UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Sabina Klemenčič
VPLIV TELESNE VADBE NA LAKTACIJO IN DOJENJE
diplomsko delo
THE IMPACT OF EXERCISE ON LACTATION AND BREASTFEEDING
diploma work
Mentorica: pred. Renata Vettorazzi
Recenzentka: viš. pred. dr. Suzana Mlinar
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Za strokovno pomoč, svetovanje, nasvete in sodelovanje pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorici pred. Renati Vettorazzi, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC.
Zahvaljujem se tudi recenzentki viš. pred. dr. Suzani Mlinar, viš. med. ses., prof. zdr. vzg., za recenzijo diplomskega dela ter gospe Tei Kačar za lektoriranje.
Rada bi se zahvalila tudi svoji družini in fantu za podporo, ljubezen, razumevanje ter spodbujanje v času študija in pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem in študijskim kolegom, ki so mi stali ob strani in me podpirali.
IZVLEČEK
Uvod: Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka, saj je materino mleko popolnoma prilagojeno otrokovim potrebam. V poporodnem obdobju se želijo ženske čim prej vrniti k redni telesni vadbi, da bi izgubile kilograme, ki so jih pridobile v nosečnosti.
Zaradi pozitivnih učinkov dojenja in telesne aktivnosti na psihofizično počutje je popolnoma naravno, da si doječe matere želijo početi oboje hkrati Namen: Predstaviti vpliv telesne vadbe na laktacijo in dojenje. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku s področja dojenja, laktacije in telesne vadbe. Iskanje literature je potekalo s pomočjo bibliografskih podatkovnih baz PubMed – Medline, CINAHL with Full text in mrežnika Google Učenjak.
Iskanje literature je potekalo od oktobra do decembra 2020. Rezultati: Rezultati pregleda kažejo, da zmerna telesna vadba ne vpliva na sestavo in količino materinega mleka ter na dojenčkovo rast. Študije so dokazale tudi, da zmerna vadba ne vpliva na raven laktoferina, lizocima, koncentracijo imunoglobulina A in na stanje vitamina B6 v materinem mleku.
Intenzivna telesna vadba vpliva na povečanje mlečne kisline v materinem mleku do ene ure po vadbi. Razprava in zaključek: Vadba v poporodnem obdobju je koristna, saj izboljšuje psihofizično počutje matere, pomaga pri izgubi pridobljenih kilogramov ter zmanjšuje depresijo in tesnobo. Pomembno je, da zdravstveni delavci spodbujajo matere k dojenju ter jim predstavijo prednosti dojenja in pomembnost telesne vadbe po porodu. V prihodnosti bi bile potrebne nadaljnje raziskave o tem, kako telesna vadba vpliva na dojenje in laktacijo ter sestavo materinega mleka.
Ključne besede: dojenje, telesna vadba, poporodno obdobje, laktacija
ABSTRACT
Introduction: Breastfeeding iz the most natural and ideal way of feeding infant because its mother's milk is completely adjusted to the child's needs. Many women seek to lose the weight that they gained during the pregnancy by returning to regular physical activity in the postpartum period as soon as they can. The positive effects of breastfeeding and physical activity that affect the psychophysical condition well make it perfectly natural for mothers to want to do both of these things simultaneously. Purpose: Bachelor's degree thesis is to present the effect of physical activity on lactation and breastfeeding. Methods: Descriptive method with studying scientific and professional literature from the field of breastfeeding, lactation and physical activity in slovene and english language was used in the making of this thesis. Literature searching was concluded by using bibliographic databases PubMed - Medline, CINAHL with Full text and Google Scholar. The collection of data took place between october and december 2020. Results: The results of the research suggest that moderate physical activity does not affect the structure and amount of breast milk and growth of the babies. The studies have also shown that moderate exercise does not affect the levels od IgA, lactoferrin, lysozyme, concentration of immunoglobulin A and condition of vitamin B-6 in the breast milk. Intense exercise leads to the increase of the lactic acid in the breast milk for up to one hour after it. Discussion and conclusion: Physical activity turned out to be beneficial in the postpartum period because it improves psychophysical well-being of the mother, helps with losing the weight gained during pregnancy and diminishes the feelings of depression and anxiety. It is important that healthcare workers encourage mothers with breastfeeding, present them its advantages and the importance of exercise after birth. Further researches and studies about the effect of physical activity on breastfeeding, lactation and the structure of breast milk are necessary in the future.
Keywords: breastfeeding, physical activity, postpartum period, lactation
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Dojenje ... 1
1.2 Telesna vadba po porodu ... 2
1.3 Telesna vadba in dojenje ... 4
2 NAMEN ... 6
3 METODE DELA ... 7
4 REZULTATI ... 10
5 RAZPRAVA ... 17
6 ZAKLJUČEK ... 20
7 LITERATURA ... 21
KAZALO SLIK
Slika 1 Prikaz izbora člankov s pomočjo PRISMA diagrama ... 9
KAZALO TABEL
Tabela 1: Rezultati pregleda v bazah literature ... 7 Tabela 2: Vpliv telesne vadbe na sestavo materinega mleka in otroka?... 10
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
AA DHA EPA LA
LC PUFA LNA MK
Arahidonska kislina
Dokozaheksaenojska kislina Eikozapentaenojska kislina Linolna kislina
Dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline Alfalinolna kislina
Mlečna kislina
1
1 UVOD
Poporodno obdobje ali puerperij je čas od poroda do izginotja anatomskih in fizioloških sprememb nosečnosti ter traja šest tednov. Glavna fiziološka in hormonska sprememba, ki se zgodi po porodu, je odstranitev porodne posteljice ali placente in žensko telo se začne vračati v stanje pred nosečnostjo. Zelo opazno je izgubljanje vode iz telesa, telesna teža pade za osem do deset kilogramov. Maternica se krči in vrne v normalno velikost v šestih tednih in v enakem času tudi maternične vezi dobijo normalen tonus. Ohlapnost trebušne stene se popravi v nekaj mesecih, vezi skeleta pa se vračajo v prejšnje stanje zelo počasi, zato sta zelo pomembna pravilno dvigovanje otroka in zmernost pri telesni aktivnosti (Rosina, 2019).
1.1 Dojenje
Dojenje je najboljše hranjenje za dojenčka. Je naravno nadaljevanje dolgotrajnega procesa, ki se začne s spočetjem, nadaljuje z nosečnostjo in porodom, po rojstvu pa z dojenjem.
Materi in dojenčku omogoča tesno sožitje in trdno čustveno vez (Felc, 2008). Prvih šest mesecev otrokovega življenja se priporoča izključno dojenje. V tem obdobju materino mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebne za rast, razvoj in krepitev zdravja. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen oziroma da je hranjen le z materinim mlekom. Ob tem ne uživa vode, čaja, sokov ali drugih tekočin. Prejema pa lahko vitamine, minerale in zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu starosti ob ustrezni dopolnilni prehrani še naprej doji do starosti dveh let in še dlje, če mati in otrok tako želita (Stanek Zidarič, 2019).
Materino mleko vsebuje sestavine, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnost prebave. Poleg sestave materinega mleka na otrokovo zdravje zelo vpliva tudi akt hranjenja na prsih, torej dojenje. Prednosti materinega mleka in dojenja so pomembne tako za otroka kot tudi za mater in okolje (Vettorazzi, Hoyer, 2020).
Dojenje ima v primerjavi s hranjenjem z mlečnimi formulami številne zdravstvene koristi (Allen, Hector, 2005). Dojeni otroci so bolj zdravi, umirjeni in zadovoljni, njihove mišice in čeljust se bolje razvijejo, lažje prebavijo in izkoristijo materino mleko, imajo manj alergij, okužb in vnetij srednjega ušesa, so manj podvrženi debelosti in nastanku sladkorne bolezni, od rojstva spoznavajo svojo mater in se navezujejo nanjo ter razvijajo občutke varnosti,
2
sprejetosti, pripadnosti in ugodja (Vettorazzi, Hoyer, 2020). Materino mleko deluje kot zaščitni dejavnik za nalezljive bolezni, atopijske in kardiovaskularne bolezni pa tudi za levkemijo, nekrotizirajoči enterokolitis, celiakijo in vnetne črevesne bolezni. Pozitivno vpliva tudi na nevrološki razvoj novorojenčka in dojenčka, izboljšuje inteligenčni količnik, zmanjšuje tveganje za motnje pomanjkanja pozornosti ter razvojne in vedenjske motnje. Za kar 36 % zmanjša tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčkov (Brahm, Valdés, 2017).
Kljub temu pa adaptirane formule promovirajo kot izdelek, enakovreden materinemu mleku (Allen, Hector, 2005).
Dojenje pozitivno vpliva na materino telesno in duševno zdravje. Če mati doji, se maternica po porodu hitreje krči in vrača v osnovno velikost, poleg tega pa omogoča hitrejšo izgubo med nosečnostjo pridobljenih kilogramov (Allen, Hector, 2005). Lažje se vzpostavi navezanost med materjo in otrokom, manj je rakavih obolenj na dojkah in rodilih, manj je osteoporoze, poleg tega pa je materino mleko vedno na voljo in je cenejše kot umetno, obenem pa tudi varuje okolje, saj ne zahteva embalaže in dodatne porabe energije (Vettorazzi, Hoyer, 2020). Zaradi vseh pozitivnih lastnosti dojenja bi bilo treba podporo dojenju resno obravnavati kot glavno vprašanje javnega zdravja (Anatolitou, 2012).
1.2 Telesna vadba po porodu
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je telesna dejavnost kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarjajo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja. Šport se nanaša na organizirano in načrtovano vadbo, vključuje pa tudi določeno obliko tekmovanja, medtem ko je telesna vadba namenjena izboljšanju telesne pripravljenosti in zdravja. Zadostna telesna dejavnost je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja. Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti. V kombinaciji z ustrezno prehrano pa telesna dejavnost varuje tudi pred čezmerno telesno težo in debelostjo. Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen redne telesne vadbe, občasna in neustrezno intenzivna telesna dejavnost v nasprotju z redno namreč prinaša tveganje, ki je večje kot pričakovani pozitivni učinek na zdravje (Drev, 2013).
3
Telesna dejavnost v poporodnem obdobju naj bi se začela že v porodnišnici. Strokovnjaki za poporodno telesno vadbo svetujejo obisk pri zdravniku in morebitno napotitev k usposobljenemu fizioterapevtu, kadar se šest tednov po porodu še vedno pojavljajo dalj časa trajajoče bolečine v hrbtenici, medenici, sramnici, dimljah ali trebuhu in je trebuh še vedno izbočen in ohlapen ter v primerih, ko ima ženska še vedno težave z odvajanjem vode in/ali blata in so prisotne težave pri spolnih odnosih (Fabjan Vodušek, 2019). Večino zapletov po porodu je mogoče preprečiti v poporodnem obdobju z zagotavljanjem zadostne oskrbe in zdravstveno vzgojo, poleg tega pa tudi z upoštevanjem pravilne prehrane in z začetkom vaj po porodu (Mørkved, Bø, 1997). Redna poporodna vadba ima številne koristi za zdravje, saj lahko izboljša razpoloženje, ohranja kardiorespiratorno kondicijo, izboljša nadzor telesne teže, spodbuja hujšanje ter zmanjšuje depresijo in tesnobo (Evenson et al., 2014).
Po šestih tednih porodu se lahko mati priključi rekreativni vadbi oziroma takoj po prvem ginekološkem pregledu. Vadba za mamice mora biti prilagojena njihovemu telesu po porodu in njihovemu telesnemu stanju, prav tako kot vadba za nosečnice. Vadbena ura mora imeti poudarek na krepitvi globokih trebušnih mišic in mišic medeničnega dna. Prvih šest tednov po porodu se priporočajo počitek, lahki in krajši sprehodi. Otročnici se svetuje, da v tem času po porodu izvaja rahle stiske medeničnega dna in nekaj lahkih vaj, samo za aktivacijo prečne trebušne mišice. Vsekakor je to primerno za žensko, pri kateri je porod potekal brez težav in je bil tudi odpust iz porodnišnice brez posebnosti. Ob težkih porodih, carskih rezih, močnih krvavitvah, zapletih po porodu pa so potrebni zdravniško mnenje in individualni posveti. Tudi poporodna vadba mora biti preventivno naravnana in vsebovati vaje, primerne za otročnico in njeno telo. Namen vadbe je približati obliko telesa in telesnih sposobnosti, kakršne so imele pred porodom. Pred začetkom vsake vadbe pa je pomembno upoštevati spremembe, ki so nastale v telesu. Zavedati se je treba tudi vseh težav, utrujenosti in skrbi, ki jih povzroča dojenček (Rosina, 2019).
Kanadske smernice navajajo, da je začetek vadbe po porodu odvisen od načina poroda.
Večino vrst vadbe je mogoče nadaljevati po porodu. Z dodatno utrujenostjo pri oskrbi za dojenčka nekatere ženske zmanjšajo intenzivnost in dolžino svojih vadb. Poporodno vadbo je mogoče začeti kmalu po rojstvu, ženske pa je treba spodbujati, naj začnejo s preprostimi vajami in postopoma napredujejo do bolj napornih (Daley et al., 2012).
Po veljavnih smernicah lahko ženske, ki so bile aktivne že pred nosečnostjo, nadaljujejo enako raven aktivnosti med nosečnostjo in po porodu, če ni nobenih zapletov, povezanih z
4
nosečnostjo, ali kontraindikacij za aktivnost. Za tiste, ki želijo začeti vaditi, je priporočljivo, da se vsaj 150 minut na teden ukvarjajo z aerobno aktivnostjo zmerne intenzivnosti, med katero se poglobi dihanje in poveča srčni utrip, še vedno pa lahko ves čas dejavnosti govorimo, ne moremo pa peti (Buchner et al., 2008).
Vključitev gibanja in povečane telesne aktivnosti v življenje po porodu ustvarja priložnost, da se ne izboljša samo zdravje, temveč tudi dobro počutje družine. Zdravstveni delavci bi morali ženske poučevati o telesni dejavnosti in jih v poporodnem obdobju spodbujati z zdravstveno vzgojo o koristih za vse življenje v telesnem in duševnem zdravju. Ženskam se svetujejo objektivna priporočila za vadbo, na primer začetek hoje z vozičkom tri dni na teden in cilj 10.000 korakov na dan, ter se jim dajejo temelji za promocijo zdravja (Shelton, Lee, 2018).
Avstralija, Kanada, Norveška, Združeno kraljestvo in ZDA so izdali smernice glede vadbe po porodu. Te so vključevale aerobno aktivnost, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, raztezanje in hojo. Smernice za telesno aktivnost po porodu lahko ženskam pomagajo pri uvajanju ali nadaljevanju telesne dejavnosti po porodu, tako da lahko dosegajo priporočeno raven aktivnosti. Izvajalci zdravstvenih storitev imajo ključno vlogo pri spodbujanju žensk, da so aktivne, ter jim s pomočjo jasnejših smernic lahko pomagajo z nasveti o telesni dejavnosti in vključevanju v poporodno oskrbo (Evenson et al., 2014).
1.3 Telesna vadba in dojenje
Vadba po porodu ima veliko koristi za mater in dojenčka, vključno z izboljšano kardiovaskularno pripravljenostjo, olajšanim hujšanjem, več energije in izboljšanim psihosocialnim počutjem matere. Poleg tega lahko vadba medeničnega dna pomaga zmanjšati pojav urinske stresne inkontinence. Vključitev otroka v poporodno vadbo spodbuja interakcijo med materjo in dojenčkom. Obstaja pa nekaj pomislekov, povezanih z utrujenostjo, vaginalnimi krvavitvami, diastazo, dojenjem in rastjo dojenčkov. Najdemo lahko kar nekaj vadbenih smernic v času nosečnosti, vendar priporočil v poporodnem obdobju skorajda ni (Mottola, 2003). Ker se zgodnje obdobje po porodu osredotoča na okrevanje in nego dojenčka, pogosto ženskam ni jasna pomembnost nadaljevanja telesne dejavnosti, zato mnoge potrebujejo smernice za začetek ali nadaljevanje gibanja (Evenson et al., 2014). V preteklih raziskavah je dobro dokumentirano, da materino mleko dojenčku
5
zagotavlja optimalno prehrano in imunske koristi. So pa tudi dejavniki, ki vplivajo na imunološko sestavo materinega mleka in eden od teh je telesna vadba (Lovelady et al., 2003).
Dokazano je, da sta zmerna telesna aktivnost in uspešno dojenje združljiva. Porajajo pa se vprašanja, kako vadba vpliva na dojenje pri vrhunskih športnicah, saj si želijo dojiti med treningi in tekmovanji (Giles et al., 2016). Treba bi bilo pridobiti ustrezne informacije o dojenju in zelo intenzivnih treningih ter o vplivu na mater in dojenčka. Mottola (2003) navaja, da bi bilo pomembno proučiti teoretične pomisleke in potencialne koristi vadbe v tem obdobju, zlasti v zvezi z zadrževanjem teže po nosečnosti, v povezavi z dojenjem in dojenčkovo rastjo.
Matere iščejo nasvete ne le o najboljših načinih za dojenje, temveč tudi o združljivosti prehrane in življenjskega sloga z njim. Po nosečnosti se želi veliko žensk udeležiti redne vadbe in se vrniti k aktivnejšemu načinu življenja. Primernost vadbe za doječe matere je bila vprašljiva, saj obstajajo nekateri dokazi, da lahko naporna vadba poveča koncentracijo mlečne kisline v mleku, kar vpliva na njegovo okusnost in vnos pri dojenčku. Ker je prolaktin tesno vključen v proizvodnjo mleka, obstaja zaskrbljenost, da lahko vadba ovira laktacijo (Lovelady et al., 2003).
6
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv telesne vadbe na laktacijo in dojenje.
Cilj diplomskega dela je odgovoriti na raziskovalno vprašanje:
Kako telesna vadba vpliva na sestavo mleka in posledično na otroka?
7
3 METODE DELA
Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku s področja dojenja, laktacije in telesne vadbe. Iskanje literature je potekalo s pomočjo bibliografskih podatkovnih baz PubMed - Medline, CINAHL with Full text in ScienceDirect. V iskalnem nizu teh posameznih podatkovnih baz so bile uporabljene naslednje kombinacije besednih zvez: breastfeeding/dojenje AND physical activity/telesna aktivnost AND postpartum period/poporodno obdobje, breasfeeding/dojenje AND exercise/vadba, lactation/laktacija AND exercise/vadba in physical activity/telesna aktivnost AND postpartum period/poporodno obdobje AND lactation/laktacija. Iskanje je potekalo od oktobra do decembra 2020. Vključitveni kriteriji so članki, objavljeni v angleščini in slovenščini, prosta dostopnost do celotnega besedila in vsebinska skladnost s cilji raziskave. Izključeni so bili podvojeni članki. Starost literature zaradi pomanjkanja novejših in pomembnosti starejših raziskav ni bila omejena. Rezultati pregleda v bazah literature so predstavljeni v tabeli 1.
Tabela 1: Rezultati pregleda v bazah literature
Ključne besede PubMed CINAHL ScienceDirect Breastfeeding AND
physical activity AND postpartum period
128 41 3214
Breastfeeding AND exercise
552 195 7182
Lactation AND exercise
603 127 12595
Physical activity AND postpartum
period AND
lactation
251 16 5327
Skupaj 931 379 28321
Končno število 29.613
8
Slika 1 prikazuje diagram PRISMA, ki shematsko prikaže raziskovalno pot do končnega števila zadetkov. Z izbranimi ključnimi besedami smo dobili n = 29.631 zadetkov, ki smo jih zmanjšali na n = 17.598 zadetkov elektronskih virov raziskovalnih člankov v polnem besedilu. Izključili smo n = 12.033 zadetkov, ki niso ustrezali našim merilom. Izbranih virov, ki so bili primerni za natančno analizo, smo pri temeljitem pregledu dobili n = 82 in od tega pridobili 15 virov, ki so primerni za končno analizo.
9
Slika 1 Prikaz izbora člankov s pomočjo diagrama PRISMA Identificirana literatura iz
izbranih podatkovnih baz (n = 29.631)
PRESEJANJEUSTREZNOSTPRIMERNOST
Ostali viri, t. i. siva literatura (n = 6)
Število vseh zadetkov (n = 29.637)
Odstranjeni viri, ki niso dostopni v polnem besedilu (n = 12.033)
Vsebinsko ne ustrezajo namenu in ciljem
(n = 67) Število virov v polnem
besedilu (n = 17.598)
Po formalnem pregledu izključeni zadetki
(n = 17.516)
Število virov, primernih za natančno analizo
(n = 82)
Število virov, primernih za končno analizo
(n = 15)
IDENTIFIKACIJA
10
4 REZULTATI
Na podlagi upoštevanja vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo za natančno analizo ustreznih 15 enot literature. Rezultate pregleda smo zaradi boljše preglednosti prikazali s pomočjo tabele 2.
Tabela 2: Vpliv telesne vadbe na sestavo materinega mleka in otroka
AVTOR, LETO
OBJAVE, NASLOV, DRŽAVA
NAMEN METODOLOGIJA, VZOREC GLAVNE UGOTOVITVE
Bopp et al., 2005,
ZDA Raziskati učinke vadbe na
koncentracije α-linolne kisline (LNA), linolne kisline (LA), dokozaheksaenojske
kisline (DHA),
eikozapentaenojske kisline (EPA) in arahidonske kisline (AA) v materini plazmi in materinem mleku ter ugotoviti, ali doječe ženske
zaužijejo dovolj
dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline (LC- PUFA), da nadomestijo tiste, ki se med vadbo porabijo za energijo.
Presečna študija, v kateri so izmerili koncentracijo LC PUFA v plazmi in materinem mleku neaktivnih in aktivnih doječih žensk v 12 tednih po porodu.
Vključene so bile matere, ki izključno dojijo, ne kadijo, imajo ITM med 20 in 30 kg/m2 ter je bila porodna teža njihovih novorojenčkov več kot 2500 g, porod pa je potekal brez zapletov. Vadbeno skupino so sestavljale matere, ki so zadnjih šest tednov telovadile vsaj 30 minut tri dni na teden (n = 30). Ženske so bile razporejene v kontrolno skupino, če so telovadile enkrat na teden ali manj (n = 23).
Mleko (30 ml) iz prvega podoja po peti uri zjutraj je bilo izčrpano in shranjeno v domačem zamrzovalniku, dokler ni bilo prepeljano v laboratorij in tam do analize zamrznjeno pri –80 °C. Odvzeli so vzorce krvi in nato izmerili sestavo telesa in kardiorespiratorno pripravljenost. Štirinajst žensk, ki so telovadile, se je vrnilo na še dva testa za ugotavljanje učinkov akutne vadbe na koncentracije maščobnih kislin v mleku.
Med skupinama ni bilo bistvenih razlik v značilnostih udeležencev, le da so ženske, ki so vadile, pokazale višjo stopnjo kardiorespiratorne pripravljenosti. Prehranski vnos in gibanje nista pomembno vplivala na plazmo in mleko doječih žensk, vendar pa se je 60 minut po telesni vadbi povečala LA (r = 0,62, p = 0,02), LNA pa 10 minut po koncu vadbe (r = 0,53, p = 0,04) in po 60 minutah (r = 0,77, p = 0,001).
Koncentracije DHA, EPA in AA se niso spremenile. Ti rezultati kažejo, da lahko ženske, ki uživajo dovolj LC- PUFA, vadijo zmerno, ne da bi zmanjšale LC-PUFA v svojem mleku.
11
Ženskam so odvzeli kri, zapisovale so si vnos hrane, izmerjeni sta bili njihova sestava telesa in kardiorespiratorna pripravljenost.
Bø et al., 2017,
Švica Predstaviti spremembe, ki nastanejo v nosečnosti in po porodu, ter vrnitev rekreativnih in vrhunskih športnic k telesni aktivnosti po porodu.
Sistematičen pregled literature. Vključenih je bilo 140 enot literature, objavljenih od leta 1990 do 2016, najdenih s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Embase, Cochrane, PEDro, Web of Science in SPORTDiscus.
Zaskrbljenost, da bi lahko intenzivna vadba poslabšala proizvodnjo mleka po količini in hranilnih lastnostih, ni bila potrjena. Namesto tega je aerobna vadba med dojenjem privedla do nekoliko večje kakovosti v hranilnih lastnostih in količini mleka. Nekatere raziskave kažejo, da se je koncentracija MK v materinem mleku po intenzivnem naporu povečala. Ko se poveča poraba energije med telesno aktivnostjo, se povečajo vnetni citokini, imunoglobulin A pa se ne spremeni. Telesna aktivnost ne vpliva na količino ali sestavo materinega mleka ali rast dojenčkov, če ima ženska ustrezen vnos hrane in tekočine.
Daley et al., 2012, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Oceniti učinke materinega gibanja na rast dojenčkov ter predložiti dokaze o tem, ali so lahko matere izvajajo telesno dejavnost in dojijo brez škode za rast svojih dojenčkov.
Metaanaliza s štirimi randomiziranimi nadzorovanimi študijami (pet primerjav). Vključenih je bilo 170 udeležencev. Iskanje je potekalo med 5. in 10. junijem 2011 prek elektronskih bibliografskih podatkovnih baz:
Cochrane Library (CENTRAL), Medline/PubMed, Embase, Cumulative Index to Nursing in Allied Health Literature ter SPORT Discus.
Telesna vadba ni pomembno vplivala na povečanje telesne mase dojenčkov (razlika v povprečnem povečanju telesne mase = 18,6 g). Samo v enem preizkušanju je bila ocenjena višina dojenčkov; niso pa poročali o razliki med vadbenimi in kontrolnimi skupinami. Rezultati kažejo, da lahko matere telovadijo in dojijo brez škode za rast svojih dojenčkov.
Dewey et al., 1994,
ZDA Oceniti učinek vadbe na
dojenje ter poročanje o rezultatih, povezanih s porabo energije in dojenjem.
Randomizirana študija. V raziskavo je bilo vključenih 33 doječih žensk, ki so bile razporejene v vadbeno (n = 18) in kontrolno skupino (n = 15). Program vadbe je bil sestavljen iz nadzorovane aerobne aktivnosti po 45 minut na dan, pet dni na teden, 12 tednov. Poraba energije, vnos prehrane, sestava telesa ter količina in sestava materinega mleka so bili ocenjeni na začetku študije (od šest do osem tednov po porodu), na sredini študije (od 12 do 14 tednov po porodu) in na koncu študije (od 18 do 20 tednov po porodu). Na vseh treh točkah so merili porabo energije, hitrost presnove v mirovanju, telesno sestavo, vnos prehrane ter količino in sestavo mleka. Na začetku in koncu študije so izmerili
Ženske v vadbeni skupini so med vadbo porabile približno 400 kcal na dan, vendar so to porabo nadomestile z večjim energijskim vnosom hrane kot kontrolna skupina (povprečni vnos 2497 +/– 436 v primerjavi z 2168 +/– 328 kcal na dan v 18 do 20 tednih; p < 0,05). Poraba kisika se je povečala za največ 25 % pri ženskah, ki so vadile, pri ženskah v kontrolni skupini pa le za 5 % (p < 0,001). Aerobna vadba, ki jo doječe matere začenjajo od šest do osem tednov po porodu štirikrat do šestkrat na teden ne vpliva škodljivo na dojenje in bistveno izboljša srčno-žilno pripravljenost. Rezultati kažejo, da je gibanje varno, tudi za prej neaktivne ženske, ki dojijo svoje otroke. V obeh študijah so ženske v skupini za vadbo povečano porabo energije nadomestile z večjim vnosom
12
največjo porabo kisika in plazemske ravni prolaktina.
Podatki so bili analizirani s programsko opremo SAS- PC21.
hrane. Raven mlečne kisline (MK) se po zmerni vadbi ni povišala, saj matere v vadbeni skupini niso omenjale težav pri dojenju po vadbi. Dokazali so, da lahko doječe matere varno izvajajo zmerno aerobno vadbo, ne da bi to negativno vplivalo na količino (v vadbeni skupini so imele matere 2 % več mleka kot matere v kontrolni skupini) ali sestavo mleka. Sestava materinega mleka (koncentracija lipidov, beljakovin in laktoze ter energijska vrednost) se med obema skupinama ni razlikovala, razen glede na koncentracijo beljakovin, ki je bila v skupini za vadbo bistveno višja kot v kontrolni skupini pri končni meritvi (p = 0,80).
Giles et al., 2016, ZDA
Odgovoriti, kako se tekmovalne tekačice spopadajo z dojenjem med treningi in tekmovanji.
Študija primera. Opravljeni so bili polstrukturirani intervjuji s 14 ženskami, starimi od 25 do 37 let, ki so imele vsaj eno nosečnost v zadnjih petih letih in so dosegle najmanj vstopni standard olimpijskih preizkušenj 2012 v ZDA za tek na maratonu ali za nastop za 1500 m ali več. Intervjuji so bili opravljeni po telefonu ali Skypu. Nato so izvedli matrično analizo podatkov o prepisih po Braunovem in Clarkovem šestfaznem pristopu.
Več udeleženk je omenjalo pomisleke o kopičenju MK v materinem mleku med vadbo. Nobena ni navajala, da bi dojenček zavračal njeno mleko. Udeleženke so kljub napornim treningom dojile svoje otroke v povprečju 9,2 meseca, pri čemer je samo ena dojila najmanj šest mesecev.
Kljub temu je veliko športnic, ki so se odločile za vrnitev k tekmovanjem, poročalo o uporabi črpalk za mleko, da bi svoje dojenčke hranile po steklenički z mlekom, ki ni bilo izčrpano takoj po vadbi, in je zato manj verjetno, da vsebuje MK.
Črpanje jim je omogočilo tudi vzdrževanje urnikov spanja, treningov in tekmovanj.
Groër, Shelton,
2009 Raziskati povezavo med
vadbo po porodu in koncentracijo citokinov in imunoglobulina A v materinem mleku.
Retrospektivna študija. V analizi iz prejšnje večje študije o vplivu laktacije na poporodni stres in imunost je bilo na voljo 58 zamrznjenih vzorcev človeškega materinega mleka. Vzorci so bili odvzeti med četrtim in šestim tednom zgodaj zjutraj, mleko je bilo izbrizgano ročno. Mlečne citokine so analizirali s hkratnim testom 20 citokinov, kemokinov in rastnih faktorjev.
Imunoglobulin A, ki ga izloča mleko, je bil analiziran z encimskim imunskim testom. Podatki o telesni vadbi so bili pridobljeni iz demografskega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji. Na podlagi poročane pogostosti vadbe pri določeni presnovno enakovredni
Zmerna in intenzivna vadba v poporodnem obdobju poveča proizvodnjo proaktivnih aminokislinskih citokinov v mleku v nasprotju z materami, ki niso bile aktivne oz. z minimalno telesno dejavnostjo. Povprečna raven sIgA v vzorcih mleka je bila 296,4 ± 29,4 mg/dl, razpon pa od 39,5 do 596,5 mg/dl.
Niso ugotovili odstopanj med rezultati vadbe in količino sIgA (r = 0,124, p < 0,39). Vadba na koncentracijo imunoglobulina A ni vplivala.
13
nalogi je bila za vsako mater izračunana kalorična poraba.
Lovelady et al.,
1990, ZDA Ali intenzivna vadba vpliva
na uspešnost dojenja? Longitudinalna študija. Vključenih je bilo 16 zdravih doječih mater, ki so izključno dojile. Dojenčki so bili stari od devet do 24 tednov. Vadbena skupina (n = 8) je bila pol leta vključena v vadbeni program aerobne vadbe. V kontrolni skupini (n = 8) se matere niso lotile intenzivne vadbe v zadnjih šestih mesecih. Meritve so vključevale hitrost presnove, največjo porabo kisika (VO2max), plazemski prolaktin, kortizol, inzulin in T3 ter telesno sestavo. Vsaka preiskovanka je opravila tridnevni zapis prehranskega vnosa, telesne aktivnosti in količine mleka (s testnim tehtanjem) ter zbrala 24-urne vzorce mleka.
Med skupinama ni bilo razlike v vsebnosti hormonov v plazmi ali energije mleka, lipidov, beljakovin ali laktoze.
Ženske v vadbeni skupini so imele običajno več mleka (839 vs. 776 g/d) in energijsko vrednost mleka (538 vs. 494 kcal/d). Tako ugotavljajo, da ni bilo očitnega škodljivega vpliva intenzivne vadbe na uspešnost dojenja.
Lovelady et al.,
2001, ZDA Ugotoviti, ali omejevanje energije in gibanje vplivata na stanje vitamina B6 pri doječih ženskah ter vpliv na dojenčka.
Eksperimentalna študija. Dvaindvajset doječih mater je bilo štiri tedne po porodu naključno razporejenih v eksperimentalno skupino, ki je prejela program za hujšanje, ali v kontrolno skupino, v kateri so jim naročili, naj ne omejujejo vnosa energije in ne izvajajo intenzivnih aerobnih vaj več kot enkrat na teden. Vse ženske so dobile multivitaminski dodatek, ki je vseboval 2 mg vitamina B6 v obliki piridoksina HCl in vsaj 50 % priporočenih prehranskih dodatkov za druge vitamine za doječe matere. Status vitamina B6 v plazmi in mleku pri materi, antropometrične meritve in zapisi o prehrani so bili ocenjeni na začetku, sredini in na koncu. Težo mater ter težo in višino dojenčkov so tedensko merili raziskovalci na domu.
Ta študija je pokazala, da zmerna izguba mase približno 0,5 kg na teden pri ženskah, ki dojijo in imajo čezmerno telesno težo, ni vplivala na stanje vitamina B6 v njihovem mleku (p = 0,02) ali na rast dojenčkov. To je pomembna ugotovitev, saj lahko ogrožen status vitamina B6 povzroči majhne koncentracije vitamina B6 v materinem mleku. To bi lahko negativno vplivalo na dojenčkovo rast in vedenjski razvoj.
Telesna masa dojenčkov v eksperimentalni skupini se je povečala za 2,06 kg, velikost pa za 8,6 cm; v kontrolni skupini pa za 1,83 kg in velikost za 7,2 cm.
Lovelady et al.,
2003, ZDA Primerjati ravni imunoloških spojin v mleku mater, ki so aktivne, s tistimi, ki niso, ter ugotoviti, ali 30 minut
Presečna študija. Vzorec: zdrave doječe ženske tri mesece po porodu. V vadbeni skupini je sodelovalo 29 žensk, v kontrolni pa 24. Razdelili so jih glede na vadbene navade. V vadbeno skupino so bile umeščene ženske, ki so poročale, da se ukvarjajo z aerobno aktivnostjo vsaj 30 minut na dan najmanj tri dni na
Ženske v vadbeni skupini so imele višjo stopnjo srčno-žilne pripravljenosti kot tiste v kontrolni skupini (39,7±1,0 v primerjavi z 32,4±1,0 ml O2/kg/min). Koncentracije IgA, laktoferina ali lizocima v mleku se med skupinami niso bistveno razlikovale. Poleg tega ni bilo pomembnih razlik v
14
zmernega gibanja vpliva na
imunske lastnosti mleka. teden. Sedečo skupino so sestavljale ženske, ki so poročale o vadbi enkrat na teden ali manj.
Na dan laboratorijskih meritev so si ženske med prvim jutranjim hranjenjem po peti uri izčrpale 30 ml mleka.
Vzorec so odnesle v laboratorij, v katerem so ga do analize zamrzovali pri –70 °C. Ženski so nato izmerili telesno sestavo in srčno-žilno pripravljenost. Vzorci materinega mleka so bili zbrani pred vadbo ter deset in 60 minut po vadbi in počitku. Mleko so stehtali in vzorce do analize zamrznili pri –70 °C.
koncentracijah IgA, laktoferina ali lizocima po zmerni vadbi v primerjavi s sedečim mirovanjem.
McCrory et al.,
1999 Ugotoviti, ali izguba teže z dieto in aerobno vadbo negativno vpliva na dojenje.
Randomizirana študija. Vključene so bile izključno doječe ženske med osmim in 16. tednom po porodu.
Razporejene so bile v tri skupine: v prehransko skupino, ki je omejila energijski vnos za 35 %, v skupino, ki je omejila energijski vnos hrane za 35 % ter se je 60-%
držala diete in izvajala vadbo, ter v kontrolno skupino, ki ni imela nobenih omejitev. Količina in sestava mleka, teža mater, telesna sestava in koncentracija prolaktina v plazmi in teža dojenčka so bili izmerjeni pred začetkom in na koncu. Štiriindvajseturno količino mleka, pogostnost hranjenja in skupni čas dojenja so ocenili na domu štiri dni zaporedoma.
Sprememba v količini in sestavi mleka ter teži dojenčka se med skupinami ni bistveno razlikovala. Koncentracija prolaktina v plazmi je bila v skupinah, v katerih so bile ženske telesno aktivne in na dieti, večja kot v kontrolni skupini.
Kratkotrajna izguba teže (<1 kg/teden) s kombinacijo diete in aerobne vadbe se zdi varna za doječe matere in je boljša od hujšanja, doseženega predvsem z dieto, saj to zmanjša telesno maso matere.
Prentice, 1994,
Velika Britanija Ugotoviti, ali naporna vadba poveča koncentracijo MK v materinem mleku, kar vpliva na okus in sprejemanje pri dojenčku.
Prospektivna intervencijska študija. Triindvajset žensk od šest do osem tednov po porodu, ki so izključno dojile, je bilo naključno dodeljenih vadbeni skupini, ki je izvajala aerobno aktivnost od štiri- do petkrat na teden po programu, ali h kontrolni skupini, ki ni sodelovala v nobenem programu in ni izvajala aerobne vadbe.
Ocenjeni so bili učinki programa vadbe na produkcijo in sestavo materinega mleka, hitrost presnove, porabo energije, največjo porabo kisika, telesno sestavo, prehrano in koncentracijo prolaktina v plazmi. Dojenčki so bili tehtani trikrat v celotni študiji.
Ugotovili so, da vadba ne vpliva na dojenje in količino mleka.
Najpomembnejše je, da je bilo povečanje telesne mase dojenčkov v 12 tednih podobno v obeh skupinah. Poleg tega med obema skupinama ni bilo razlik v bazalni koncentraciji prolaktina v plazmi ali odziva prolaktina na hranjenje. Ta študija je pokazala, da zmerna vadba, ki zadostuje za izboljšanje srčno-žilne pripravljenosti brez izrazitih sprememb porabe energije, prehrane in telesne teže, ne ogroža dojenja.
15
Snyder et al., 2019,
ZDA Namen je določiti stopnjo
telesne aktivnosti doječih žensk ter bolje razumeti njihovo motivacijo in ovire za udejstvovanje.
Izvedena je bila presečna študija. Skupaj 633 doječih mater je izpolnilo anketo s 30 vprašanji. Vključene so bile ženske, ki so tisti čas dojile enega ali več otrok ter bile starejše od 19 let. Uporabili so ocenjevalno lestvico psihološkega zadovoljevanja potreb pri vadbi (PNSE), vprašalnik o telesni dejavnosti, ki so ga leta 2010 izvedli Hegaard in sodelavci, ter odprto obliko vprašanj za oceno ovir pri dojenju in telesni dejavnosti.
Ženske so poročale o ovirah, povezanih z dojenjem in telesno aktivnostjo, kot sta strah pred zmanjšanjem nastajanja mleka in telesno nelagodje med aktivnostjo. Dokazano je, da telesna aktivnost, tudi z visoko intenzivnostjo, ne vpliva negativno na količino ali sestavo mleka.
Su et al., 2007, Avstralija
Proučiti razmerje med telesno vadbo in dojenjem ter njenim učinkom na dojenčkovo rast.
Kohortna študija mater in dojenčkov. Potekala je v dveh javnih bolnišnicah v Zahodni Avstraliji med letoma 2002 in 2004.
Vključenih je bilo 587 mater, ki so rodile živega dojenčka brez resnih zdravstvenih težav. Vključeni so bili dojenčki, ki so bili samo dojeni, in tudi tisti, ki se niso izključno dojili. Telesna aktivnost je bila ocenjena glede na vrsto, intenzivnost in trajanje. Matere so bile intervjuvane sedemkrat v rednih časovnih razmikih do otrokovega dopolnjenega prvega leta starosti.
Rezultati kažejo, da ni bilo sprememb v telesni masi in višini dojenčkov, kar kaže na to, da vadba nima pomembnega vpliva na rast dojenčka do 52. tedna po rojstvu (p = 0,236). Telesna aktivnost matere ni vplivala na trajanje dojenja do šest ali 12 mesecev po porodu, saj je kar 22 % mater v tej študiji dojilo še pri otrokovem enem letu. Sklenili so, da vadba ne vpliva na rezultate dojenja.
Wallace, Rabin,
1991, ZDA. Raziskati koncentracijo MK v materinem mleku po maksimalni vadbi.
Presečna študija. Vključenih sedem aktivnih žensk po porodu (od dva do 24 mesecev). Postopki so vključevali odvzem vzorca krvi in mleka v mirovanju, maksimalno ocenjen test vadbe in odvzem vzorca krvi po vadbi (po petih minutah) in mleka (po desetih in 30 minutah).
Vzorci krvi in mleka so bili proteinizirani s klorovodikovo kislino in zamrznjeni, dokler jih niso analizirali s standardnimi encimskimi tehnikami (Sigma Chemical Company). Za analizo spremembe MK v krvi so uporabili T-teste, za spremembo MK v materinem mleku pa test ANOVA.
Po maksimalni vadbi (p < 0,05) so ugotovili znatno povečanje koncentracije MK v krvi (7 mM) po petih minutah po vadbi in v materinem mleku (1,9 mM) po desetih minutah po vadbi.
Koncentracija MK je v vzorcu materinega mleka po 30 minutah ostala povišana (1,9 mM), vendar se ne razlikuje znatno od vzorca v mirovanju (0,9 mM). Maksimalna vadba lahko znatno poveča koncentracije MK v materinem mleku.
Dojenček lahko zazna količino nakopičene MK.
Wright, 2002, ZDA Proučiti sestavo in sprejetje materinega mleka po vadbi pri dojenčkih, hkrati pa nadzorovati materino prehrano, intenzivnost vadbe
Longitudinalna študija. Vključenih je bilo 24 doječih mater, starih od 25 do 45 let. Od dva do štiri mesece po porodu so opravile tri teste: preizkus maksimalne intenzivnosti, 30-minutno zmerno vadbo in kontrolni test v mirovanju. Uro pred vsakim preizkusom in uro po
MK v materinem mleku se je znatno povečala (p < 0,5) uro po preizkusu maksimalne vadbe v primerjavi z vrednostjo pred vadbo. Vendar ni bilo bistvene razlike v koncentraciji MK v materinem mleku pred zmerno vadbo ali po njej, ki je bila izvedena pri 59 % VO2 maks. in 72 % največjega srčnega
16
ter metodo, čas in oceno
hranjenja dojenčkov. njem so si udeleženke v celoti izčrpale svoje mleko v stekleničko, ki jo je dojenček poznal, ter ga nahranile.
Tako so ocenili spremenljivost mleka za dojenčka.
Vsako hranjenje so posneli in si ga nato posamično ogledali trije svetovalci za dojenje, ki so ocenili sprejemljivost mleka za dojenčka. Analizirali so mleko na MK in izmerili količino popitega mleka. Pred vadbo in tri minute po njej so odvzeli kri in jo analizirali za MK.
utripa. V MK v materinem mleku ni bilo razlike pred počitkom ali po njem. Študija dokazuje, da je sprejetost materinega mleka pri dojenčkih enaka uro pred materino vadbo in uro po njej tako pri zmerni kot pri največji intenzivnosti. Poraba mleka pri vsakem hranjenju je v povprečju znašala 15,3 ml/kg, kar je približno 104 ml.
17
5 RAZPRAVA
Dojenje in telesna vadba sta pomembna za ohranjanje in krepitev zdravja (Su et al., 2007).
Poporodna vadba blage do zmerne intenzivnosti ne spremeni uspešnosti dojenja in rasti dojenčkov, vendar se morata vzdrževati ustrezna hidratacija in prehrana. Ženske je treba spodbujati k aerobnim in anaerobnim dejavnostim v prvem poporodnem letu, da se zmanjša tveganje za razvoj debelosti, srčnih in drugih bolezni, povezanih z življenjskim slogom (Mottola, 2003).
Su in sodelavci (2007) navajajo, da je največ skrbi povezanih s povečanjem MK v materinem mleku po vadbi in z njenim vplivom na okus. Vendar pa so poznejše študije pokazale, da zmerna telesna vadba na količino in kakovost materinega mleka in na rast dojenčkov ne vpliva. Giles in sodelavci (2016) ugotavljajo, da so imele številne vrhunske športnice pomisleke glede kopičenja MK v materinem mleku med vadbo, vendar ni nobena prepoznala, da bi imel dojenček težave s sprejemanjem njenega mleka. Kljub temu je veliko športnic, ki so se odločile za vrnitev na tekmovanja, poročalo o uporabi črpalk za mleko, da bi svoje dojenčke hranile po steklenički z mlekom, ki ni bilo izčrpano takoj po vadbi, in je zato manj verjetno, da vsebuje MK. Navajajo, da so matere svoje otroke dojile v povprečju 9,2 meseca, pri čemer je samo ena dojila le prvih šest mesecev. Zanimivo je, da je v državah, iz katerih prihajajo matere, delež dojenčkov, ki se dojijo pri šestih mesecih, precej manjši, in sicer v Avstraliji 46,2 %, v Kanadi 51 %, na Irskem je le 1 % mater izključno dojilo po šestih mesecih, v ZDA 49 % in v Veliki Britaniji 34 % (Giles et al., 2016).
Že leta 1991 sta Wallace in Rabin na podlagi pridobljenih rezultatov ugotovila, da se po petih minutah po končani intenzivni vadbi koncentracija MK v mleku poveča na 1,9 mM, v krvi pa na sedem mM. Pred vadbo je bila koncentracija MK v mleku in krvi 0,9 mM. Po 30 minutah je vzorec ostal povišan, vendar ni bistvene razlike od vzorca v mirovanju. To navajajo tudi Wright in sodelavci (2002), saj so ugotovili, da se je MK v materinem mleku znatno povečala (p < 0,5) eno uro po preizkusu maksimalne vadbe v primerjavi z vrednostjo pred vadbo. Vendar ni bilo bistvene razlike v koncentraciji MK v materinem mleku pred zmerno vadbo ali po njej.
Groër in Shelton (2009) sta v svoji študiji raziskovala povezavo med vadbo po porodu in koncentracijo citokinov in imunoglobulina A v materinem mleku. Čeprav so funkcije večine
18
citokinov v mleku neznane, lahko ta skupina proinflamatornih citokinov v materinem mleku deluje na epitelij novorojenčkovega črevesja ali imunski sistem sluznice ali pa lahko daje obrambni signal gostitelja imunskemu sistemu. Količine teh citokinov so majhne, a potencialno pomembne. Ugotovila sta, da zmerna in intenzivna vadba v poporodnem obdobju poveča proizvodnjo proaktivnih aminokislinskih citokinov v mleku v nasprotju z materami, ki niso bile aktivne oz. so bile minimalno telesno dejavne. Povprečna raven sIgA v vzorcih mleka je bila 296,4 ± 29,4 mg/dl, razpon pa od 39,5 do 596,5 mg/dl.
Pri ustrezni materini prehrani se pokazalo, da telesna aktivnost ne vpliva na dolgoverižno vsebnost polinenasičenih kislin v mleku. LC PUFA so bistvenega pomena za rast in razvoj dojenčkov. Količina LC PUFA v materinem mleku je odvisna od materine prehrane in telesnih zalog. Ker vadba poveča mobilizacijo in uporabo maščobnih kislin, lahko materina aktivnost vpliva tudi na količino LC-PUFA v mleku. Delež telesne maščobe je pomembno povezan s koncentracijami LA v mleku v 60 minutah po vadbi (r = 0,62, p = 0,02) in s koncentracijami LNA v mleku po 10 minutah (r = 0,53, p = 0,04) in po 60 minutah po vadbi (r = 0,77, p = 0,001). Med počitkom ne ugotavljajo pomembnih povezav med deležem telesne maščobe in koncentracijami LC-PUFA v mleku (Bopp et al., 2005).
Telesna vadba lahko vpliva tudi na imunološke lastnosti materinega mleka. Učinki vadbe na imunski sistem so odvisni od stopnje telesne pripravljenosti preiskovancev, stopnje intenzivnosti in trajanja vadbe. Močni napori običajno povzročijo manjšo odpornost, oslabljeno imunost in povečano tveganje za okužbe zgornjih dihalnih poti, medtem ko lahko zmerna vadba poveča odpornost proti okužbam. V koncentracijah beljakovin, maščob, laktoze, kalorij ali vitamina B6 v mleku mater, ki vadijo, niso ugotovili nobenih razlik v primerjavi z mlekom sedečih žensk. Poleg tega ti izsledki kažejo, da se lahko doječe ženske ukvarjajo z zmerno telesno aktivnostjo, da si izboljšajo srčno-žilno pripravljenost, ne da bi vplivale na imunske sestavine mleka (Lovelady et al., 2003).
Zdravstveni delavci lahko igrajo ključno vlogo pri premagovanju ovir, ki jih matere doživljajo po porodu. Matere lahko poučijo o tem, kako se ukvarjati s telesno aktivnostjo v poporodnem obdobju, in razrešijo pomisleke glede zmanjšanja mleka zaradi telesne vadbe.
Matere naj poučijo, da sta nevarna omejevanje kalorij za več kot 500 kcal na dan in dehidracija pri fizični aktivnosti, ter jim pomagati določiti, koliko kalorij naj zaužijejo glede na aktivnost, saj bi jih lahko premalo, zaradi česar bi imele manj mleka. Potrebe po hidraciji se zelo razlikujejo od osebe do osebe, in sicer glede na okolje, presnovo in raven aktivnosti.
19
Pomembno je, da matere vedo, da izguba teže za kilogram na mesec ne vpliva na laktacijo, ne glede na to, ali gre za gibanje ali omejitev kalorij (Snyder et al., 2019).
20
6 ZAKLJUČEK
S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kako telesna vadba vpliva na sestavo materinega mleka ter posledično na otrokovo rast. Pomembno bi bilo pridobiti ustrezne informacije o vadbi in dojenju oz. laktaciji, saj bomo samo tako lahko svetovali materam, ki si želijo dojiti in hkrati vaditi.
Poporodno obdobje je povezano s številnimi telesnimi in psihološkimi spremembami. Vadba v tem obdobju se je izkazala za koristno, saj izboljšuje kardiovaskularno pripravljenost, izboljšuje psihofizično počutje matere, pomaga pri izgubi pridobljenih kilogramov ter zmanjšuje depresijo in tesnobo. Izsledki pregleda kažejo, da zmerna telesna vadba ne vpliva na sestavo in količino materinega mleka. Telesna vadba naj bi vplivala na povečanje MK v mleku do eno uro po intenzivnejši vadbi. Dojenčki, ki prejemajo materino mleko takoj po vadbi, lahko zaznajo prisotnost MK. Zato svetujemo, da mati prvi podoj opravi eno uro po intenzivnejši vadbi. Vendar pa je pomembno poudariti, da sestava mleka po vadbi ne vpliva na rast dojenčkov in tudi ne na trajanje dojenja.
Menimo, da bi morali ženske že v času nosečnosti dodatno ozaveščati in jih spodbujati k dojenju ter jim predstaviti prednosti dojenja in pomembnost telesne vadbe. Pomembno je, da jim podamo informacije o združljivosti dojenja in vadbe, saj tako lahko zmanjšamo njihovo stisko, ki jo lahko doživljajo po porodu. Morajo pa matere po porodu poslušati svoje telo in ne pretiravati z vadbo. Prav tako je pomembno poudariti, naj si redno praznijo dojke, pazijo na vnos tekočine, povečajo vnos hrane, saj lahko zmanjšanje energijskega vnosa zmanjša produkcijo mleka, se izogibajo stresu ter si vzamejo dovolj časa za počitek.
Pri pregledu literature smo ugotovili, da je zelo malo raziskav na temo dojenja, laktacije in telesne vadbe. Menimo, da bi bilo treba narediti novejše raziskave, kako telesna vadba vpliva na sestavo in produkcijo mleka. To bi pripomoglo tudi k temu, da bi se oblikovale enotne smernio telesni vadbi po porodu ter pridobile informacije o združljivosti vadbe in dojenja.
21
7 LITERATURA
Allen J, Hector D (2005). Benefits of breastfeeding. N S W Public Health Bull 16(3−4):
42−6. doi: 10.1071/nb05011.
Anatolitou F (2012). Human milk benefits and breastfeeding. J Pediatr Neonat Individual Med 1(1): 11−8. doi: 10.7363/010113.
Bopp M, Lovelady C, Hunter C, Kinsella T (2005). Maternal diet and exercise: effects on long-chain polyunsaturated fatty acid concentrations in breast milk. J Am Diet Assoc 105(7):
1098–103. doi: 10.1016/j.jada.2005.04.004.
Brahm P, Valdés V (2017). Benefits of breastfeeding and risks associated with not breastfeeding. Rev Chil Pediatr 88(1): 15–21. doi: 10.4067/s0370-41062017000100001.
Buchner DM, Bishop J, Brown DR et al. (2008). Physical activity guidelines for Americans:
Additional considerations for some adults. In: U.S. department of health and human services, 41–2.
Dostopno na: https://health.gov/sites/default/files/2019-09/paguide.pdf <19. 3. 2021>.
Bø K, Artal R, Barakat R et al. (2017). Exercise and pregnancy in recreational and elite athletes: 2016/17 evidence summary from the IOC Expert Group Meeting, Lausanne. Part 3-exercise in the postpartum period. Br J Sports Med 51(21): 1516–25. doi:
10.1136/bjsports-2017-097964.
Daley AJ, Thomas A, Cooper H et al. (2012). Maternal exercise and growth in breastfed infants: a meta-analysis of randomized controlled trials. Pediatrics 130(1): 108–14. doi:
10.1542/peds.2011-2485.
Dewey KG, Lovelady CA, Nommsen-Rivers LA, McCrory M A, Lönnerdal B (1994). A randomized study of the effects of aerobic exercise by lactating women on breast-milk volume and composition. N Engl J Med 330(7): 449–53. doi:
10.1056/NEJM199402173300701.
Drev A (2013). Gibanje- telesno dejavni vsak dan. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Dostopno na:
22
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/gibanje_telesno_dejavni_vs ak_dan.pdf <15. 2. 2021>.
Evenson KR, Mottola MF, Owe KM, Rousham EK, Brown WJ (2014). Summary of international guidelines for physical activity following pregnancy. Obstet Gynecol Surv 69(7): 407–14. doi: 10.1097/OGX.0000000000000077.
Fabjan Vodušek V (2019). Skrb za zdravje ženske po porodu. In: Krotec I, eds. Pričakujemo dojenčka. Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-
datoteke/pricakujemo_dojencka_vsebina_koncna_elektronski_vir.pdf <15. 2. 2021>.
Felc Z (2008). O dojenju: odgovori na pogosta vprašanja. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 11–7.
Giles AR, Phillipps B, Darroch FE, McGettigan-Dumas R (2016). Elite distance runners and breastfeeding. J Hum Lact 32(4): 627–32. doi: 10.1177/0890334416661507.
Groër MW, Shelton MM (2009). Exercise is associated with elevated proinflammatory cytokines in human milk. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 38(1): 35–41. doi:
10.1111/j.1552-6909.2008.00303.x.
Vettorazzi R, Hoyer S (2020). Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater. Ljubljana:
Slovenska fundacija za UNICEF, 7–8.
Dostopno na:
https://www.dojenje.unicef.si/wpcontent/uploads/2020/03/Uspesno_dojenje_za_dobro_zdr avje_otrok_in_mater.pdf <16. 1. 2021>.
Lovelady CA, Hunter CP, Geigerman C (2003). Effect of Exercise on Immunologic Factors in Breast Milk. Pediatrics 111(2): E148–52. doi: 10.1542/peds.111.2.e148.
Lovelady CA, Lonnerdal B, Dewey KG (1990). Lactation performance of exercising women. Am J Clin Nutr 52(1): 103–9. doi: 10.1093/ajcn/52.1.103.
23
Lovelady CA, Williams JP, Garner KE, Moreno KL, Taylor ML, Leklem JE (2001). Effect of energy restriction and exercise on vitamin B-6 status of women during lactation. Med Sci Sports Exerc 33(4): 512–8. doi: 10.1097/00005768-200104000-00002.
Mottola MF (2003). Exercise in the postpartum period: Practical applications. Curr Sports Med Rep 1(6): 362–8. doi: 10.1249/00149619-200212000-00010.
McCrory MA, Nommsen-Rivers LA, Molé PA, Lönnerdal B, Dewey KG (1999).
Randomized trial of the short-term effects of dieting compared with dieting plus aerobic exercise on lactation performance. Am J Clin Nutr 69(5): 959–67. doi:
10.1093/ajcn/69.5.959.
Mørkved S, Bø K (1997). Prevalence and treatment of post partum urinary incontinence.
Norsk Epidemiologi 7(1): 123–7. doi: 10.5324/nje.v7i1.393.
Prentice A (1994). Should lactating women exercise? Nutr Rev 52(10): 358–60. doi:
10.1111/j.1753-4887.1994.tb01362.x.
Rosina L (2019). Gibalna športna dejavnost za zdravo družino: Pomen varne vadbe v prenatalnem in postnatalnem obdobju ženske. In: Pajek M. 14. kongres športa za vse, Ljubljana, 29. 11.-30. 11. 2019. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, 60–5.
Dostopno na: https://irp-cdn.multiscreensite.com/1454adb8/files/uploaded/OKS-kongres- sporta-za-vse_2019-web-WEB.pdf 16. 3. 2021>.
Shelton SL, Lee SS (2018). Women's self-reported factors that influence their postpartum exercise levels. Nurs Womens Health 22(2): 148–157. doi: 10.1016/j.nwh.2018.02.003.
Su D, Zhao Y, Binns C, Scott J, Oddy W (2007). Breast-feeding mothers can exercise: results of a cohort study. Public Health Nutr 10(10): 1089–93. doi: 10.1017/S1368980007699534.
Snyder K, Hanson C, Hill J, Dinkel D (2019). Perceptions of physical activity while breastfeeding using the self-determination theory. J Womens Health Phys Therap 43(4):
180–7. doi: 10.1097/JWH.0000000000000146.
Stanek Zidarič T (2019). Dojenje. In: Krotec I, eds. Pričakujemo dojenčka. Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
24 Dostopno na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/pricakujemo_dojencka_vseb ina_koncna_elektronski_vir.pdf < 15. 2. 2021>.
Wallace JP, Rabin J (1991). The concentration of lactic acid in breast milk following maximal exercise. Int J Sports Med 12(3): 328–31. doi: 10.1055/s-2007-1024691.
Wright KS, Quinn TJ, Carey GB (2002). Infant acceptance of breast milk after maternal exercise. Pediatrics 109(4): 585–9. doi: 10.1542/peds.109.4.585.
