AKCIJSKO RAZISKOVANJE AKCIJSKO RAZISKOVANJE
V DRUŽINSKI IN
ZAKONSKI TERAPIJI
Do sedaj znana dva opisa Do sedaj znana dva opisa
uporabe AR v ZDT uporabe AR v ZDT
• Mendenhall in Doherty (2005)
• Cvetek (2004, v tisku)
Mendenhall in Doherty Mendenhall in Doherty
(2005) (2005)
• AR je raziskovalna paradigma, ki poudarja bližnje sodelovanje med raziskovalci in udeleženci skupnosti (community), da
ustvarijo znanje, ki je uporabno za reševanje lokalnih problemov.
• Središčno načelo je kolaborativno partnerstvo med raziskovalci in udeleženci – hierarhične razlike v raziskovanju so izravnane, in vsi udeleženci v raziskovalnem procesu skupaj delajo, da bi ustvari znanje in spremembo.
• Avtorji v splošnem poudarjajo ključno pozitivno lastnost AR pristopa – ker se osredotoča na problem znotraj specifične skupnosti, so “lokalni” praktični problemi (npr. padci starejših oseb na javnih mestih, ko se poškodujejo; tvegano spolno
življenje lezbično in biseksualno usmerjenih žensk; izboljšanje skrbi in rehabilitacije za invalidne otroke v vaških skupnostih) lahko naslovljeni direktno in v kontekstu.
Primer Primer
• V neki skupnosti so imeli problem z adolescentskimi pacienti z
diabetesom – niso upoštevali predpisov glede diete, fizične aktivnosti, preverjanja sladkorja.
• Povabili so šest takih družin, da so skupaj z oddelkom za pediatrijo, ki je vodil ta projekt, razpravljali, kako začeti iniciativo za izboljšanje te problematike. Veliko poudarka je bilo na tem, da so bile družine
enakovredno vključene. Oblikovali so program ANGELS (A Neighbor Giving Encouragement, Love and Support).
• Ko se je pri nekom pojavil diabetes, so povezali družino z drugo
družino, ki je že imela izkušnjo z diabetesom in se na različne načine srečevali in pogovarjali.
• Med tem so ocenjevali potek – preko dialoga med začetniki in novimi pacienti in družinami ter tistimi, ki so bili vključeni (uporabniki) – sproti izboljševali program (prilagajanje časa, koordiniranje podpore …).
• Sedaj preverjajo spremembe še s kvantitativnimi merami (količina stopnje hemoglobina A1c).
• Adolescenti in starši v programu ANGELS so delali demokratično s ponudniki (oddelek za pediatrijo) na vseh stadiji njegovega razvoja – začetni brainstorming, proces imenovanja, oblikovanje treninga,
implementaciji, ocenjevanju….
Filozofska predvidevanja Filozofska predvidevanja
• Obstajajo različni pristopi in metode, nekaj pa je ključnih filozofskih predvidevanj:
– Demokratično partnerstvo: AR vsebuje vse člane projekta kot sodelavce v cikličnem procesu razvoja znanja in spremembe – vsi so demokratični in naj bi enako
prispevali k procesu ter se pričakuje, da bodo tudi sodelovali v vsem procesu.
Uporabijo se edinstvene moči, živo izkušnjo, znanje in modrost vseh, ki so vključeni.
– Globoko investiranje v spremembo: s tem ko se pridobiva novo znanje, se lahko identificirajo ovire in možne rešitve – za preseganje statusa quo in izboljša življenje članov skupnosti ali prakse.
– Reševanje problemov v kontekstu: ustvarja znanje in izmišlja rešitve na lokalni ravni glede na obstoječe vire
– Ciklični proces akcije in evalvacije: najprej se identificira in zbere informacije o problemu, ki je pomemben za vse AR udeležence; razvijejo se rešitve za
naslavljanje problema; intervencije se izvršijo; rezultati se evalvirajo glede na to, kaj je bistveno v očeh udeležencev, intervence se prilagodijo temu. To se ponavlja tolikokrat, kot je potrebno.
– Skromnost in visoka prilagodljivost na spremembe: AR raziskovalci so
samoevalvacijski in samoreflektivni glede rezultatov. Udeleženci vzdržujejo visoke stopnje fleksibilnosti, da bi prilagodili spremembe, ki so potrebne v toku projekta.
Moramo biti ponižni, ko napreduje učni proces, in ko se problemi rešujejo včasih bolj po principu poskusov in napak. Potrebna je odprtost za nove ideje in
intervence.
– Počasen in neurejen proces: v splošnem je počasen in neurejen proces, predvsem v začetnih fazah razvoja. Vzame veliko časa – nazadovanja, zastoji, vračanja na začetek. Ni “kuharske knjige” za metode in točna narava in sekvenca korakov se bo razlikovala v vsaki skupnosti in za vsak problem, ki ga AR udeleženci želijo
spremeniti.
Metodologija akcijskega Metodologija akcijskega
raziskovanja raziskovanja
• Bolj stil, kot pa določena metodologija.
• Različne okoliščine – raziskovalec se sooča z edinstvenimi
lokalnimi problemi, viri, navadami, tradicijami in jezikom v vsakem posameznem projektu.
• Večina objavljenih AR se osredotoča na proces in evolucijo
iniciativ, kot pa na specifične tehnike, ki se jih uporabi pri zbiranju in analiziranju podatkov. Pomanjkanje podrobnosti pogosto zmanjša jasnost raziskovalnih poročil, zaradi česar je težko izluščiti korake projekta.
• AR je proces raziskovanja – to zahteva fleksibilnost v izbiri raziskovalnih metod (vprašanj, tip zbranih podatkov, načinov
evalvacije), ki so najbolj primerne za določen raziskovalni projekt v danem časovnem obdobju.
• Pomembno je poudariti kolaborativno naravo tega raziskovalnega procesa med raziskovalci in udeleženci. To je raziskovanje “z”
ljudmi, ne “na” ljudeh, in življenja udeležencev so močno pod
vplivom AR in posledičnih sprememb. S tem pride tudi do deljenega lastništva projekta – odločitve glede uporabljenih metod, kako zbrati in uporabiti podatke – so sprejete kolaborativno (Kondrat & Julia, 1998; Piercy & Thomas, 1998)
Raziskovalna vprašanja Raziskovalna vprašanja
• Cikličen proces se začne s prepoznavanjem problema, ki združi skupnost (community) profesionalcev
(raziskovalcev) in laikov (udeležencev). Če izvajamo AR brez aktivne vključitve skupnosti (community) v definiranju tega, potem raziskovanje po definiciji ni AR (Meyer, 2000 – Using qualitative methods in health related action
research; Minkler, 2000 – Using participatory action research to build healthy communities).
– S čim se člani te skupnosti borijo in kaj kaže da ovira spremembo?
Koga vse ta problem zadeva, kako zadeva različne člane te
skupnosti – na podoben ali različen način? Za katere probleme so člani te skupnosti motivirani? Kateri cilji ali osredotočanja bodo spodbudila to skupnosti, da se združi in se usmeri k spremembi?
Dialogi v skupnosti, kar zadeva ta vprašanja, se lahko odvijajo v različnih kontekstih, od neformalnih razgovorov “eden na enega”
do velikih javnih forumov in srečanjih mest (town meetings).
– Ko pridejo člani skupnosti naprej in združijo sile z raziskovalci
(vsak s pomembnim znanjem in modrostjo) – je pognan prvi korak AR.
• Raziskovalnemu vprašanju, povezanim s “problemom” (kakorkoli definiranim), sledijo raziskovalna vprašanja, ki vzbudijo možne rešitve (išče se modrost in viri v skupnosti – razlika s klasičnimi načini reševanja problemov v skupnosti, kjer je način bolj v smislu nudenja uslug – bolj pasivna drža udeležencev, ko ni več denarja ali zunanjega interesa, izgine …)
• Raziskovalna vprašanja povezana z uporabo na novo najdenih rešitev, so vidno različna v AR, ker morajo upoštevati kontekst.
– Kakšni so rezultati naših prizadevanj? Kateri faktorji so najbolj prispevali?
Katere napake so bile storjene? Kaj smo se naučili, kar nam pomaga pri preoblikovanju te intervence/rešitve? Kaj je bilo še posebej učinkovito?
• To nam pomaga pri preoblikovanju intervenc in iskanju rešitev.
• Drugače pa so raziskovalna vprašanja, ki se pojavljajo v AR ciklu (identifikacija problema, razvoj rešitev, ocena rezultatov), del
nadaljujočega se procesa ustvarjanja znanja.
Procedure vzorčenje in izbire Procedure vzorčenje in izbire
• Zelo različne, ker je fokus tega tipa raziskovanja dinamika. Spreminjajo se, ko se pozornost premika od identifikacije problema, do razvoja rešitev in
strategij, in do evalvacije uspeha ali neuspeha.
• Zelo odprta drža do tega, kdo so udeleženci in kdo bi
lahko postali. V toku raziskave se lahko vključi nove
člane, stari pa lahko izpadejo. Priporočajo, da se
raziskuje (poglobljeni intervjuji, fokusne skupine,
vprašalniki, frekvence nekega vedenja …) na tistih
osebah, na katere ima samo AR največji vpliv.
Procedure zbiranja podatkov Procedure zbiranja podatkov
in analiz in analiz
• Ker se raziskovalci pogosto ukvarjajo z novimi problemi znotraj edinstvenih kontekstov določenih skupnosti, morajo biti metodološko eklektični, da bi sledili samemu poteku AR.
• Potrebno je biti pozoren na različne poglede udeležencev in vključiti metode in mere, ki imajo visoko razvidno veljavnost in praktično (takojšnjo)
uporabnost – zato gravitiramo k kvalitativnih metodah zbiranja podatkov in analize, ki naslavljajo subjektivno izkušnjo udeleženca; čeprav tudi neke
objektivne pokazatelje (npr. stopnje nosečnosti pri najstnikih v določeni šolski skupnosti).
• Mnoge oblike kvalitativnih podatkov v AR so bile opisane v literaturi:
poglobljeni intervjuji, naturalistične študije primera, analiza tem in vsebine zapisov skupinskih procesov in javno dostopnih dokumentov, fokusne skupine, opazovanje udeležencev, očrtanje (mapping) socialne mreže in ustne zgodovine in odprte zgodbe.
• Zelo pomembno: uporaba multiplih metod, ki omogočajo triangulacijo različnih virov podatkov in povečajo gotovost zaključkov. Zajamejo tudi različne narave AR udeležencev.
• Čeprav so kvalitativne metode (npr. tematična analiza transkripta
poglobljenega intervjuja) uporabne pri razumevanju konteksta udeležencev, so kvantitativne mere najbolj uporabne za evalvacijo učinkovitosti intervence – v skladu z naravo AR je pomembno vključiti v izbiro mer udeležence. Tudi ugotovitve jim je potrebno predstaviti za lažje postavljanje ciljev.
Poročanje o procesih in ugotovitvah Poročanje o procesih in ugotovitvah
akcijskega raziskovanja akcijskega raziskovanja
• Čeprav se zadeva spreminja, je v glavnih referenčnih revijah malo profesionalnega prepoznavanja AR.
Predvsem zaradi:
– zanašanja AR na večinoma kvalitativne metodologije z majhnimi vzorci,
– zanašanje na vire (tudi finančne) lokalne skupnosti,
– zanimanje AR za direktno aplikacijo in socialno spremembe za razliko od bolj bazičnega raziskovanja in/ali
– zanimanje AR za spremembe preko ponavljajočih se ciklov refleksije-akcije-refleksije za razliko od bolj standardiziranih intervenc.
• AR se največkrat poroča v pisnih poročilih AR
udeležencev; prezentacijah na forumih skupnosti;
knjigah in poglavjih v knjigah, tiskovnih konferencah in
različnih civilnih in lokalno političnih srečanjih – take
obliko tudi spodbujajo spremembe v skupnosti.
Prednosti AR Prednosti AR
• Takojšnja pomembnost za kontekst
• Uporaba obstoječih virov (osebnih – veščine vodenja, živeta izkušnja in modrost; ali otipljiva – denar, usluge) – niso
ustvarjena preko zunanjega investiranja (funding).
• Ojačevanje skupnosti v procesu spremembe: udeleženci se aktivno vključijo v proces izboljšanja njihovega življenja v
skupnosti (občutek so-lastništva pri identifikaciji problemov in njihovi rešitvi).
• Samorefleksija in visoka prilagodljivost na spremembo: če nekaj ne deluje, mora AR raziskovalec iskati nove ali prilagoditi stare.
• Odprtost za udeležence, raziskovanje je skupaj z udeleženci – take tudi metode.
Slabosti AR Slabosti AR
• Nekompatibilnost s konvencionalnimi načini profesionalne prepoznave
– Odvisen od konteksta.
– Težko ga je kje objaviti in dobiti denar za sofinanciranje (majhni vzorci, lokalni problemi, težko generalizirati in predstaviti
profesionalno).
• Počasen in neurejen proces: serija poskusov in napak skozi cikličen proces. Začetni napori pogosto kompletno ali delno neuspešni. Težko tudi predvideti časoven razpored za
vključevanje udeležencev, zbiranje podatkov, analizo, poročanje – lahko frustrirajoče, možni zastoji. Vprašanje tudi, kdaj končati cikličen proces.
• Konvencionalna upravna telesa ne poznajo AR: npr.
univerzitetne uprave (tudi kako se lahko zagotovi varnost in zaupnost udeležencev; informirano soglasje).
