko. Tako kot druge javne institucije se tudi UKM v zadnjem desetletju, intenzivno pa od leta 2011, ukvarja s problematiko digitalizacije in zahtevami po trajnem ohranjanju nasta- lih digitalnih vsebin. Prav tako pa je pomembno poudariti, da se z digitalizacijo problematika, povezana z ohranjanjem fizičnega gradiva in njegove digitalne oblike, ne konča, temveč le razširi iz fizičnega v digitalno okolje.

(4)

2 Razvoj Digitalnega repozitorija UKM-ja

Namen UKM-ja je bil vzpostaviti odprt in povezljiv sistem. Pri sami gradnji so bile za zgled Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007–2010 (2006) in Smernice za zajem, dolgotrajno hranjenje in dostop do kulturne dedi- ščine v digitalni obliki (2013) (v nadaljevanju Smernice). Smernice so nastale kot rezultat uresničevanja ciljev Evropske digitalne agende, ki je ena izmed vodilnih konceptov pri uresničevanju strategije Evropske komisije Evropa 2020¹ (Sporočilo evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-so- cialnemu odboru in Odboru regij, 2010).

Tako je v sodelovanju različnih segmentov v UKM-ju, in sicer Enote za pridobi- vanje in obdelavo knjižničnega gradiva (EPOKG), Enote za domoznanstvo in posebne zbirke (EDPZ) in Enote za informatiko in digitalno knjižnico (EIDK), nastal Digitalni repozitorij UKM (DR UKM) – vstopni portal za pregledovanje digitaliziranega gradiva UKM-ja (UKM – Digitalni repozitorij, 2017). Razvoj DR UKM-ja je potekal v petih razvojnih stopnjah:

1) Idejna in vsebinska osnova DR UKM-ja.

2) Izbira programske platforme.

3) Oblikovanje vmesnika, izbira metapodatkovne sheme in določitev zbirk.

4) Uskladitev metapodatkovne sheme s formatom COMARC/B, metapodatki o pravicah in tehnična izvedba.

5) Vzpostavitev DR UKM-ja in promocija.

2.1 Idejna in vsebinska osnova Digitalnega repozitorija UKM

Ideja o informacijskem sistemu, ki bi hranil knjižnično gradivo v izvorno digitalni in digitalizirani obliki, s čimer bi bilo dostopno tudi širši javnosti, se je porodila leta 2010. Prvi pilot informacijskega sistema je bil vzpostavljen konec leta 2012 in je bil zasnovan na odpri programski kodi DSpace² (Smith idr., 2003). V letu 2013 je UKM podpisala tripartitno pogodbo z Univerzo v Mariboru in se s tem zavezala, da bo vzdrževala Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM). S to pogodbo je prišlo do ideje o zamenjavi programske platforme DSpace s platformo DKUM.

1 Evropska komisija je marca 2010, da bi omogočila izhod iz krize in izboljšala gospodarstvo, začela strategijo Evropa 2020. Evropska digitalna agenda je ena izmed sedmih vodilnih pobud te strategije. Njen namen je določitev ključne vloge informacijskim in komunikacijskim tehno- logijam, če želi Evropa doseči svoje cilje za leto 2020.

2 Dspace je odprtokodni sistem za gradnjo digitalnih repozitorijev, ki so ga razvili na Tehnološkem inštitutu Massachusetts Univerze v Cambridgeu.

(5)

DR UKM se ne omejuje samo na UKM, temveč izpolnjuje tehnične pogoje za vključitev v portale: dLib.si, Europeana, OpenAIRE in Nacionalni portal odprte znanosti.³ Razvojni načrti DR UKM-ja so tako v prihodnje zasnovani na pove- zovanju kulturnih institucij na območju štajerske regije. Pri celotnem procesu dela je pomemben korak »prevzemanje gradiva«. Deli se na neavtomatizirane in avtomatizirane procese prevzemanja novih vsebin. Pri avtomatiziranih in neavto- matiziranih procesih, ki potekajo po standardiziranih protokolih za prevzemanje gradiva in kjer ni treba ročno obdelovati metapodatkov prevzetega gradiva, se kakovost metapodatkov poveča in se kaže v večji kakovosti izmenjanih podatkov med DR UKM ter iskanju vsebine po le-teh. Želja po poenotenem vnosu podatkov o kakršnemkoli gradivu (slikovno, tekstovno, zvočno, filmsko in kartografsko gradivo itd.) v DR UKM-ju je pripeljala do razvoja standardiziranega delovnega procesa za prevzemanje gradiva. Ideja je bila poenotenje in normiranje postopkov v zvezi z avtorskimi in sorodnimi pravicami prevzetega gradiva, ki se javno objavi na uporabniškem portalu DR UKM.

2.2 Izbira programske platforme

DR UKM temelji na programski platformi DKUM (Ojsteršek, Legat in Brezovnik, 2009), ki je bila razvita na Univerzi v Mariboru – Fakulteta za računalništvo in informatiko (UM-FERI) v laboratoriju za heterogene računalniške sisteme. DKUM je institucionalni repozitorij Univerze v Mariboru. Podpira odprti dostop do znan- stvenoraziskovalnih, strokovnih in drugih del ter raziskovalnih ugotovitev, ki nastajajo na univerzi v procesih raziskovanja in izobraževanja. DKUM vsebuje dela vseh članic Univerze v Mariboru. Poleg diplomskih, magistrskih, doktorskih in drugih del študentov vključuje tudi recenzirane objave iz sofinanciranih projektov, elektronske visokošolske učbenike in učna gradiva ter druga dela, katerih avtorji so sodelavci Univerze v Mariboru ali jih je univerza založila (Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, B. l.).

Za zamenjavo platforme DSpace s platformo DKUM smo se odločili, ker jo uporabljajo tudi vse digitalne knjižnice slovenskih univerz.⁴ DKUM ponuja vse pomembne funkcionalnosti, ki so prisotne v programski opremi svetovno znanih digitalnih knjižnic: iskalnik, brskalnik po gradivih, upravljanje z uporabniškimi

3 Slovenske univerze so leta 2013 s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vzpostavile nacionalni portal odprte znanosti ter repozitorije za odprti dostop do zaključnih del študija in objav raziskovalcev. Spletni naslov http://www.openscience.si.

4 Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, Repozitorij Univerze v Ljubljani, Repozitorij Univerze na Primorskem in Repozitorij Univerze v Novi Gorici.

(6)

profili, upravljanje z metapodatki in datotekami ter napredna možnost citiranja gradiv. Od digitalnih knjižnic v Sloveniji se pričakuje povezljivost s storitvenimi servisi IZUM-a. DKUM podpira tudi možnost enotne prijave preko storitve Arnes AAI-ja.⁵ Uporaba trenutne platforme DKUM nam omogoča poenotenje repozitorijev znotraj UM-ja in Slovenije. V letu 2015 je bila sprejeta strateška odločitev, da se programski platformi obeh informacijskih sistemov, DR UKM in DKUM, poenotita.

2.3 Oblikovanje vmesnika, izbira metapodatkovne sheme in določitev zbirk Platforma DKUM se je prilagodila podpori delovnih procesov in obdelavi že digitaliziranega gradiva UKM-ja. Metapodatkovna shema Dublin Core (DC), ki je bila uporabljena v DSpace, se je razširila z namenom, da se omogoči prenos metapodatkov gradiv na platformi OpenAIRE⁶ in Europeana in že digitalizirano gradivo opremi z novimi metapodatki.

2.3.1 Uporabniški vmesnik

Leta 2015 se je izvedla korenita grafična predelava vmesnika DKUM, pri čemer sta bili pomembni celostna grafična podoba in konsistenca videza z drugimi spletni- mi stranmi UKM-ja. Uvodna stran vsebuje oglasni trak, ki javnost seznanja z novimi digitaliziranimi objekti ali aktualnimi temami, osnovni iskalnik in iskalnik s filtri ter seznam tematskih zbirk UKM-ja. Seznam iskalnih rezultatov prikazuje kontekst, v katerem je bilo gradivo najdeno. Omogočeno je tudi iskanje po hie- rarhiji zbirk. Izpis glavne zbirke vsebuje značilen moder trak z naslovom zbirke in ikono, ob premiku miške na zbirko se prikaže še kratek opis zbirke (Sliki 1 in 2). Na oglasnem traku se javnost seznanja z novimi digitaliziranimi objekti ali pa z aktualnimi temami.

DR UKM se deli na:

– predstavitveni modul,

– modul za vnos gradiva in podatkov o gradivu in – skrbniški modul.

5 Arnes AAI je avtentikacijski sistem enotne prijave za dostop do storitev.

6 Namen projekta OpenAIRE je podpora izvajanju odprtega dostopa v Evropi. Cilj je ponudba raziskav (publikacije, zbirke podatkov, informacije o projektih), financiranih na evropski ravni, preko portala http://www.openaire.eu.

(7)

Slika 1: Uvodna stran DR UKM

Slika 2: Opis zbirke Mariborenzija

(8)

Predstavitveni modul vsebuje grafično podobo spletne strani, daje ji tudi vizual- no strukturo. Splošna spletna stran je sestavljena iz glave, noge in vsebine doku- menta. Med osnovne funkcionalnosti spadajo:

– osnovni iskalnik,

– napredni iskalnik z Boolovimi operatorji in dodatnimi polji, – priporočanje podobnih dokumentov,

– javno dostopen programski vmesnik DR UKM in

– javno dostopen strežnik, ki implementira protokol za prenos metapodatkov (angl. Open Archives Initiative-Protocol for Metadata Harvesting (OAI-PMH)).

Protokol OAI-PMH je implementiran na osnovi odprtokodne rešitve »phpoai2«

iz leta 2005. Rešitev se je posodobila tako, da deluje tudi na novejših različicah programskega jezika, uporabljenih programskih modulov in podatkovne zbirke.

Strežnik vrača podatke v metapodatkovnem formatu DC in datotečnem formatu XML (Extensible Markup Language). Mogoče je dodajati tudi druge metapodatkovne formate, v kolikor bo to nujno v prihodnosti.

Dodatne funkcionalnosti uporabniškega modula obsegajo večji oglasni pano, kjer so poudarjene aktualne vsebine:

– iskalnik, ki omogoča filtriranje gradiv (Slika 3) (funkcionalnost filtrov je izve- dena preko programske opreme Solr⁷ (2017), kjer se je nastavilo polja, katerih vrednosti želimo umestiti v filtre. Pri polju »leto izida« se je dopolnila funkcionalnost z večstopenjskim izborom letnic. Uporabnik prične z izbiro intervala letnic in zaključi z izbiro posamezne letnice, ki ga zanima. Po vsaki stopnji se seznam rezultatov prilagodi izbiri uporabnika.),

– ponujanje samodejnih predlogov pri iskanju, – hiter predogled naslovnic gradiv preko vrtiljaka slik, – pregledna izpostavitev tematskih zbirk,

– hierarhično brskanje po gradivih,

– poseben grafični vmesnik za zbirke in gradiva ter časopisno in serijsko gradivo,

– izpis vseh metapodatkov v tabelarični obliki,

– pregledovalnik celotnih besedil v datotečnem formatu PDF,

– napredna možnost citiranja gradiva (privzeta je možnost citiranja po APA standardu (Slika 4). Uporabniki lahko izbirajo še med standardi ABNT, AMA, Chicago, Harvard, ISO 690, MLA in Vancouver.) in

7 Programska oprema je bil ustvarjena v projektu Solr leta 2004 znotraj podjetja CNET Networks, z namenom da se omogoči spletno iskanje po njihovem portalu. Kasneje je bil darovan fundaciji Apache. Leta 2010 sta se projekta Apache Solr in Apache Lucene združila in poenotila funkcionalnosti tako, da je Solr postal podprojekt projektu Lucene.

(9)

– omogočen je prenos metapodatkov gradiva v orodja za organizacijo referenc in navajanje virov, kot so EndNote, Zotero, Mendeley, Colwiz itd.

Slika 3: Iskanje po filtrih

Slika 4: Navajanje virov

Izpisi podzbirk vsebujejo naslov, kratek opis, značilno naslovnico in izpis osnovnih metapodatkov. V primeru časopisnih zbirk, kot je Marburger Zeitung, se na- mesto seznama rezultatov izpiše tabela letnic, kjer uporabnik najprej izbere leto, nato pa se izpiše/odpre koledar z izdajami, kakor so izšle v izbranem letu (Slika

(10)

5). V primeru zbirk s serijskimi gradivi, kot so znanstvene revije, se izpiše dvonivojski seznam, ki je najprej razvrščen po letnicah, nato pa še po letniku in številki (Slika 6).

Slika 5: Tabela letnic – koledarski prikaz

(11)

Slika 6: Dvonivojski seznam

Knjižničar lahko po prijavi v DR UKM dostopa do vmesnika za vnos posameznega gradiva, ki je sestavljen iz treh podstrani:

– Prva podstran je namenjena opremi gradiva z metapodatki (Slika 7). Poudarje- na so pomembnejša polja v obliki enostavnega obrazca. Redkeje uporabljeni metapodatki so združeni v spustnem meniju. Omogočeno je uvažanje metapodatkov iz datoteke XML (rezultat procesa digitalizacije) ali lokalnega kataloga v sistemu COBISS.SI. Po uvozu se metapodatki samodejno prenesejo v obrazec.

V poljih »avtor« in »sekundarni avtor« je vključena povezava z normativno podatkovno zbirko CONOR,⁸ ki služi kot normativna kontrola osebnih imen.

V polju »jezik« je uporabljen standard RFC 4646.⁹ V polji »vrsta gradiva« sta vključena šifranta tipologij OpenAIRE in ENUMERATE.¹⁰

8 Normativna datoteka osebnih in korporativnih imen v sistemu COBISS.SI.

9 Je dokument, ki opisuje strukturo, vsebino, konstrukcijo in semantiko jezikovnih oznak za opis digitalnih objektov. Objavljen leta 2006.

10 V okviru projekta Enumerate izdelana tipologija gradiv kulturne dediščine.

(12)

Slika 7: Izsek strani za vnos metapodatkov

– Druga podstran je namenjena namestitvi datotek ali povezav na zunanje spletne strani, portale itd. Vsebuje lahko datoteke različnih tipov: arhivske .tiff ali .jp2, ogledne kopije .jpg, .html, .txt, .xml in .pdf. Datoteki .txt in .pdf sta rezultat optične prepoznave besedila OCR,¹¹ s tem je omogočeno iskanje po celotnem besedilu. Najpogosteje sta to naslovnica v datotečnem formatu JPG in celotno besedilo v datotečnem formatu PDF.

– Na tretji podstrani se določijo licenca in podatki o pravicah gradiva. Ko se ustvari podatkovni zapis gradiva, se ustvari naslov URN preko programskega

11 Optično prepoznavanje znakov (angl. optical character recognition) je postopek pretvorbe ra- strske slike besedila v besedilo, ki ga je mogoče obdelovati v urejevalniku besedil ali uporabiti za namene iskanja.

(13)

vmes nika, ki ga ponuja NUK (Musek, Kragelj in Krstulović, 2009). NUK nudi tudi razreševalec naslovov URN preko povezave http://urnregister.nuk.uni-lj.

si/.

2.3.2 Metapodatkovna shema

Največ pozornosti pri gradnji DR UKM-ja je bilo namenjene izboru metapodatkov in oblikovanju metapodatkovne sheme. Upoštevano je bilo, da se bo sistem v prihodnosti še dopolnjeval in prilagajal. Podatke je mogoče ročno vnesti ali uvoziti iz drugih sistemov. Glede na današnje smernice in potrebe uporabnikov je DR UKM zasnovan na povezljivosti z drugimi sistemi in čimbolj odprtem dostopu, hkrati pa v prvi vrsti vsebinsko poudarja domoznansko gradivo z območja Štajer- ske. Glede na Smernice (2013) je omogočena združljivost z modelom Europeana Data Model (2014)(EDM).¹² Pri oblikovanju metapodatkovne sheme za DR UKM so se upoštevale Smernice, s tem je omogočeno posredovanje digitaliziranega knjižničnega gradiva Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si) in evropski multimedijski digitalni knjižnici Europeani, ki zbira kulturno dediščino Evrope v digitalni obliki.

Glede na Smernice je bila izbrana razširjena metapodatkovna shema Dublin Core (DC). DC je najbolj razširjen standard za metapodatke, ki se uporablja za digitalne repozitorije. Je zelo splošen, lahko se uporabi za opis skoraj katerekoli oblike digitalnih objektov in omogoča najlažji prenos podatkov iz enega sistema v drugega.

Pri implementaciji DC-ja se po navadi uporablja infrastruktura RDF (Resource Description Framework), zapisana v jeziku XML (Hillmann, 2001). Slaba stran DC-ja je ta, da je zaradi njegove izjemno splošne narave težko celovito opisati objekte v zbirki.

Metapodatkovno shemo DR UKM predstavlja 15 osnovnih elementov DC-ja, ki so dopolnjeni s kvalifikatorji (dc:terms)¹³ in EDM (Definition of the Europeana Data Model v5.2.7, 2016), ti pa so obvezni za prenos podatkov v podatkovno zbirko Eu- ropeana. Za potrebe knjižnice in uporabnikov oziroma boljše strukture DR UKM- -ja so dodani še nekateri elemeti (npr. podatek o signaturi, inventarni številki, zbirki, podzbirki). Elementi so polja znotraj sheme metapodatkov. Oblikovana je bila »hibridna metapodatkovna shema« (Clobridge, 2010), ki uporablja DC za osnovo z dodanimi polji za lastne opise. Ta vrsta hibridnih shem se pogosto uporablja in se imenuje »aplikacijski profil« (Textor in Feldner, 2009).

12 Seznam elementov in lastnosti, ki se lahko uporabijo v Europeani.

13 Kvalifikatorji podrobneje definirajo pomen elementa. Dublin Core Metadata Initiative je leta 2000 izdal seznam priporočenih kvalifikatorjev za DC.

(14)

2.3.2.1 Vrste metapodatkov

Glede na to, da obstaja veliko podatkov, ki so lahko povezani s posameznim digitalnim objektom, je bilo treba natančno premisliti, katere podatke je vredno izbrati in shraniti. Po Clobrige (2010) imajo metapodatki tri glavne funkcije: opis- no, administrativno in strukturno:

– Opisna funkcija: informacije o vsebini objektov; oznake ali termini o temi.

– Administrativna funkcija: informacije, ki se nanašajo na pravice in dostopnost, avtorstvo in dolgoročno hranjenje. Vsebuje tudi tehnične podrobnosti (formati datotek, informacije o programski opremi) in informacije o uporabi (sledenje kako, kdaj in v kakšnem kontekstu je bil objekt uporabljen).

– Strukturna funkcija: informacija o povezanih objektih – kako se deli objekta povezujejo drug z drugim. Primeri: strani v poglavjih, poglavja v knjigah, za- poredje, v katerem se morajo gledati slike.

Pri oblikovanju metapodatkovne sheme je bilo upoštevano, da se določeno polje vključi v metapodatkovno shemo, če je povezano z vsaj eno prej omenjenih glavnih funkcij. Oblikovanje metapodatkovne sheme je bilo timsko delo programerja in knjižničarjev. Narejene so bile analize formata COMARC/B, DC in zahtevanih podatkov po Europeani (Univerzitetna knjižnica Maribor, 2016). Iz izbranih metapodatkov je bila oblikovana metapodatkovna shema, ki ustreza zastavljenemu namenu DR UKM-ja.

2.3.3 Zbirke Digitalnega repozitorija UKM

S ciljem poudariti edinstveno gradivo UKM-ja je bilo oblikovanih sedem tematskih zbirk, kamor se uvršča gradivo glede na svojo tematiko. To seveda ne iz- ključuje vnosa gradiv, ki ne sodijo v nobeno od vnaprej definiranih zbirk in do njih lahko uporabniki dostopajo preko enotnega iskalnika. S poljem »zbirka« v metapodatkovni shemi se ustvarja hierarhija razvrščanja gradiv v zbirke in na- dalje v podzbirke.

Eden izmed glavnih namenov DR UKM-ja je promocija domoznanskega gradiva z območja Štajerske (Stavbar, Nikl in Grajfoner, 2017). Digitalizirano gradivo in e-vsebine so v DR UKM uvrščene v naslednje tematske zbirke:

– Iz zakladnice UKM, – Mariborenzija, – Štajerska,

– Univerzitetne zgodbe, – Zapuščine UKM,

(15)

– Domoznanske pripovedi, – Mladi za napredek Maribora.

2.3.3.1 Iz zakladnice UKM-ja

V zbirki so predstavljene dragocenosti iz Rokopisne zbirke in Zbirke raritet Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor. Dragoceno gradivo, ki ga je UKM v glavnini pridobila v prvi polovici prejšnjega stoletja, je regionalne provenience. Vsebinsko opozarja na široko kulturno komponento tega prostora. Gradivo je zaradi starosti in originalnosti hranjeno pod posebnimi pogoji varovanja redkega knjižničnega gradiva, zato je tako rekoč nedostopno širši kulturni javnosti.

2.3.3.2 Mariborenzija

Védenje o zgodovini in sedanjosti mesta Maribor skozi gradivo, ki ga skrbno, natančno in pretehtano pridobiva in obdeluje Enota za domoznanstvo in posebne zbirke skozi več kot stoletno obdobje obstoja in razvoja knjižnice, od nasle- dnice knjižnice Zgodovinskega društva v Mariboru v začetku 20. stoletja pa vse do danes kot osrednje knjižnice Univerze v Mariboru. Gradivo, zbrano v zbirki Mariborenzija, omogoča raziskovanje, proučevanje in daje možnost opisovanja domačega okolja.

2.3.3.3 Štajerska

Štajerska kot historična dežela in kot današnja regija je območje, od koder Uni- verzitetna knjižnica Maribor črpa in odseva svojo vlogo arhivske, univerzitetne in domoznanske knjižnice že več kot sto let. Tako je nastajal in se bogatil tudi njen knjižnični fond. V zbirki Štajerska je uporabnikom na voljo gradivo, ki je vsebinsko vezano na Štajersko.

2.3.3.4 Univerza v Mariboru/Univerzitetne zgodbe

Univerza v Mariboru je bila ustanovljena leta 1975 in Univerzitetna knjižnica Maribor je bila sopodpisnica njene ustanovitve. V sklopu Univerze danes deluje sedemnajst fakultet, ima bogato založeno univerzitetno knjižnico, razvejeno mrežo študentskih domov ter razvito športno in drugo infrastrukturo. Zbirka

(16)

Univerzitetne zgodbe prinaša mejnike Univerze v Maribor v sliki in besedi ter druge zanimivosti iz akademskega življenja Univerze v Mariboru.

2.3.3.5 Zapuščine UKM

Bogat fond UKM-ja se skozi vsa desetletja bogati z zapuščinami, ki spadajo med tiste odličnosti knjižnice, ki jih lahko razumemo tudi kot »muzejsko« literaturo.

Osebne in ustvarjalne zapuščine obsegajo raznovrstne vsebine, od dokumentov, pisem, korespondenc, slikovnega gradiva, razglednic, fotografij itd. Tovrstno kulturno bogastvo ima nemalokdaj zaradi svoje izjemnosti lastnosti kulturne dediščine; po vsebini pa je dragocen vir informacij za študij in preučevanje, za poglobljeno strokovno delo in raziskovanje različnih strok – literature, umetno- sti, kulturne zgodovine, etnologije, glasbe in drugih znanosti, življenja posameznikov ali delovanja institucij. Posamezne enote, ki tvorijo zapuščinsko celoto, so lahko zelo različne, saj včasih obsegajo en dokument, pismo ali pesem, včasih pa več del ali celotno osebno zapuščino posameznega ustvarjalca ali zbiralca.

2.3.3.6 Domoznanske pripovedi

Domoznanska zbirka v Univerzitetni knjižnici Maribor je lokalna samo po mestu zbiranja in hranjenja, po temah in vsebinah pa ima nemalokrat nacionalni pomen.

Domoznanske pripovedi nudijo dostop do digitaliziranih vsebin, celotnih besedil, programov in projektov, ki spadajo v kulturno dediščino Slovenije. Objekti oziroma entitete so predstavljene kot zgodbe, ki prikazujejo izbrani dogodek, osebo ali pojav. Dodani so lahko tudi multimedijski elementi (fotogalerije, glasba, zvok, gibljive slike, tridimenzionalni viri itd.).

2.3.3.7 Mladi za napredek Maribora

Raziskovanje mladih v programu Mladi za napredek Maribora poteka vsako šol- sko leto že od leta 1982, sprva v organizaciji Mestne občine Maribor, od 2007 pa pod okriljem ZPM Maribor. Gibanje spodbuja in širi ustvarjalnosti in inovativnosti mladih, uči jih samostojnega raziskovalnega dela in vzbuja zavest o soodgovor- nosti za razvoj okolja, v katerem živijo.

(17)

Vsako leto v programu sodeluje več kot 300 mladih raziskovalcev iz višjih razre- dov mariborskih osnovnih šol, srednjih šol in dijaških domov, ki oddajo več kot 200 raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov na več kot 30 raziskovalnih področjih.

2.3.3.8 Podzbirke

Hierarhija se ustvarja iz poudarjenih tematskih zbirk, v okviru katerih se gradivo lahko uvršča v podzbirke in znotraj teh še v nadaljnje podzbirke. Podzbirke se kreirajo glede na bibliografske podatke gradiva (vsebina, avtor, provenienca itd.). Zbirke in podzbirke se glede na vsebino lahko medsebojno prekrivajo. To pomeni, da je eno gradivo lahko v več zbirkah ali podzbirkah. Primer: tematska zbirka »Mariborenzija« je hkrati tudi podzbirka tematske zbirke »Štajerska«. Vse gradivo, ki je bilo uvrščeno v to zbirko, je hkrati tudi v zbirki »Štajerska« (Slika 8).

Slika 8: Tematska zbirka Mariborenzija

Gradivo iz posameznih zapuščin, ki ga je knjižnica digitalizirala, se uvrsti v tematsko zbirko »Zapuščine« in hkrati v druge zbirke glede na bibliografske podatke. Gradivo je prikazano v seznamih vseh zbirk, urejenih po abecednem vrstnem redu naslovov gradiv ali podzbirk. Slika 9 prikazuje digitalizirano gradivo, ki je uvrščeno v tematsko zbirko »Zapuščine« in v dve podzbirki »Krempl Anton« in

»Šlebinger Janko. Zapuščina«. Ob kliku na podzbirko »Krempl Anton« uporabnik dobi podatek, da se ta podzbirka nahaja v tematski zbirki »Štajerska«. Torej

(18)

gradivo z naslovom »Antonu Krempeljnu« avtorja Antona Aškerca lahko uporabnik najde v zbirkah »Štajerska« ali »Zapuščine«.

Struktura podzbirk je prikazana tudi na Sliki 10 na primeru podzbirke »Slovanska čitalnica«. UKM hrani gradivo Slovanske čitalnice, ki je nastalo v času njenega delovanja. To gradivo je digitalizirano in objavljeno. Gre za arhivsko gradivo, raz- vrščeno glede na klasifikacijo fizičnih dokumentov v Katalogu rokopisov UKM, ki je bila v knjižnici napravljena že pred leti in je ohranjena tudi v DR UKM-ju. Z uvrstitvijo v podzbirke je lažje opisati nekatere vsebinske pomene posameznih dokumentov.

Kot podzbirka so prikazani tudi metapodatki digitaliziranih serijskih publikacij.

Uporabnik pod podzbirko z naslovom serijske publikacije najde zbrane vse digi- talizirane številke te publikacije. S tem je olajšano izbiranje med posameznimi številkami, pred tem pa ima vpogled v osnovne podatke o sami publikaciji v celoti (v zbirki je opis publikacije za celotno obdobje izhajanja).

Slika 9: Prikaz podzbirk

(19)

Slika 10: Prikaz strukture podzbirk – Slovanska čitalnica

2.4 Uskladitev metapodatkovne sheme s formatom COMARC/B, metapodatki o pravicah in tehnična izvedba

Sistem DR UKM omogoča samodejni prenos metapodatkov iz formata COMARC/B v metapodatkovno shemo DR UKM-ja. V vmesnik za vnos podatkov o gradivu je integriran gumb »COBISS«, ki omogoča ta prenos. Podatki se po kliku na gumb uvozijo v obrazec za vnos podatkov.

(20)

2.4.1 Uskladitev metapodatkovne sheme s formatom COMARC/B

Preglednica 1: Tabela preslikav DR UKM, DC in COMARC/B

DR UKM DC, DCterms, EDM COMARC/B

Glavni metapodatki

1. Glavni naslov dc:title Naslov in navedba odgovornosti (polje 200) 200$abdehi

2. Alternativni naslov dcterms:alternative

3. Vsebinske opombe dc:description Blok za opombe (3XX) – vsa polja 300, razen 327 in 330 in višje)

4. Politika prevzemanja

gradiva v zbirko dcterms:accrualPolicy

5. Avtor dc:creator Blok za navedbo odgovornosti (7XX) – 700$ab,

701$ab, 710$a in 711$a

6. Sekundarni avtor dc:contributor Blok za navedbo odgovornosti (7XX) - vsa polja 702$ab4 in polje 712$a4

7. Založnik, Kraj Izida, Tiskar dc:publisher Založništvo, distribucija itd. (210$c, drugače pa 210$b), kraj izida (210$a), tiskar (210$g) 8. Identifikator dc:identifier Blok za identifikacijo (1XX ) – polja 000$x, 010$a,

013$a, 017$a, 0172, 011$a, drugače pa 011$e

9. Izvor dc:source

10. Ponudnik gradiva edm:dataProvider

11. Vsebina, UDK dc:subject

12. Jezik dc:language Jezik enote (vsa polja 101$a, drugače pa vsa polja 101$f)

13. Vrsta gradiva (OpenAIRE) dc:type 14. Vrsta gradiva (ENUMERATE) dc:type 15. Zvrst gradiva (Europeana) edm:type 16. Leto izida ali izhajanja dcterms:issued 17. Št. strani/trajanje dcterms:extent 18. Fingirani podatki edm:ugc

Interni ID gradiva edm:aggregatedCHO Ostali metapodatki

19. dc.format dc.format

20. dcterms.medium dcterms.medium 21. dcterms.audience dcterms.audience 22. dcterms.educationLevel dcterms.educationLevel 23. dcterms.

instructionalMethod dcterms.

instructionalMethod 24. dcterms.mediator dcterms.mediator

25. dc.coverage dc.coverage

26. dcterms.spatial dcterms.spatial

(21)

DR UKM DC, DCterms, EDM COMARC/B 27. dcterms.temporal dcterms.temporal

28. dc.abstract dc.abstract

29. dc.bibliographicCitation dc.bibliographicCitation 30. dcterms.created dcterms.created 31. dcterms.provenance dcterms.provenance

32. dc.relation dc.relation Blok za povezovanje (4XX) – vsa polja 4XX$a 33. dcterms.tableOfContents dcterms.tableOfContents

Metapodatki o pravicah

34. Licenca edm:rights

35. Pravica dostopa dcterms:accessRights 36. Nosilec pravic dcterms:rightsHolder

37. Pravice dc:rights

Naslednja polja ne uporabljajo DC, EDM, ali drugih standardnih značk 38. Signatura ali inventarna

številka UKM 39. Izbrana zbirka UKM 40. Zbirka UKM

Legenda metapodatkovnih elementov: »dc« – osnovni nabor elementov DC-ja; »dcterms« – razširjeni nabor DC-ja (kvalifikatorji); »edm« – značke Europeaninega podatkovnega modela

Narejena je bila tabela preslikav (angl. crosswalk) iz formata COMARC/B¹⁴ (2017) v DC. Tabela preslikav predstavlja dokument, ki vsebuje preslikavo polj med raz- ličnimi shemami metapodatkov. S tem je omogočen prenos podatkov iz COBISS-a v DR UKM-ju.

2.4.1.1 Obvezni metapodatki sheme Digitalnega repozitorija UKM Obvezni nabor metapodatkov sheme DR UKM-ja je:

– Glavni naslov – dc:title

Ime vira. Običajno je naslov tisto ime, pod katerim je vir formalno znan (iz COBISS stvarni naslov, podnaslov itd.).

– Avtor – dc:creator

Oseba ali organizacija, ki je nosilec intelektualne lastnine nad opisanim delom (povezava z normativno podatkovno zbirko CONOR, če imena ni v podatkovni zbirki, se ga prosto vnese glede na pravila CONOR-ja).

14 Je strojno čitljiv zapis za opis in izmenjavo bibliografskih podatkov v sistemu COBISS. Zasnovan je na formatu za bibliografske podatke UNIMARC.

(22)

– Identifikator – dc:identifier

Enolična referenca na vir. Uporaba priporočenih formalnih identifikacijskih sistemov (URN,¹⁵ DOI, ISBN, COBISS-ID, ISSN ISMN, Handle itd.).

– Jezik – dc:language

Jezik, v katerem je opisano delo nastalo. Uporabljen priporočen standard RFC 4646.

– Vrsta gradiva – dc:type

Zvrst, vrsta vsebine vira. Vključeni šifranti tipologij OpenAIRE in ENUMERATE.

– Leto izida ali izhajanja – dcterms:issued Datum izida oziroma obdobje izhajanja vira.

– Pravice – dc:rights

Informacija o določilu pravice (angl. rights statements)¹⁶ ali licenci CC in pravici dostopa.

– Ponudnik gradiva – edm:dataProvider Organizacija, ki objavi digitalizirano gradivo.

– Signatura ali inventarna številka UKM

Vpiše se UKM signatura ali inventarna številka gradiva.

2.4.2 Metapodatki o pravicah

Pri omogočanju dostopa do gradiv najširšemu krogu uporabnikov so avtorske pravice in pogoji uporabe zelo pomembni. Preden se gradivo digitalizira in javno objavi, je treba raziskati, komu pripadajo avtorske pravice do gradiva in po potrebi pridobiti dovoljenje za prikazovanje gradiva na spletu. Takšno na videz preprosto opravilo včasih zahteva veliko raziskovanja in časa. Na uporabniškem portalu DR UKM so postopki določanja avtorskih in sorodnih pravic prevzetega gradiva poenoteni in normirani. Za ta namen se uporablja polja »licenca«, »pravica dostopa«, »nosilec pravic« in »pravice«.

Ob koncu leta 2016 se je sledilo spremembam določil o pravicah (angl. rights statements) tudi v UKM-ju. Glavna razlika med starimi in novimi določili o pravicah je: v novih izjavah sta omenjena samo še pravni status gradiva in možnosti uporabe, ni pa več omenjen način dostopa (npr. licenca omejen dostop – angl.

15 Gradivo v DR UKM-ju dobi unikatno oznako trajnega identifikatorja URN, ki se vnese v bibliografski zapis COBISS, s čimer se bibliografski podatki iz COBISS-a povežejo z digitaliziranim gradivom.

16 RightsStatements je skupni projekt Europeane in Digitalne javne knjižnice Amerike (DPLA).

Ponuja standardizirana določila o pravicah do dostopa in uporabi digitaliziranih gradiv. Ta določila zagotavljajo minimalni izhodiščni standard za organizacije, ki prispevajo metapodatke v portal Europeane ali DPLA. Ta prevod je nastal v procesu razvoja DR UKM-ja in ni uraden.

(23)

restricted access) (Rights statements, B. l.). Vse digitalizirano gradivo v DR UKM- -ju je opremljeno z določilom o pravici ali licenco Creative Commons (CC)¹⁷ (Slika 11).

Slika 11: Gradivo, opremljeno z določili o pravicah

Knjižničarji-kuratorji imajo, kot je razvidno s Slike 12, za gradivo v DR UKM-ju v spustnem seznamu na voljo več določil in licenc.

Slika 12: Nabor licenc in določil v DR UKM-ju

17 Creative Commons je globalna neprofitna organizacija, ki s pomočjo brezplačnih licenc omo- goča ponovno uporabo kreativnih, znanstvenih in drugih avtorskih del ter njihovo izmenjavo.

Namenjene so predvsem avtorjem oziroma ustvarjalcem, ki želijo spodbuditi ponovno uporabo svojih del pod pogoji, ki jih postavijo sami.

(24)

2.4.2.1 Določila o pravicah uporabe¹⁸ – avtorsko zaščiteno

Gradivo sme uporabnik uporabljati na katerikoli način, ki ga dovoljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Za druge namene mora uporabnik pridobiti dovoljenje imetnika pravic.

– avtorsko zaščiteno – osirotelo delo EU

Gradivo je opredeljeno kot osirotelo delo v državi prve objave v skladu z Direk- tivo 2012/28/EU¹⁹ (Directive, 2012). Za to gradivo niso bili identificirani imetniki pravic ali pa je bil identificiran eden ali več imetnikov pravic, a noben, kljub obsežnemu iskanju, ni bil najden. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju.

– avtorsko zaščiteno – dovoljena uporaba v izobraževalne namene

Gradivo je zaščiteno z avtorsko in sorodnimi pravicami. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Dovoljenje imetnikov pravic ni nujno pri uporabi v izobraževalne namene.

– avtorsko zaščiteno – dovoljena uporaba v nekomercialne namene

Gradivo je zaščiteno z avtorsko in sorodnimi pravicami. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Dovoljenje imetnikov pravic ni nujno pri uporabi v nekomercialne namene.

– avtorsko zaščiteno – nezmožnost identificiranja ali lociranja imetnikov pravice Gradivo je zaščiteno z avtorsko in sorodnimi pravicami. Sme se uporabljati na

katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Toda zanj niso bili identificirani imetniki pravic ali je bil identificiran eden ali več imetnikov pravic, a noben, kljub obsežnemu iskanju, ni bil najden.

– avtorsko zaščiteno – pogodbene omejitve

Določilo se uporablja za gradivo v javni domeni. Uporaba gradiva ni prosta zaradi drugih pravnih omejitev, kot je kulturna dediščina itd., ki ponudniku gradiva ne dovoljuje ponovne proste uporabe. Ponudnik podatkov mora za- gotoviti povezavo do strani, ki podrobno določa pravne omejitve, ki omejujejo ponovno uporabo.

– avtorsko zaščiteno – izključna uporaba v nekomercialne namene

Gradivo je bilo digitalizirano v javno-zasebnem partnerstvu. Partnerji so se dogovorili, da bodo omejili uporabo gradiva v komercialne namene. Uporab- niki lahko brez dovoljenja kopirajo, modificirajo, distribuirajo, prikazujejo ali javno predstavijo digitalno gradivo za nekomercialne namene.

18 Ta prevod (angl. rights statements) je nastal v procesu razvoja DR UKM-ja in ni uraden.

19 Evropski parlament in Svet sta 25. oktobra 2012 sprejela Direktivo 2012/28 / EU, s katero sta določila skupna pravila digitalizacije in prikazovanja na spletu za dela, sicer zaščitena z avtorskimi pravicami, pri katerih pa lastniki avtorskih pravic niso znani ali jih ni mogoče najti (tako imenovana osirotela dela).

(25)

– avtorsko zaščiteno – druge znane pravne omejitve

Uporaba gradiva ni omejena z avtorsko in sorodnimi pravicami. V eni ali več sodnih praks zakoni, ki niso del avtorskega prava, vsiljujejo omejitve uporabe.

Za podrobnejše informacije se uporabniki obrnejo na organizacijo, ki je omo- gočila dostop do gradiva.

– ni avtorsko zaščiteno – Združene države

Organizacija, ki je omogočila dostop do gradiva, je mnenja, da je ta v javni domeni po zakonih Združenih držav, določitve glede statusa avtorskih pravic po zakonih drugih držav, ki zadevajo avtorsko pravico, pa ni bilo. Gradivo mor- da ni v javni uporabi po zakonih drugih držav. Za podrobnejše informacije se uporabniki obrnejo na organizacijo, ki je omogočila dostop do gradiva.

– neovrednotena avtorska pravica

Avtorska in sorodne pravice gradiva niso bile ovrednotene. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Za podrobnejše informacije se uporabniki obrnejo na organizacijo, ki je omogočila dostop do gradiva.

– nedoločena avtorska pravica

Status avtorske in sorodnih pravic gradiva je pregledala organizacija, ki je omogočila dostop do gradiva, vendar ta organizacija ni bila zmožna postaviti zaključnega določila statusa avtorske pravice zanj. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Za podrobnejše informacije se uporabniki obrnejo na organizacijo, ki je omogočila dostop do gradiva.

– neznana avtorska pravica

Organizacija, ki je omogočila dostop do gradiva, utemeljeno meni, da ta ni omejen z avtorsko ali sorodnimi pravicami, a zaključnega določila ni bilo mo- goče postaviti. Sme se uporabljati na katerikoli način, dovoljen po ZASP-ju. Za podrobnejše informacije se uporabniki obrnejo na organizacijo, ki je omogoči- la dostop do gradiva.

2.4.2.2 Creative Commons licence

Zraven določil o pravicah je v gradivo DR UKM-ja mogoče izbrati tudi naslednje CC licence, povzete s spletne strani CC Creative Commons (2016):

– CC BY 4.0

Med vsemi CC licencami ta prinaša največ svobode. Pod pogojem, da se navede avtorja dela, je v komercialne in nekomercialne namene dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, dajanje v najem in predelava gradiva.

– CC BY-NC 4.0

Uporabnikom je, pod pogojem, da navedejo izvirnega avtorja dela, v nekomercialne namene dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, dajanje v najem in predelava gradiva.

(26)

– CC BY-ND 4.0

Uporabnikom je, pod pogojem, da navedejo izvirnega avtorja in gradiva ne spreminjajo, v komercialne in nekomercialne namene dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, dajanje v najem in predelava gradiva.

– CC BY-SA 4.0

Uporabnikom je, pod pogojem, da navedejo izvirnega avtorja in naprej širijo izvirno delo/predelavo gradiva pod enakimi pogoji, v komercialne in nekomercialne namene dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, dajanje v najem in predelava gradiva.

– CC BY-NC-ND 4.0

Uporabnikom je, pod pogojem, da navedejo izvirnega avtorja dela, v nekomercialne namene dovoljeno gradivo reproducirati, distribuirati, javno priobčiti in dati v najem.

– CC BY-NC-SA 4.0

Uporabnikom je, pod pogojem, da navedejo izvirnega avtorja dela in naprej širijo izvirno delo/predelavo gradiva pod enakimi pogoji, v nekomercialne namene dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, dajanje v najem in predelava gradiva.

2.4.3 Pravica dostopa

Glede na izbrano pravico dostopa je mogoče gradivo tudi zakleniti in določenim uporabnikom omogočiti omejeno pregledovanje, odpiranje in prenos datotek.

Prav tako lahko knjižničar-redaktor takšno gradivo za določen čas umakne iz javne objave (odlog javne objave, »embargo«). V DR UKM-ju je v vnosni maski spustni seznam, s katerim je določen način dostopa do digitaliziranega gradiva (Slika 13):

– takojšnja javna objava,

– odlog javne objave do določenega datuma,

– trajno zaprt dostop do gradiva, dostopni so samo metapodatki,

– takojšnja javna objava z omejenim dostopom do gradiv na računalnikih UKM- -ja.

Slika 13: Pravica dostopa

Večino digitaliziranega gradiva si uporabniki lahko prenesejo na svojo napravo od koderkoli. Preko DR UKM-ja pa lahko dostopajo tudi do gradiv, ki je dosegljivo

(27)

samo iz prostorov UKM-ja in ga je mogoče samo pregledovati (primer: časnik Delo, digitaliziran za obdobje osamosvajanja Slovenije (1989–1993) v skupnem projektu z NUK-om). Na DR UKM-ju je digitalizirano gradivo dosegljivo tudi preko zunanjih povezav do spletnih strani oziroma portalov (primer: gradivo z naslovom »Rudolf Maister in Maistrova knjižnica« se nahaja na spletnem portalu Kamra²⁰ (2017)). S klikom na zunanjo povezavo je uporabnik obveščen, da mora z gradivom ravnati v skladu s pravili, ki za ta vir veljajo na zunanji povezavi. V tem primeru so to pravila portala Kamra (Slika 14).

Slika 14: Povezava na portal Kamra

20 Na spletnem portalu Kamra se nahajajo domoznanske vsebine, ki jih vanj prispevajo kulturne ustanove, kot so knjižnice, muzeji in arhivi.

(28)

2.4.4 Tehnična izvedba

2.4.4.1 Vloga kuratorja, redaktorja in administratorja

Knjižničarji imajo dostop do modula za ročni vnos podatkov o gradivu ali uvoz podatkov iz sistema COBISS. Obstajata dve uporabniški vlogi, kurator in redaktor. Redaktor najprej ustvari zbirke, nato pa dodeli dostop kuratorjem, ki bodo vnašali in uvažali podatke o gradivu. Kurator je avtenticiran uporabnik, ki lahko vnaša in uvaža podatke o novem gradivu, vnaša oziroma kreira nove podzbirke, ki mu jih odredi redaktor. Ko je gradivo naloženo in podatki vnešeni, se pošlje re- daktorju v pregled, potrditev in javno objavo. Redaktor je avtenticiran uporabnik, ki poleg privilegijev kuratorja lahko tudi vnaša, uvaža, spreminja, briše, objavlja in skrije poljubne zbirke in gradiva.

Kuratorji in redaktorji imajo dostop do orodij, ki so jim v pomoč pri upravljanju z metapodatki gradiv. Prikaz stanja datotek pri gradivih omogoča vpogled v gradiva in preverja prisotnost datotek pri gradivih (npr. z orodjem lahko preveri- mo, katerim gradivom manjka naslovnica). Prikaz nedelujočih spletnih povezav preverja prisotnost nedosegljivih spletnih povezav znotraj metapodatkov gradiv (npr. orodje nas lahko opozori na spletne strani, ki več ne obstajajo). Prikaz pod- vojenih zapisov pokaže seznam gradiv z identičnim naslovom. Na voljo je tudi poročilo o aktivnostih kuratorjev in redaktorjev ter kumulativno poročilo vnosa gradiv na mesečni in letni ravni.

Skrbniški modul je namenjen administratorjem s poglobljenim znanjem o delo- vanju DR UKM-ja. Na voljo so podrobni izpisi iz podatkovne zbirke, statistični in diagnostični izpisi, možnost upravljanja z uporabniki DR UKM-ja in druga administrativna orodja.

2.4.4.2 Modul za uvoz digitaliziranih gradiv

Modul za uvoz gradiv je odjemalec za strežnik SWORD2. Standard SWORD2 dolo- ča protokol, ki opisuje tehnične postopke za uvoz gradiv v digitalne repozitorije (Godtsenhoven idr., 2009). Namen standarda je omogočanje šibko-sklopljene integracije med dvema sistemoma za potrebe izmenjave gradiv. Standard ne predpisuje podrobnih vsebinsko-upravljalnih operacij. Prvotno je bil del za uvoz gradiv razvit za programsko opremo DSpace, ki že vključuje strežnik SWORD2.

Ob razvoju novega DR UKM-ja se je odjemalec prenesel. Ker programska oprema platforme DKUM ne uporablja SWORD2 standarda za uvoz gradiv, ga je bilo treba implementirati za potrebe DR UKM-ja.

(29)

Za osnovo se je uporabila odprtokodna programska rešitev, ki implementira ogrodje strežnika v programskem jeziku Java. Programska rešitev se je dopolnila s poslovno logiko, ki ustreza podatkovnemu modelu DR UKM-ja in procesu obdelave gradiv. V Preglednici 2 je prikazana preslikava med izrazi določeni v standardu SWORD2 in izrazi, ki se uporabljajo znotraj DR UKM-ja.

Za pogon spletnega iskalnika je uporabljena odprtokodna programska oprema Solr. Za uvoz gradiv in periodično posodabljanje indeksa se uporablja metoda

»Data Input Handler«, kjer se pobira metapodatkovni zapis iz podatkovne zbirke DR UKM-ja in pripadajoče celotno besedilo iz datotek na datotečnem sistemu.

Pri iskalniku se uporabljajo funkcionalnosti filtrov (angl. facets), poudarjanja konteksta iskalnih rezultatov (angl. highlighting), priporočilnega sistema (angl.

recommender system), ponujanja predlogov za samodopolnitev iskalnih izrazov (angl. auto-complete) in dodelitve večje pomembnosti pri uvrščanju v seznam za določena polja, kot sta naslov in avtor.

Preglednica 2: Izrazi SWORD2

Izraz SWORD2 Izrazi DR UKM API zahteve Opis

Collection Zbirka, Gradivo POST, GET Col-IRI Izpis ali ustvarjanje objekta (metapodatki in datoteke) Document Seznam zbirk GET SD-IRI Izpis seznama je odvisen od

privilegijev uporabnika

Content Datoteke GET, POST, PUT,

DELETE EM-IRI Upravljanje z datotekami Sword Edit Zbirka, Gradivo GET, POST, PUT,

DELETE Edit-IRI Upravljanje z objektom (metapodatki in datoteke) Statement Predogled zapisa GET State-IRI Naslov zbirke ali gradiva in

seznam datotek

Workspace DR UKM GET SD-IRI Virtualni delovni prostor

3 Uporabnost Digitalnega repozitorija UKM

Z objavo gradiva v DR UKM-ju je to ponujeno javnosti v uporabo za preučevanje, raziskovanje, poučevanje ali preprosto na ogled. Obseg digitaliziranih objektov se na podlagi vsakoletnega korpusa digitaliziranih objektov bogati in povečuje.

DR UKM je sistem, ki je zaradi svoje strukture povezljiv z drugimi digitalnimi repozitoriji. Omogočeno je posredovanje gradiv v dLib.si in Europeano. Prav tako pa DR UKM omogoča uvoz podatkov iz drugih sistemov. S tehnično aplikacijo za uvoz gradiva v DR UKM so dosedanji postopki vnosa metapodatkov o gradivu postali normirani in standardizirani.

(30)

Pozitivni učinki uporabe aplikacije za prevzem gradiva so vidni na naslednjih področjih:

– Na področju posredovanja gradiva (hkratno nalaganje več datotek različne- ga formata) in njihovih metapodatkov iz lokalnega kataloga UKM v sistemu COBISS in normativne podatkovne zbirke CONOR (podatkovna zbirka normi- ranih podatkov osebnih imen).

– Na področju delovnih postopkov, ki so postali učinkovitejši in s kvalitetnejšimi rezultati.

– Na področju upravljanja avtorskih in sorodnih pravic nad posredovanim gradivom, ki se delijo na:

• Splošne politike prevzemanja gradiva v posamezne zbirke in objava gradiv.

• Licence CC posameznih gradiv v zbirkah.

• Politike za gradivo, ki še nima urejenih avtorskih pravic. V primeru nereše- nih avtorskih pravic se datoteke posameznih digitalnih objektov v zbirkah lahko zaklenejo.

UKM z DR UKM-jem prispeva k oblikovanju virtualnega sveta znanja ter z digitalizacijo dragocene pisne kulturne dediščine univerze in mesta zagotavlja širok dostop do kulturnih dobrin.

Po vzpostavitvi DR UKM-ja je digitalizirano gradivo v veliki meri prosto dostopno vsem uporabnikom spleta. Portal ponuja starejše časnike in revije, med njimi tudi prvi mariborski časopis Marburger Zeitung (1861—1945), mariborski časnik Straža, Voditelj v bogoslovnih vedah; rokopisno gradivo (najstarejšo knjigo v Univerzitetni knjižnici Maribor – latinsko rokopisno knjigo Petra Lombarda iz 12. stoletja, fond Slovanske čitalnice, zapuščini Janka Šlebingerja, Antona Krempla itd.), raritete in slikovno gradivo ter drobne tiske in zemljevide (plakati SNG-ja, razglednice Maribora, načrti mesta Maribor). V repozitoriju so dostopne tudi domoznanske zgodbe – dostopi do različnih portalov in spletnih strani z domoznansko vsebino (Tegetthoff – virtualni dom, spletna stran narejena leta 2012; zgodbe s portala Kamra (Frković in Klemen, 2012): Rudolf Maister in Maistrova knjižnica, Zgodo- vina in življenje mariborskega Starega mostu, rodbina Zabeo in njihova grajska knjižnica v UKM itd.). V repozitoriju pa imajo mesto tudi izvorno digitalni objekti (časovni trak – 40 let Univerze v Mariboru) ter drugo gradivo (raziskovalne naloge Mladi za napredek Maribora).

4 Načrti

V načrtu nadaljnjega razvoja DR UKM-ja je povezava procesa digitalizacije s procesom za uvoz gradiva, katerega pilotni projekt je že v teku. Osnova lastne

(31)

digitalizacije gradiva v UKM-ju je bil nakup optičnega bralnika, ki pokriva skeniranje gradiva do velikosti A2. Skeniranje pa je samo del celotnega postopka digitalizacije.

Zato je UKM pristopila k načrtovanju dodatnih funkcionalnosti, ki omogočajo upravljanje celotnega postopka digitalizacije in se vključujejo v proces za uvoz gradiva v DR UKM-ju. Dopolnilne funkcionalnosti so naslednje: 1.) Spremljanje celotnega procesa digitalizacije; 2.) prenos skeniranih dokumentov k ponudniku (oziroma lastni strežnik) izvajanja storitev optične prepoznave dokumentov (OCR); 3.) predstavitev digitalnih vsebin na spletnih straneh; 4.) skeniranje, ki preko istega uporabniškega vmesnika omogoča delo s skenerji različnih pro- izvajalcev; 5.) pregledovanje in popravljanje skenogramov z ustreznim orodjem za njihovo obdelavo.

5 Zaključek

DR UKM je vstopni portal za pregledovanje digitaliziranega gradiva UKM-ja, ki je od 24. novembra 2016 dostopen javnosti na spletnem naslovu https://dr.ukm.

um.si. Ponuja več kot 21.350 digitaliziranih objektov. V okviru tematskih zbirk so uporabnikom na voljo digitalizirana kulturna dediščina in izvorno digitalni objekti. Gradivo iz fonda UKM-ja postaja dostopnejše različnim uporabnikom za znanstveno, strokovno ali ljubiteljsko raziskovanje in pregledovanje. Antikvar- no, raritetno in dragoceno gradivo pisne kulturne dediščine se iz knjižnih polic seli v tematske digitalne zbirke. Uporabnikom je na voljo paleta digitaliziranih starejših časopisov, monografij, rokopisov, drobnih tiskov, načrtov, plakatov, fotografij, domoznanskih zgodb in digitalnega gradiva različnih področij.

UKM z digitalizacijo in zbiranjem izvorno digitalnih dokumentov že vrsto let dopolnjuje svoj knjižnični fond. Nudi vpogled v pisno kulturno dediščino mesta in regije, občin, posameznikov; dokumenti so vidni in dostopni najširšemu krogu ljudi (24/7). Z Digitalnim repozitorijem pa UKM skrbi tudi za večjo prepoznavnost pisne kulturne dediščine in hkrati za njeno ustrezno hrambo. K sodelovanju vabi različne deležnike v mestu in regiji, da prepoznajo pomen dostopnosti ter mož- nosti hranjenja in promocije vsebin pisne kulturne dediščine, ki pri njih nastaja.

Tako tiste, ki jo je treba digitalizirati, kot tiste, ki nastaja v digitalni obliki. Z gradnjo digitalnih zbirk Univerzitetna knjižnica Maribor pristopa k uresničevanju digitalne agende na področju kulture in se uvršča na globalni zemljevid digitalnih vsebin. DR UKM je povezljiv z drugimi digitalnimi repozitoriji in prispeva k oblikovanju virtualnega sveta znanja.

(32)

Navedeni viri

CC Creative Commons. (2016). Mountain View: Creative Commons. Pridobljeno 2. 6. 2017 s spletne strani: https://creativecommons.org/

Clobridge, A. (2010). Building a digital repository program with limited resources. Oxford:

Chandos Publishing.

COMARC/B Format. (2017). Maribor: Institut informacijskih znanosti.

Definition of the Europeana Data Model v5.2.7. (2016). Haag: Europeana. Pridobljeno 15. 6. 2017 s spletne strani: https://pro.europeana.eu/files/Europeana_Professional/

Share_your_data/Technical_requirements/EDM_Documentation/EDM_Definition_

v5.2.7_042016.pdf

Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. (B. l.). Maribor: Univerza v Mariboru. Pridobljeno 15. 8. 2017 s spletne strani: https://dk.um.si

Directive 2012/28/EU of the European Parliament and of the Council of 25 October 2012 on certain permitted uses of orphan works. (2012). Official journal of the European Union, št. 299/2012. Pridobljeno 26. 8. 2017 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:299:0005:0012:EN:PDF

Europeana Data Model Documentation. (2014). Haag: Europeana. Pridobljeno 26. 8. 2017 s spletne strani: http://pro.europeana.eu/page/edm-documentation

Frković, A. in Klemen, A. (2012). Model priprave in izvedbe projektov digitalizacije – primer osrednjeslovenske regije. Knjižnica, 56(3), 21–40.

Godtsenhoven, K. v., Karstensen Elbæk, M., Schmeltz Pedersen, G., Sierman, B., Bijster- bosch, M., Hochstenbach, P., … Vanderfeesten, M. (2009). Emerging standards for enhan

ced publications and repository technology: survey on technology. Amsterdam: Amsterdam University Press.

Hillmann, D. (2001). Using Dublin Core. S. l.: Dublin Core Metadata Initiative. Pridobljeno 26. 8. 2017 s spletne strani: http://dublincore.org/documents/2001/04/12/usageguide/

Kamra. (2017). Celje: Portal Kamra. Pridobljeno 2. 9. 2017 s spletne strani: https://www.

kamra.si/

Krstulović, Z., Kragelj, M. in Musek, T. (2006). Digitalna knjižnica Slovenije – portal: zasnova in izvedba. V V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti: zbornik posvetova

nja (str. 217). Ljubljana: Slovensko društvo Informatika.

Musek, T., Kragelj, M. in Krstulović, Z. (2009). URN – preprosto uporaben. Knjižničarske novice, 19(6–7), 4–7.

Ojsteršek, M., Legat, D. in Brezovnik, J. (2009). DKUM: e-opus Univerze v Mariboru. V M.

Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik refera

tov (str. 227–239). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Rights statements. (B. l.). Boston: DPLA; Haag: Europeana. Pridobljeno 2. 6. 2017 s spletne strani: http://rightsstatements.org/page/1.0/?language=en

Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do vsebin kulturne dediščine v digitalni obliki. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS. Pridobljeno 20. 7. 2017 s spletne strani:

(33)

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/

Smernice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_in_dostop_do_kulturne_dediscine_v_digi- talni_obliki.pdf

Smith, M., Barton, M., Bass, M., Branschofsky, M., McClellan, G., Stuve, D., … Walker, J. H. (2003). DSpace: an open source dynamic digital repository. DLib magazine, 9(1).

doi:10.1045/january2003-smith

Solr. (2017). Forest Hill: The Apache Software Foundation. Pridobljeno 20. 7. 2017 s spletne strani: http://lucene.apache.org/solr/

Sporočilo evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskoso

cialnemu odboru in Odboru regij: evropska digitalna agenda. (2010). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 27. 8. 2017 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=COM:2010:0245:FIN:SL:PDF

Stavbar, V., Nikl, A. in Grajfoner, A. (2017). Repozitorij UKM. UMniverzum, (3), 26–27.

Textor, J. in Feldner, B. (2009). An XML pipeline based system architecture for managing bibliographic metadata. V F. Sartori, M. A. Sicilia in N. Manouselis (ur.), Metadata and semantic research: third international conference, MTSR 2009: proceedings (str. 130–140).

Berlin: Springer.

UKM – Digitalni repozitorij. (2017). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Pridobljeno 26. 8. 2017 s spletne strani: https://dr.ukm.um.si/

Univerzitetna knjižnica Maribor. (2003). 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903–

2003: jubilejni zbornik. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

Univerzitetna knjižnica Maribor. (2016). DR UKM. [interni dokument]. Maribor: Univerzitet- na knjižnica Maribor.

Jan Bezget

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: jan.bezget@um.si

Aleksandra Grajfoner

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: sandra.grajfoner@um.si

Jerneja Grašič

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: jerneja.grasic@um.si

(34)

Suzana Kikl

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: suzana.kikl@um.si

mag. Aljoša Nikl

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: aljosa.nikl@um.si

dr. Vlasta Stavbar

Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ul. 10, 2000 Maribor e-pošta: vlasta.stavbar@um.si