• Rezultati Niso Bili Najdeni

Š O L S K I C E N T E R P T U J Elektro in računalniška šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj,

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Š O L S K I C E N T E R P T U J Elektro in računalniška šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj,"

Copied!
4
0
0

Celotno besedilo

(1)

Š O L S K I C E N T E R P T U J Elektro in računalniška šola

Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj,( (02) 772-44-11, fax: (02) 776-20-21

LETNI NAČRT UČNEGA DELA

Šolsko leto: 2019/2020 Modul : Uporaba krmilnih naprav

Program: Srednje poklicno izobraževanje: elektrikar in mehatronik operater 2.letnik Oddelek: 2de,2dm

Poučuje: Slavko Murko letno število ur: 60 teoretični del (Murko), 2x54 praktični del (Lubec) .

_______________________________________________________________________________________________________________________

Bruno Lubec, Slavko Murko

.

1

(2)

KURIKUL za modul Uporaba krmilnih naprav

Č

ASOVNI OKVIR

ZA CELOTNI

PREDM ET

OZ

. MODUL

P

ROGRAMSKA ENOTA

: ELEKTRIKAR

IN

MEHATRONIK OPERATER L

ETNIK

: 2.

K

OMPETENCE

PREDMETA

OZ

. MODULA: Uporaba krmilnih naprav

U

ČITELJ

:BRUNO UBEC

P

RAKTIČNI POUK

: BRUNO LUBEC

116

P

REDVID EN ČASOVNI

OKVIR

K

OMPETENCE ZAOKROŽENEGA

VSEBINSKEGA PODROČJA

OZ

.

UČNEGA SKLOPA

T

EORETIČNI POUK

(CILJI) PRA / L

AB

.

VAJE

(CILJI)

I

NTEGRI RANE KLJUČNE KVALIFIK

ACIJE

(IKK)

P

OVEZA TE VE

O R

PRA

/

VAJE

A

Osnove digitalne

tehnike 20 10

 poznavanje osnovnih

zakonov digitalne tehnike,

 poznavanje osnovnih in sestavljenih log.

funkcij

 poznavanje pomnilnih celic,

 poznavanje osnove ADC in DAC,

 poznavanje multipleksiranja

Dijak:

 pozna pravila logičnih operacij,

 pozna logična. tabela, enačba, simboli, kontaktni in funkcijski načrt, časovni diagrami logičnih funkcija

 pozna pravilnostno tabelo.,

 pridobi znanje analize in sinteze sestavljenih logičnih funkcij,

 zna poenostaviti logične funkcije,

 pozna digitalne pomnilne celice,

 pozna osnovne lastnosti TTL in MOS signalov,

 spozna generatorje napetostnih logičnih nivojev

 pozna osnovni princip pretvorbe analognih

Dijak:,

 zna realizirati osnovne logične funkcije s stikali in integriranimi vezji,

 zna uporabljati softtverje za analizo in sintezo logičnih funkcij (EWB, Digilprofilab),

 zna realizirati sestavljene logične funkcije s stikalnimi elementi ali int. vezji,

 zna odkriti napake v delovanju log. vezjih,

 zna uporabiti pomnilne celice v principih zapahovanja,

 zna realizirati samodejno držo

*Mehatro nski sistemi – podrobno obravnav ajo pnevmati ko in hidravliko

_______________________________________________________________________________________________________________________

Bruno Lubec, Slavko Murko

.

2

(3)

in

demultipleksiranj a vhodov

 poznavanje principov štetja in kod v digitalni tehniki,

 osnove

poenostavljanja logičnih funkcij

signalov v digitalne in obratno,

 zna vlogo MUX in DMUX

 pozna IEC in DIN simbole osnovnih digitalnih gradnikov,

 pozna predpise in šolska navodila za varno delo,

releja,

 pri delu je samostojen in zanesljiv,

 razvija sposobnost dela v skupini,

B

Krm

ilna teh nik a

4

5 4

0  poznavanje vrst in lastnosti krmilij,

 pozna osnovne gradnike krmilnih sistemov,

 poznavanje ožičenih krmilij,

 poznavanje vrst PLK,

 poznavanje hardverske zgradbe PLK,,

 poznavanje programiranja PLK,

 poznavanje montaže in ožičenja PLK,

 senzorika

 poznavanje meritev v krmilnih sistemih in

odkrivanja napak,

 poznavanje preproste regulacije,

 Frekvenčno krmiljenje

Dijak:

 razume osnove krmiljenja,

 zna pomen označevanja IP (industrijske zaščite)

 pozna funkcijske enote krmilij,

 pozna načine opisovanja krmilij,

 pozna razliko med kombinacijskim in koračnim krmiljem,

 zna vlogo merillnih pretvornikov,

 loči posamezne elemente v krmilnem krogu,

 predstavi načine in tipe krmilj,

 razume osnovno zgradbo krmilno relejnega modula,

 predvidi način priključitve vhodnih in izhodnih enot,

 opiše senzorje in izvršne člene

 pozna lastnosti in vrste merilnih pretvornikov,

 razume način priključevanja senzorjev in izvršnih členov na krmilno relejni modul,

 prepozna pnevmatske in hidravlične sisteme,

 *razume osnove pnevmatske in hidravlične tehnike, (modul MES),

Dijak:

 zna zapisati krmilni problem,

 zna realizirati krmilni sitem z mikro PLK Alpha, Mitsubishi FX- ukazni način in Siemens S7-- ladder (izvaja na simulatorju), (povezovanje, programiranje,meritve, odkrivanje napak, izbira ustreznih senzorjev in aktuatorjev),

 zna povezovati trajno ožičeno krmilje po kontaktnem in funkcijskem načrtu,

 zna izdelati tehnično

dokumentacijo krmilnih sistemov,

 zna izvesti PLK krmilje 3fanzega elektromotorja,

 zna uporabljati različne kataloge proizvajalcev,

 zna uporabiti merilne pretvornike v regulacijah,

 zna priključiti motorsko zaščito.,

 zna povezati in nastaviti frekvenčni pretvornik,

 pri delu je samostojen in zanesljiv,

 razvija sposobnost dela v skupini.

_______________________________________________________________________________________________________________________

Bruno Lubec, Slavko Murko

.

3

(4)

elektromotorjev,

 Osnove pnevmatske tehnike

 Vzdrževanje in odpravljanje napake elektronskih naprav v mehatronskem sistemu

 pozna lastnosti in uporabo

enosmernih in izmeničnih motorjev,

 razlikuje med enosmernimi in izmeničnimi pogoni,

 pozna pojem SCADA

 * seznani se z elementi

pnevmatskiih krmilnih sistemov

 pozna predpise in šolska navodila za varno delo.

_______________________________________________________________________________________________________________________

Bruno Lubec, Slavko Murko

.

4

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

[r]

Tako smo " v pogojih samoupravljanja, boja za njegov razvoj za- stavljali v razvojni politiki cilje, ki imajo globok socialni značaj, saj naj bi z'njimi čedalje boljše in

[r]

[r]

* V tabeli ni zajeta proizvodnja električne energije iz malih hidroelektrarn (MHE) in malih sončnih/fotonapetostnih elektrarn (MFE), saj v primerjavi s proizvodnjo iz jedrske

Tako vse pare prehajajo v vodni hladilnik H, kjer v celoti kondenzirajo in se zbirajo v zbiralniku J, od koder vzamemo tudi vzorec za sestavo parne faze.. Ta mešanica se nato

Podobno kot v razdelku 2.2.3 se lahko iz enačb (2.1c) in (1.1) izpeljeta izraza za porazdelitev temperature in toplotni tok.. Tako je prevod toplote sorazmeren celotnemu uporu

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge,