Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana julij 2019 | št. 03
Intervju: dr. Ognjen Gajić, Mayo klinika
Nagrada Ginekološki kliniki in dr. Edi Bokal Vrtačnik
Reportaža iz največjega urgentega centra na Bližnjem vzhodu
Izzivi trasplantacije: od trgovine z organi do evtanazije
Projekt PODN: pomoč nosečnicam v stiski
3 UVODNIK:
Zdenka Mrak, Glavna medicinska sestra UKCL AKTUALNO
4 Človek je prezapleten, da bi robot zamenjal zdravstveno osebje - intervju: dr. Ognjen Gajić, Mayo klinika
7 Prireditev ob podelitvi nagrade Mestne občine Ljubljana Ginekološki kliniki in prof. dr. Edi Bokal Vrtačnik
9 Firbec ni dovolj dober razlog za vpogled v kartoteko
10 "Medicinske sestre sooblikujejo politiko zdravstvenega sistema"
12 V največjem urgentnem centru na Bližnjem vzhodu 13 Nova ugledna objava: dr. Klemen Dovč o diabetesu 14 Čisto v tvojih rokah
STROKOVNO
15 Zaupanje v stroko je temelj transplantacije
16 S pravim pristopom na pomoč nosečnicam v težavah
kazalo
18 Del porodnic želi čim manj bolečin, del bi rodil kar doma 19 Ginekološki kliniki nagrada za najboljši poster na področjuzdravja žensk
20 Kirurški dim – skrita nevarnost v operacijski dvorani 21 Nagrajeni film dr. Pfeiferja o minimalno invazivni tehniki 22 Preverite svoj krvni tlak, da boste poznali svoje številke 23 Porast mišje mrzlice v Sloveniji
UTRIP UKCL
24 Čili za delo: Aktivni odmor za učinkovitejše delo
25 Sistemi za gašenje s polivanjem ali škropljenjem – šprinkler 26 Motoristi pripravljeni na težke pogoje
26 Obisk »Veveric« vrtca Mojca na Kliničnem oddelku za revmatologijo Bolnice Petra Držaja
27 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE:
Založba Chiara predstavlja: V opoju narcisa, avtorice Loti Palmer
28 IN MEMORIAM: Mojca Senčar 29 KAJ MENIJO O NAS
32 NAGRADNA KRIŽANKA
Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana julij 2019, številka 03
Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Teodor Žepič, univ. dipl. pol.
Uredniški odbor:
• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica
• Jure Brankovič Lektoriranje: Nina Krajnc
Fotografije: Tina Roš, Jolanda Kofol, foto Žunič, Freepik, Istock, Vectorstock, Dreamstime Fotografija na naslovnici: Tina Roš Oblikovanje: Ana Vedlin
Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 4.000
VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2019 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne- je do 15. avgusta 2019. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori- ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
soj@kclj.si.
Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.
uvodnik
POGLED IZVEN OKVIRJEV
Bliskovito so se zavrteli dnevi, meseci in kmalu bo minilo leto, odkar sem sprejela vlogo glavne medicinske sestre UKCL, in sicer z veliko odgovornostjo, spoštovanjem in po- nosom. Ponosna sem, da že 40 let delam v naši bolnišnici. Zavedam se, da so največje bogastvo te bolnišnice ljudje, zaposleni, ki delajo v njej, njihovo znanje, spretnosti, spo- sobnosti in empatija.
UKCL je na mnogih področjih bolnišnica z veliko začetnico. Pohvalimo se lahko z izjemnimi strokovnimi dosežki. Bolniki nam zaupajo, naš prispevek k zdravju ljudi je neprecenljiv. S po- zitivno energijo, entuziazmom, sočutjem in skrbjo za druge vsi skupaj in vsak posebej sou- stvarjamo, sooblikujemo zgodbo o razvoju, o uspehu UKCL in dvigujemo ugled te ustanove.
Naše delo je tudi delo srca in duha in polno je trenutkov, v katerih nas sočutje vodi v dobra dejanja. Radi povemo, da delamo v skupinskem duhu, delamo povezovalno, sodelovalno, podpirajoče, dopolnjujoče. Vsi si želimo odprte, iskrene komunikacije.
Živimo v času, ki je poln sprememb, negotovosti, nepredvidljivosti, nedorečenosti, prila- gajanj, čas povečanega števila življenjskih alternativ, spreminjajo se razmerja v družbi.
Razmere v zdravstvu in v naši bolnišnici postajajo zaradi nujnih varčevalnih ukrepov, po- manjkanja kadra, odhodov izkušenih srednjih medicinskih sester in diplomiranih medicin- skih sester vedno zahtevnejše; naša odgovornost pa dobiva nove in večje razsežnosti.
Ko se pogovarjam z našimi zaposlenimi, ko prebiram dopise z različnih oddelkov, mi vsi pripovedujete in pišete, kako ste obremenjeni, kako veliko delate, kako je za znani obseg dela premalo kadra, kako ste zaskrbljeni, ker pri bolnikih ne morete opraviti vsega dela kakovostno in ob pravem času, kako nimate časa za pogovor s pacienti. Naši največji izzivi so, kako obdržati izkušeni kader in kako pridobiti novega ter kako spremeniti organizacijo dela. Vsi smo povezani in stalno vplivamo drug na drugega, in vsak odziv v nas vpliva na našo okolico, vpliva na druge. Zatorej bo potrebno nekaj spremeniti, storiti, tukaj in sedaj, s tem, kar imamo.
Smo pripravljeni preseči »stare hišne navade«, smo pripravljeni nekatere stvari spreme- niti in/ali opustiti? Želimo narediti kaj več, kaj boljšega? Se želimo soočiti z novimi izzivi?
Smo pripravljeni na nove izzive, se želimo še česa naučiti?
Na nekaterih področjih je potrebno spremeniti organizacijo dela, naše procese dela in iskati poti za sprejemanje novega. Vsak v svojem mikrookolju, na svojem vrtu, brez visokih ograj ve, kaj je dobro in kaj je slabo ter kaj kliče po spremembi ali opustitvi. V naši bolnišni- ci imamo kar nekaj dobrih praks, ki bi jih bilo vredno prenesti oziroma razširiti.
Ali lahko spremenimo nekatere svoje, naše paradigme, zemljevide, skozi katere vidimo svet (sliko UKCL)? Paradigme so vir naše naravnanosti in razumevanja, vir našega raz- mišljanja in delovanja, naši OKVIRJI. Spremenimo pogled, kajti s spremembo pogleda spremenimo resničnost. Prepričana sem, da lahko sodelujemo, se poslušamo in slišimo, se spoštujemo in povezujemo. Za vsak problem ali izziv obstaja REŠITEV. Vsi lahko posta- nemo zmagovalci. Naj bo naše delo vir veselja in ravnovesja.
Mesec junij je mesec, povezan s pozitivnimi čustvenimi stanji, kajti začenja se čas letnih dopustov, čas oddiha. Vzemimo si čas za predah, mir, počitek, veselje, ljubezen, … Želim vam prijeten dopust in šopek lepih doživetij.
Glavna medicinska sestra UKCL, Zdenka Mrak
Glasilo v elektronski obliki na:
www.kclj.si
ALNO
Jure Brankovič, Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Človek je prezapleten, da bi robot zamenjal zdravstveno osebje
“ Smo na točki, ko večino časa posvečamo zaslonom namesto pacientom. Torej moramo pred izkoriščanjem vseh prednosti elektronskih podatkov najprej narediti korak nazaj in odpraviti vse stranske učinke teh novih tehnologij.
Dr. Ognjen Gajić je ugleden strokovnjak s področja inten- zivne medicine in profesor na Mayo kliniki, kjer se poleg kliničnega dela z bolniki posveča tudi izboljševanju kako- vosti zdravljenja. Njegova pot do najbolj priznane ameriške klinike se je začela v Sarajevu, kjer je leta 1987 končal me- dicino, nato pa ga je vojna ujela med opravljanjem specia- lizacije v osrednji bosanski bolnišnici. Obkoljeno mesto je zaradi združitve z družino zapustil leta 1994 in začel novo pot v Združenih državah Amerike, kjer je službo dobil kot bolničar. Po nostrifikaciji diplome se je specializiral iz in- terne medicine v New York Methodist hospital in se tudi zaradi vojnih izkušenj usmeril v intenzivno terapijo na pre- stižni kliniki Mayo. Postal je eden vodilnih raziskovalcev na področju multidisciplinarnega povezovanja intenzivne medicine in sodobnih računalniških tehnologij, ki napo- veduje, da računalniki in umetna inteligenca še dolgo ne bodo nadomestili živih oseb v zdravstveni oskrbi. V mla- dosti je bil med drugim eden od ustanovnih članov kultne sarajevske skupine Zabranjeno pušenje, s katero je do leta
Profesor in raziskovalec dr. Ognjen Gajić klinike Mayo o intenzivni medicini, umetni inteligenci, delu v vojnem Sarajevu ter glasbeni karieri v kultni rock skupini
Dr. Gajič, kako pogosto slišite, da se vaš življenjepis bere kot filmska zgodba ali napet roman?
Vi ste prvi. Hvala.
Vaša specializacija v Sarajevu se je z začetkom vojne drama- tično spremenila. Verjetno je bila vojna velik šok za mladega zdravnika.
Ko se je v nekaj dneh podrlo vse, kar smo srčno cenili, je bil to velik šok za vse v Sarajevu. Biti zdravnik ali medicinska sestra je privilegij, še posebej v vojnih razmerah. Nisi prisiljen nositi orožja in ubijati. Ljudem lahko pomagaš. Tvoj obstoj ima še vedno smisel.
Ob tem so še praktične prednosti, saj imaš dostop do ključnih dob- rin: voda, generator. Pomislite na svetovno prvenstvo v nogometu (smeh). Tuji novinarji lahko prinašajo pisma tvoje družine, alkohol, cigarete in čokolade. Ker denar ni imel vrednosti, je to postalo glavna valuta.
V Ameriki ste ponovno začeli povsem na novo, nekaj let ste delali kot bolničar. Verjetno težak osebni izziv?
V času študija in nostrifikacije diplome medicinske fakultete sem moral preživeti mojo družino. Neuspešno sem se prijavil za delo dostavljavca pic, natakarja, celo dimnikarja, vendar sem na koncu dobil delo bolničarja v domu ostarelih. V resnici je bilo to krasno.
Naučil sem se trikov oskrbe, ki so mi pomagali pri delu v intenzivni oskrbi in leta kasneje pri skrbi za mojo devetdesetletno mame. Učil sem se angleščine pri resnično izjemnih ljudeh. Spominjam se, da sem se besede lubenica naučil iz pripovedi veterana druge svetov- ne vojne, ki je opazoval usmrtitev znanega vojnega zločinca in je to opisal z besedami, da je »njegova glava eksplodirala kot lubenica«.
Mimogrede, zdravstvena nega je, prej kot zdravništvo, hrbtenica zdravstvene oskrbe.
AKTUALNO Povedali ste, da so vam vojne izkušnje pomagale pri specializa-
ciji iz intenzivne terapije na kliniki Mayo?
Kot urgentni zdravnik oziroma vojni kirurg sem delal dve leti in pol.
Ko sem prvič stopil v enoto intenzivne terapije v bolnišnici New York Methodist, sem se počutil kot doma. Znal sem misliti hitro, imel sem postopkovna znanja in veliko izkušenj z življenjsko ogro- žajočimi stanji. Medicino sem študiral dvakrat (v svojem jeziku in angleščini) in sem imel široko medicinsko znanje, saj sem bil nad- zorni specializant. Subspecializacija intenzivne medicine je bila tedaj nova in klinika Mayo je bila ena prvih z dvoletnim programom v državi. Še pred vojno sem sanjal, da bom za en mesec obiskal kli- niko Mayo. Ko so me pozvali na razgovor, sem bil več kot srečen.
Tudi moja soproga je bila zelo ponosna, vendar ni mogla verjeti, da se klinika nahaja v kraju Rochester, Minnesota, kjer mraz 20 sto- pinj pod ničlo traja več mesecev.
Objavili ste preko 300 strokovnih člankov. Vodite laboratorij METRIC-ePM. Kaj so ključni izzivi vaših raziskav?
Intenzivna medicina je novo področje in klinične raziskave so bile zelo pomembne za njen razvoj. Eno mojih prvih raziskovalnih zani- manj je bil ARDS (akutni respiratorni distresni sindrom), pogost in uničujoč zaplet v intenzivni negi. S poskusi na živalih smo odkrili zanimive načine za izboljšanje odpornosti pljučnih celic na me- hanske poškodbe z umetnim predihavanjem. Za pripravo klinične uporabe sem pregledal kartoteke več sto pacientov z ARDS. Ugo- tovil sem, da je velika večina nosila posledice iatrogeneze, torej negativnih učinkov zdravljenja, ter medicinskih napak. Zmanjša- nje nepotrebnih tekočin in transfuzije ter neprimernih nastavitev ventilacije ter večja odzivnost na šok in infekcije sta pripeljali do drastičnega znižanja pogostosti ARDS. Natančna presoja je vse bolj jasno kazala, da glavni izziv za ključno izboljšanje obetov ni od- krivanje novih zdravil ali naprav za predihavanje, temveč temeljita uporaba znanja na human in sočuten način pri naših najbolj bolnih in najdražjih bolnikih. To je tako imenovan »prenos znanj zdravstve- ne oskrbe« v informatiko, kognitivno znanost, ergonomijo, izobra- ževanje in organizacijo.
Uporaba napredne informatike, računalniške simulacije in umetne inteligence napoveduje nesluten razvoj na področju medicine. Koliko sta analizirana baza podatkov in preteklih stanj v pomoč zdravniku danes in koliko bosta čez deset let?
Nekaj je medijski cirkus in drugo je resničnost. Umetna inteligen- ca obeta na omejenih področjih slikovne analize. Vendar je digita- lizacija medicine in vpeljava elektronskih zdravstvenih kartotek v zgodnji fazi prinesla nove izzive za varno klinično prakso, predvsem na področju intenzivne medicine. Informacijska preobremenje- nost, neskončno klikanje, slabo zasnovani programi, tisoči lažnih in nepomembnih elektronskih opozoril postajajo občuten izziv za medicinske sestre in zdravnike. Smo na točki, ko večino časa posvečamo zaslonom namesto pacientom. Torej moramo pred iz- koriščanjem vseh prednosti elektronskih podatkov najprej narediti korak nazaj in odpraviti vse stranske učinke teh novih tehnologij.
Velik del naših raziskav je posvečen oblikovanju uporabniku prija- znih kliničnih aplikacij, ki filtrirajo smeti in izpostavijo informacije, ki so pomembne za hitro in pravilno sprejemanje odločitev.
Z velikim spoštovanjem do analiziranja velikih podatkovnih zbirk ugotavljamo, da najbolj pomembni zdravstveni podatki pogosto manjkajo ali pa so zelo skromno predstavljeni v elektronski obliki.
Obstaja resnična nevarnost, da se vzpostavijo napačne poveza- ve, ter visoko tveganje za tako imenovano »zmoto McNamara«: da zbiramo le podatke, ki si jih sposoben zbrati, in ignoriramo tiste, do
katerih ne moremo na lahek način. Nato se odločaš le na podlagi zbranih podatkov in izgubiš vojno – kot je McNamara vietnamsko. 1 Izziv informatike (tako v medicini kot nasploh) je oddeliti po- membne podatke, ki štejejo, od tistih, ki ne. Razločiti signal iz hrupa, poiskati pomembno, ki je skrito v minljivem, razločiti »pomembno od nepomembnega«. Pomembnega elektronske baze podatkov pogosto ne vsebujejo in edini način, da se to izlušči, je utrudljivo delo z opazovanjem, pogovori s pacienti, družinami, medicinskimi sestrami… spet smo torej v polju kvalitativnega raziskovanja.
Bo torej sploh kdaj mogoče, da bo sodobna tehnologija pre- verila klinične znake in z veliko verjetnostjo sama postavila diagnozo ter predlagala zdravljenje?
Nekaj izzivov sem že omenil. V zapletenem adaptivem okolju, kot je človeško telo, je medsebojno vplivanje oziroma tako imenovane spreminjajoče se lastnosti (ang. emergent properties) še zelo tež- ko razpoznati. Naj uporabim analogijo z glasbo; računalnik pozna vse mogoče frekvence in njihove kombinacije, vendar ne bo nikoli mogel razumeti pomen Beethovnove simfonije ali pesmi Pišonja i žuga (znana pesem skupine Zabranjeno pušenje, op. a.). Klinična medicina ni sestavljanka, temveč je skrivnostna uganka. Psiho- logija in družbene okoliščine so tako močne in vplivne (ne glede na bolezen), da je popoln računalniški prevzem težko napovedati v bližnji prihodnosti.
Vloga umetne inteligence v medicini tako zelo verjetno ne bo po- polnoma avtomatizirana oskrba, temveč pomoč pri odločanju (po- dobno kot sistem GPS), ki bo živim bitjem (zdravnikom in sestram) pomagala pri kompetentni, hitri in sočutni oskrbi pomoči potreb- nih.
Kot so denimo videkonference, s katerimi sodelujete z UKC Ljubljana. Tako imajo naši bolniki dostop do najbolj kvalificira- nih mnenj v Mayo kliniki. Je to stalna praksa?
V okviru projekta CERTAIN2 sodelujemo z zdravniki in sestrami intenzivne nege po celem svetu. Tako lahko zagotovimo tudi na- šim najbolj bolnim ali najdražjim pacientom najboljše možnosti za čim boljši izid s povrnjeno kakovostjo življenja ali dostojno smrtjo.
Informacijska tehnologija, ki vključuje varne videoklice, nam dovo- ljuje izobraževanje in sodelovanje ne glede na geografsko oddalje- nost, kar ponuja neverjetne nove priložnosti. Klinika Mayo ponos- no orje ledino v tovrstnih naporih. Gre za obojestransko korist, saj v takšni izmenjavi vsakdo pridobi več kot daje. Program CERTAIN deluje na petih celinah. Verjetno je odveč moja pripomba, da sem izredno vesel pri povezovanju z zdravniki in sestrami iz območja nekdanje Jugoslavije.
Lahko pričakujemo, da se bodo tudi naši mladi strokovnjaki lahko izobraževali v kliniki Mayo?
Da, obstaja uradni program, skozi katerega se kvalificirani zdravni- ki raziskovalci lahko pridružijo laboratoriju METRIC-ePM kot kliiči raziskovalci.
1 Zmota McNamara je poimenovana po ameriškem obrambnem ministru Robertu McNamari, ki je o vietnamski vojni odločal izključno na podlagi števila vojakov in zapostavljal vse ostale dejavnike s pojasnilom, da niso preverljivi. Takšno podce- njevanje gverilskega boja je pripeljalo ZDA do poraza.
2 Checklist for Early Recognition and Treatment of Acute Illness and Injury
ALNO
Sredi junija obiščete Ljubljano. Koliko poznate razvoj medicine v Sloveniji? Kje so naše luknje in kje prednosti našega sistema, če ga primerjate z ostalimi.
Slovenskega zdravstvenega sistema ne poznam v celoti. Pred- postavljam, da je zelo dober in ima nekaj prednosti pred ameriškim.
V intenzivni oskrbi so med nami razlike, vendar se vsi soočamo z enakimi izzivi – ločevanje pomembnih in nepomembnih informacij, kot sem opisal prej.
Pravite, da del Bosne ostaja vedno v vas. Sedaj s svojimi izku- šnjami, znanjem in strokovno avtoriteto pomagate domovini ponovno vzpostaviti sistem kakovostne medicinske oskrbe, predvsem v intenzivni medicini. Lokalnim bolnišnicam pomaga- te z opremo. Kako vidite izzive za regijo in tamkajšnje zdravstvo?
Kot vidim, je oprema manj pomembna zadeva. Izziv sta organizaci- ja in predvsem pomanjkanje sester. Te teme so bile izpostavljene med nedavno delavnico CERTAIN v Zagrebu pred nekaj tedni. Zato se že veselim delavnice v Ljubljani 20. junija. Enote za intenzivno zdravljenje (ICU) v Banja Luki, Mostarju, Reki in Sarajevu so so- delovale v projektu CERTAIN. Obstaja odličen primer, na katerega sem ponosen. Preko našega programa tedenskih tele-izobraže- vanj je nova Enota za intenzivno zdravljenje dosegla velik napre- dek pri oskrbi pacientov in uspešnosti zdravljenja ter prihranila 200 tisoč dolarjev v dveh letih. Študija o tem bo kmalu objavljena v reviji Critical Care.
Mladi roker iz skupine Zabranjeno pušenje je postal vodilni strokovnjak za bolezni pljuč in zdravljenje posledic kajenja. Sliši se, kot bi vam bilo to pisano na kožo.
Ime Zabranjeno pušenje je prišlo kot zastonj reklama (zaradi teh napisov na vseh javnih mestih, op. p.) in metafora vseh pred tem prepovedanih stvari, ki jih je mlada generacija v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu želela spremeniti. Osemdeseta leta so bila zelo razburljiva. Bili smo mladi in naivni ter smo upali, da bomo jav- nost opozorili na grozečo katastrofo. Našo turnejo po celotni drža- vi smo poimenovali »Upoznaj svoju domovinu da bi je prepoznao«
(kad je razje..u). Vendar so naše gibanje Novi primitivizem3 slišali redki in tako je pričakovano zmagal resnični primitivizem. Na žalost je na takšen način razpadla tudi naša skupina (na bosanski in srb- ski del z imenom No smoking orchestra, op. a.). K sreči mene tedaj ni bilo več v skupini in sem bil že globoko poglobljen v mojo drugo globoko strast, klinično medicino.
“ V zapletenem adaptivem okolju, kot je človeško telo, je medsebojno vplivanje oziroma tako imenovane spreminjajoče se lastnosti (ang. emergent properties) še zelo težko razpoznati. Naj uporabim analogijo z glasbo; računalnik pozna vse mogoče frekvence in njihove kombinacije, vendar ne bo nikoli mogel razumeti pomen Beethovnove simfonije ali pesmi Pišonja i Žuga
3 Urbano popkulturno gibanje osemdesetih let v Sarajevu, v katerega sodijo Zab-
Dr Gajič v Ljubljano prihaja kot gost Oddelka nevrološke intenziv- ne medicine Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in inten- zivno nevrološko terapijo v UKC Ljubljana v okviru sodelovanja pri organizaciji tečaja intenzivne medicine »CERTAIN – strukturiran pristop k življenjsko ogroženemu bolniku«, ki bo 20.6. v Ljubljani v Radisson Blu Plaza hotelu in kot vabljeni predavatelj na 2. Med- narodnem Simpoziuj Nevrološke Intenzivne Medicine. Sodelova- nje s prof. Gajičem je za Oddelek nevrološke intenzivne medicine UKC LJubljana zelo pomembno tako za klinično prakso, kot tudi v akademskem smislu. Preko edukativnih videokonferenc smo z izmenjevanjem izkušenj in mnenj ob konkretnih primerih bolnikov pomembno nadgrajevali svoje strokovno delo.
dr. Nataša Milivojevič, vodja oddelka nevrološke intenzivne terapije
AKTUALNO prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike
Prireditev ob podelitvi nagrade Mestne občine Ljubljana Ginekološki kliniki in prof. dr. Edi Bokal Vrtačnik
Iz govora strokovnega direktorja na prireditvi na Ginekološki kliniki 10. maja 2019
Prvi predstojnik Ginekološke klinike po drugi svetovni vojni akademik Pavel Lu- naček ni bil samo izvrsten porodničar in brezkompromisen domoljub, temveč je bil tudi široko razgledan intelektualec. Zani- mali sta ga tudi vzhodna filozofija in mod- rost. Tik pred svojo prezgodnjo smrtjo je zapisal:
Brez globoke ljubezni bosta misel in uče- nje brez klenega plodu, brez plemenitih strmenj. Učimo se torej s plemenitim stre- mljenjem, v globoki ljubezni, s prizadevno gorečnostjo v brezosebni dobroti.
Kot da te misli akademika Lunačka bdijo nad motivacijo in prizadevanji v iskanju strokovne odličnosti vseh generacij zdra- vstvenih delavcev Ginekološke klinike v vseh preteklih desetletjih. Prizadevajmo si, da jih pri svojem delu ohranimo in vna- šajmo jih v naš miselni tok ter naj še naprej širijo obzorje naše modrosti. Znanje, vešči- ne in izkušnje, ki so prehajale iz generacije
v generacijo ginekologov naše Ginekološke klinike, so dale pečat njeni strokovnosti. Pridobivanje znanja z razumevanjem spoznanj naših prednikov, pridobljenih na dolgi poti razvoja ginekološke de- javnosti, nas ozavešča o lastni ranljivosti, ki je pogoj za sočutnost in razumevanje bolnikovega trpljenja in radosti ob ozdravitvi.
V enem najtežjih obdobji slovenskega naroda, v času, ko smo se poenotili v borbi za svobodo, je v nemogočih razmerah v času druge svetovne vojne porodničar Pavel Lunaček vzpostavili sistem par- tizanskih porodnišnic. Tako je naše porodništvo celotnemu svetu pokazalo, kaj pomenijo enotnost, kljubovalnost, vztrajnost in vizija skupnega življenja. Zdravniki, babice in negovalno osebje so se takoj po ustanovitvi OF aktivno vključili v odpor. Tako je postala bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani eden izmed stebrov OF in pomembna baza partizanske zdravstvene službe. V tej stavbi se je zbiral in pre- deloval sanitetni material za partizanske enote in bolnišnice. Hkrati pa je bila med drugo svetovno vojno ta hiša številnim aktivistkam in partizankam varno zavetje pred okupatorjem. Po drugi svetovni vojni se je začelo novo obdobje našega porodništva in ginekologije. Sledili smo razvojnim trendom moderne medicine in prenašali v naše delo vse nove metode diagnostike in zdravljenja ter zato postali medna- rodno prepoznavna in priznana klinika.
Rezultat teh naših prizadevanj je bila pridobitev certifikata ISO že leta 2002, postali pa smo tudi Evropsko priznani učni center za ginekologijo in porodništvo ter pridobili akreditaciji EBCOG in
ESGO.
Nagrada mestne občine Ljubljana je dokaz zavedanja naše pre- stolnice o mestu, pomenu in prepoznavnosti ginekološke klinike UKC Ljubljana. Je dokaz naše predanosti kakovosti, strokovni odličnosti in merilo lastne uspešnosti.
Zato se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, zdravnikom in osebju zdravstvene nege za izjemno predanost, pripadnost in požrtvovalnost v prizadevanjih za realizacijo zastavljenih ciljev na- šega poslanstva. Zahvala velja za vse zaposlene kot tudi upokoje- ne in vse tiste, ki jih ni več med nami.
Dokazali ste svojo pokončnost, odločnost, delavnost in ne nazad- nje drznost. Nekoč so namreč zapisali: AUDENTES IPSE IUVAT (drznim pomaga sam bog) in zgodovina nas uči, da uspešnost gra- dijo drzni, ki verjamejo vase in si upajo spreminjati ustaljene stvari.
Dialektično razumevanje stroke nas uči, da spremembe vodijo v nove uspehe, zato vam polagam na srce pozitivno miselno narav- nanost, željo po novem znanju, predanost razvojnim ciljem naše klinike, še naprej veselje do dela z našimi bolnicami ter zavzeto sprejemanje izzivov in iskanja najboljših poti do ciljev.
Ne pozabimo, Bertrand Russell je dejal: I believe in good life, inspi- red by love and guided by knowledge.*
* Verjamem v dobro življenje, ki ga navdihuje ljubezen in vodi znanje.
ALNO
Eda Vrtačnik Bokal je mladost preživela v Litiji. Njena mati, ki je spoznala vse razsežnosti borbe za preživetje brez lastne družine, ji je predala zavezanost k trdemu delu in nepopustljivosti. Z odliko je opravila osnovno šolo in Šubičevo gimnazijo v Ljubljani. Za dekle iz majhnega kra- ja je bila potrditev v urbanem in intelektualno zahtevnem okolju velika stvar. Z devetnajstimi leti sta jo v Ljubljano privabili medicina in ljubezen. Ustvarila si je družino, di- plomirala in prve izkušnje nabirala v delavski obratni am- bulanti Papirnice Vevče.
DELOVNO 6 DNI NA TEDEN VEČ KOT 12 UR
Poklicna pot na področju ginekologije in porodništva (specia- listka je postala l. 1989) jo je vodila prek tem, povezanih s pe- rinatologijo (indukcija poroda s PGE2 pri predčasnem razpoku mehurja in nezrelem cerviksu), do najrazličnejše problematike vzpodbujanja jajčnikov v okviru postopkov zunajtelesne op- loditve (v okviru teh tem je magistrirala l. 1995 in doktorirala l.
2000) ter najobširnejšega nabora vprašanj, povezanih s spo- četjem z biomedicinsko pomočjo. Njena dnevna rutina obsega klinično, pedagoško in znanstveno delo, večinoma 6 dni v tednu, pogosto več kot 12 ur dnevno.
NE SKRIVA, DA IMA RADA ŽIVLJENJE
Tisti, ki jo dobro poznajo, se ne čudijo, da je svojo poklicno pot tako ali drugače posvetila spočetju življenj. Tudi sama ne skri- va, da ima rada življenje. Na kliničnem oddelku za reprodukcijo je ustvarila odlično ekipo mladih strokovnjakov, katerih strokovno in znanstveno delo upravičeno uvrščamo v vrh evropske dejav- nosti na področju reproduktivne medi-
cine. Ti strokovnjaki se ne bojijo novih izzivov – vsaka zaprta vrata izvabijo novo razmišljanje, kako jih odpreti. Prav tako se zavedajo, da je ekipa vedno močnejša od posameznika, in v tem je (poleg nespornih individualnih kvalitet) najverjetneje tudi največja moč prof. dr. Vrtačnik Bokalove. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Ni presenečenje, da je poklicno pot posvetila spočetju življenj
Nagrada mestne občine Ljubljana tudi v roke prof. dr. Edi Vrtačnik Bokal
“ Tisti, ki jo dobro poznajo, se ne
čudijo, da je svojo poklicno tako ali
drugače posvetila spočetju življenj. Tudi
sama ne skriva, da ima rada življenje.
AKTUALNO dr. Marko Zebec Koren, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov (po pooblastilu)
Firbec ni dovolj dober razlog za vpogled
v kartoteko
Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je prinesla večji nadzor pacientov nad njihovimi osebnimi podatki, lažji dostop do informacij o tem, kdo in s kakšnim name- nom je obdeloval njihove osebne podatke, ter (strožje) ob- veščanje pacientov o obdelavi njihovih osebnih podatkov.
Zaposlene v UKC Ljubljana želimo še posebej opozoriti, da se že sam vpogled šteje kot obdelava osebnih podatkov in da se lahko nepooblaščen vpogled v osebne podatke v skrajnem primeru konča tudi s prekinitvijo delovnega raz- merja.
KAZNI ZA PREKRŠKARJE
Kaznuje se lahko posameznik (zaposleni), ki nepooblaščeno obde- luje zdravstvene podatke pacientov, in tudi zdravstveni zavod ozi- roma odgovorna oseba. Nadzorni organ lahko za najhujše kršitve izreče kazen od 1.000.000 do 20.000.000 EUR oziroma do 2–4
% letnega prometa. Ob tako visokih kaznih je postala skladnost z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov pomemben del poslovne politike, zdravstvene ustanove pa tudi v ta namen prilagajamo in- terna pravila o varovanju podatkov ter sprejemamo druge ukrepe za učinkovit nadzor in ukrepanje v primeru kršitev. V UKC Ljubljana imamo vzpostavljeno in delujočo Politiko upravljanja z incidenti UKC Ljubljana.
Zbiranje in obdelovanje posebnih osebnih podatkov mora pote- kati v najmanjšem možnem obsegu. Nepotrebne in nepooblaš- čene vpoglede v zdravstvene podatke javnih osebnosti, politikov, estradnikov, kot tudi vseh ostalih pacientov je v informacijskih sis- temih mogoče odkriti in se sankcionirajo: z opominom, z denarno kaznijo, z ukrepi iz delovno-pravne zakonodaje. Tudi zato je osebne podatke potrebno še posebej skrbno varovati.
KAJ JE TO »OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV«?
Obdelava osebnih podatkov se lahko nanaša na kakršno koli rav- nanje s podatki, vključno s samim dostopom do njih. Klinični, po- slovni in drugi informacijski sistemi v UKC Ljubljana omogočajo popolno sledljivost celotne obdelave osebnih podatkov.
Zaposleni v UKC Ljubljana moramo spoštovati pravice pacientov, povezane z njihovimi osebnimi podatki
SLEDLJIVOST
V informatiki sledljivost delimo na tri stopnje:
1. sledljivost sprememb,
2. sledljivost dostopa do podatkov in
3. popolno sledljivost z beleženjem dostopov, sprememb podat- kov ter z beleženjem tako izvornih kot popravljenih podatkov.
Na prvi ravni sledljivosti je mogoče identificirati zaposlenega, ki je vnašal, spreminjal ali brisal določeni podatek, ter ugotoviti čas tega dogodka.
Druga raven omogoča še sledljivost podatkov o času in identiteti uporabnika, ki dostopa do posameznega podatka, torej kdaj je kdo kaj pogledal.
Tretja raven sledljivosti pa omogoča pregled zgodovine spre- memb, kar pomeni, da hrani celoten življenjski cikel podatka z vse- mi metapodatki. V podatkovnih bazah so shranjeni še več let po tem, ko bi zaposleni že prekinil delovno razmerje v UKC Ljubljana.
Kadar ste zaposleni v dvomih, ali ustrezno obdelujete podatke, pre- verite, ali je vaš delovni proces skladen s priporočili pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, ki so objavljena na intranetu.
REDNA IZOBRAŽEVANJA ZA ZAPOSLENE
Vsakih 14 dni so razpisani odprti termini izobraževanj s področja varstva osebnih podatkov v UKC Ljubljana. Dogovorimo se lah- ko tudi za skupinsko prilagojeno izobraževanje (po kategorijah zaposlenih ali organizacijskih enotah). Vsak zaposleni se lahko po različnih poteh ali osebno obrne na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov.
ALNO
Zbornica-Zveza je s slavnostno akademijo obeležila med- narodna dneva babic in medicinskih sester. Na Kongresu se je zvrstilo 86 predavanj, s poudarkom na določenih te- mah, in sicer potrebe dolgo živeče družbe, pacient – ena- kovreden partner, primeri dobrih praks, moralni in etični vidik zdravstvene obravnave, medpoklicno sodelovanje, vodenje.
Na slovesnosti smo počastili več pomembnih mejnikov na dolgi poti razvoja poklica medicinskih sester in babic. Počastili smo 100. obletnico strokovnega delovanja medicinskih sester na Slo- venskem. Angela Boškin je bila prva šolana medicinska sestra pri nas. Orala je ledino v stroki zdravstvene nege, na področju stro- kovnega izobraževanja in v strokovni organizaciji.
Slovesnosti so se udeležili tudi visoki gosti, predsednik vlade RS Marjan Šarec, minister za zdravje Aleš Šabeder, predsednik Odbora za zdravstvo dr. Franc Trček, državni svetnik mag. Peter Požun, članica Sveta ICN prof. dr. Brigita Skela Savič in drugi.
Dvorana je bila zasedena skoraj do zadnjega kotička in povabljen- ci so z glasnim aplavzom pozdravili predsednico Zbornice-Zve- ze Moniko Ažman. Predsednica je poudarila, da so medicinske sestre del civilne družbe in prostovoljci, ki pomembno sooblikujejo politiko zdravstvenega sistema in zdravstvenega zavarovanja ter prispevajo k urejanju razmer v zdravstvu in ne nazadnje ustvarjajo ustrezne pogoje za uvajanje zdravstvenih storitev. Verjame, da bo s podporo vlade in razumevanjem uspelo zdravstveno in babiško nego umestiti v zdravstveno varstvo na mesto, ki ji pripada, tako v dobro pacientov kot izvajalcev.
Letošnji moto oz. naše vodilo je »Zdravje za vse«. Gospa Annette Kennedy, predsednica Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN), je zapisala, da so medicinske sestre tiste, ki lahko kot del multidisciplinarne skupine strokovnjakov sooblikujejo zdravstve- ne sisteme, ki upoštevajo družbene, gospodarske, kulturne in po- litične dejavnike zdravja. Sposobne so se spopasti z neenakostjo na področju zdravja, s preusmerjanjem na področju promocije zdravja in preprečevanjem bolezni ter s tem povsod po svetu iz- boljšati zdravje ljudi.
»Babice, zagovornice pravic žensk«, je sporočilo babic ob le- tošnjem prazniku. Babištvo je del zdravstvenega sistema, ki je na pomembnem prelomu, saj tradicionalne vloge babic ne ustrezajo več zahtevam sodobnega časa.
Vsako leto na ta dan Zbornica-Zveza podeli najvišje priznanje za področje zdravstvene nege in babiške nege desetim, ki so pus- tili trajne sledi s svojim znanjem, delom, strokovnostjo, ambicio- znostjo in srčnostjo. Osebe, ki so pustile vidnejše sledi v stroki, zdravstvenih ustanovah in družbi. To so kolegice in kolegi, ki sim- bolizirajo napredek in so vzor poklica.
mag. Zdenka Mrak
“Medicinske sestre sooblikujejo politiko zdravstvenega sistema„
9. in 10. maja je na Brdu pri Kranju potekal 17. Kongres zdravstvene in babiške nege.
Najvišje priznanje Zlati znak sta na svečani prireditvi prejeli tudi dve medicinski sestri iz UKCL, naši kolegici, gospa Lidija Ocepek in gospa Lučka Kočevar. To sta strokovnjakinji, organizatorici, voditeljici, koordinatorici, izjemni kolegici, zagovornici pacientovih pravic, zelo ponosni na svoj poklic, učiteljici, vzornici, ponosni sta tudi na ustanovo, v kateri sta zaposleni.
Posvečata se razvoju zdravstvene nege, novim pristopom, ki iz- boljšujejo zdravstveno obravnavo pacienta, skrbita za stalno stro- kovno izpopolnjevanje, za raziskovanje lastne stroke in poklicne skupine, skrbita za ugled in prepoznavnost poklica. Imata izjemen posluh za druge, njuna prioriteta je skrb za ljudi (paciente, sodelav- ce, bližnje). Delata z ljudmi in za njih.
Iskrene čestitke, želimo jima vse dobro, ponosni smo, da delamo z njima. Želimo, da ostaneta zvesti sporočilom, vrednotam in naše- mu poslanstvu.
Kongres je otvoril minister za zdravje, Aleš Šabeder. V nagovoru je povedal, da se na Ministrstvu za zdravje zavedajo, da morajo imeti izvajalci zdravstvene nege za svoje delo ustrezne delovne pogoje in da morajo biti za opravljeno delo tudi ustrezno na- grajeni. Omenil je dva velika izziva, in sicer soglasje k usklajenemu dokumentu Po- klicnih aktivnosti in kompetenc ter kadrovske standarde in normative. Poudaril je pomembnost tesnega sodelovanja s stroko zdravstvene in babiške nege.
AKTUALNO
Lučka Kočevar
Od leta 1980 se posveča zdravstveni negi uroloških pacientov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Njeno področje dela je bilo celih 35 let na Kliničnem oddelku za urologijo v ambulanti za cistoskopijo, Ambulanti za urodinamske preiskave, Enoti za iz- ven telesno drobljenje ledvičnih kamnov in v operacijskem bloku v okviru urološke endoskopske operativne dejavnosti. Od leta 2015 je glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za urologijo.
Že leta 1989 se je vključila v delo takratne Endoskopske sekcije in bila pobudnica združevanja medicinskih sester iz različnih en- doskopskih dejavnosti v eno strokovno sekcijo. S tem bi dosegli poenoten strokovni pristop k pacientom in endoskopskim postop- kom ter boljše medsebojno sodelovanje strokovnjakov s teh pod- ročij, tudi izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks. Krajše obdobje je bila predsednica strokovne sekcije, nato pa dolga leta njena podpredsednica in članica izvršnega odbora, vse do 2017. Aktivno je sodelovala pri organizaciji in izvedbi številnih strokovnih izobra- ževanj, v različnih odborih v okviru strokovnih dogodkov Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji, simpo- zijev urološke zdravstvene nege Slovenije, funkcionalnih izobraže- vanj za medicinske sestre in zdravstvene tehnike v endoskopiji ter pri internih izobraževanjih znotraj lastnega zavoda.
Lučka Kočevar je medicinska sestra, ki je rasla in zorela v nepos- rednem kliničnem okolju, večino časa neposredno delala s paci- entom in ob pacientu, z njim preživljala najtežje trenutke bolezni, bolečine, čustvenih stisk, pa tudi radosti in olajšanja ob dobrih izidih zdravstvene obravnave.
Veliko svojega znanja in motiviranosti je vlagala in še vlaga v do- ber, empatičen odnos do pacienta, vključno z varovanjem njegove zasebnosti, kar je na področju endoskopije nujno potrebno. Ob- čutek za pravičnost, tudi za dober odnos z zaposlenimi, vzdržuje s korektnim, a istočasno asertivnim in odkritim komuniciranjem. Je medicinska sestra, ki pacienta postavlja na najvišji piedestal, skozi svojo karierno pot pa raste in pomaga rasti tudi svojim kolegicam in kolegom.
Lidija Ocepek
Profesionalno pot je pričela v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v Enoti intenzivne terapije kirurških strok. Od tam jo je pot zanesla na področje nevrologije, kjer danes opravlja funkcijo glav- ne medicinske sestre Kliničnega oddelka za bolezni živčevja. Na omenjenem strokovnem področju ves čas uvaja sodobne trende v stroko zdravstvene nege in klinično prakso. V zgodnjih devetdese- tih letih prejšnjega stoletja se je pričela usmerjeno izobraževati in ukvarjati s timsko obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo po angleškem vzoru. V več letih je uspešno izobraževala sodelavce za sub-specialnosti in tako pripomogla k nastanku multidiscipli- narnih timov. V letu 2012 je vzpostavila posvetovalnico za pacien- te s Parkinsonovo boleznijo, ki deluje v okviru Centra za ekstrapi- ramidne bolezni.
Poleg sodelovanja pri organizaciji Male šole za nevrologijo za zdravnike družinske medicine je organizirala tudi Malo šolo nevro- logije iz parkinsonizma za medicinske sestre.
Klinični oddelek za bolezni živčevja je bil tudi z njeno pomočjo leta 2014 imenovan za Referenčni center za Evropo na področju edukacije kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, kjer aktivno sodeluje.
Aktivno sodeluje tudi v različnih društvih in združenjih. Je ena iz- med ustanovnih članic Društva Trepetlika – Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Več kot desetletje organizira terapevtske izobraževalne tabore. Prav na ta način je zdravstveno-vzgojno opolnomočila več kot 2500 pacien- tov in njihovih svojcev oz. skrbnikov.
Njen doprinos k humanizaciji v zdravstvu potrjuje tudi njeno pro- stovoljno delo v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega varstva. V Probono ambulanti dela že več kot 15 let, vse od njene ustanovitve.
Prav tako ni zanemarljivo njeno pedagoško delo in strokovno so- delovanje pri kliničnih študijah Alzheimerjeve demence in Parkin- sonove bolezni. S strani strokovne sekcije je imenovana članica Združenja Alpe–Donava–Jadran, kjer je njeno poslanstvo pred- vsem sodelovanje in povezovanje mednarodnih organizacij s pod- ročja nevrologije.
Najvišje priznanje Zlati znak sta na svečani prireditvi prejeli tudi dve medicinski
sestri iz UKCL, naši kolegici, gospa Lidija Ocepek in gospa Lučka Kočevar.
ALNO
Praviloma na obiske v tuje bolnišnice odhajajo zdravni- ki na začetku svoje kariere, še kot specializanti ali mladi specialisti. Ta bolj ali manj dolga izobraževanja v tujini so namenjena pridobivanju novih znanj ter spoznavanju novih tehnik in načinov zdravljena. Kasneje v karieri so možnosti za dolgotrajnejšo odsotnost manjše, namen obiskov pa je praviloma drugačen. Namenjeni so pred- vsem spoznavanju in primerjanju načinov organizacije dela, zdravstvenega sistema itd.
Spomladi 2019 sem mesec dni preživel v Izraelu v Rabin Medi- cal Centru v Petah Tiqwi na obrobju Tel Aviva. To je ena večjih bolnišnic na širšem območju drugega največjega mesta v državi, kjer živi približno tri milijone ljudi. Nahaja se le nekaj kilometrov od meje Izraela z Zahodnim bregom (Palestino oz. zasedenimi ozemlji).
Bolnišnica ima 1300 postelj, pokriva vsa področja medicine in ima največji medicinski raziskovalni center v Izraelu. V tej bolni- šnici je največji urgentni center na Bližnjem vzhodu. Bolnišnica je povezana z Univerzo v Tel Avivu. Ustanova je v lasti največje od štirih zavarovalnic, ki Izraelcem nudi osnovno zavarovanje. Veli- ko sredstev, predvsem za infrastrukturo, dobiva tudi od različnih ameriških judovskih združenj.
LETNO OSKRBIJO 100 TISOČ PACIENTOV V URGENTNEM CENTRU
Namen mojega obiska je bil spoznati podobnosti in razlike v na- činu dela v urgentnem centru, pri urgentni oskrbi najtežje po- škodovanih in oskrbi zlomov.
V največjem urgentnem centru na Bližnjem vzhodu na leto oskr- bijo 100.000 pacientov. Razdeljen je na sobo za oživljanje, kjer lahko hkrati zdravijo do 9 pacientov, trakt A, kjer je 36 mest za težje bolnike in poškodovance, ter trakt B, kjer lahko hkrati sprej- mejo do 50 ambulantnih (lažjih) bolnikov in poškodovancev. V urgentnem centru imajo poleg osnovne diagnostike dva CT apa- rata, od katerih je eden namenjen samo najtežjim pacientom.
Ob dokončanju stavbe, v kateri se nahaja urgentni center, bodo imeli v prvem nadstropju 10 operacijskih dvoran; od tega bosta dve hibridni, v katerih bodo možni tudi malo invazivni endova- skularni posegi, predvsem pri urgentnih pacientih. Trenutno je zaradi nedokončane gradnje do prve operacijske dvorane iz ur- gentnega centra 400 metrov dolga pot po hodnikih in dvigalih bolnišnice, kar predstavlja nesprejemljivo tveganje za najtežje urgentne paciente, ki potrebujejo takojšnjo operacijo.
doc. dr. Anže Kristan
V največjem urgentnem centru na Bližnjem vzhodu
Kako poteka delo v Rabin medical centru Tel Aviv v Izraelu tik ob Zahodnemu bregu
Rabin Medical
center UKCL
Leto ustanovitve 1936 1975
Število zaposlenih 4.500 8.389
Število zdravnikov 1.000 1.351
Bolniške postelje 1.300 2.150
Letno obravnavani pacienti 500.000 856.860
“ Zaradi pravila, da morajo biti zlomi
operirani v 48 urah, je bolnišnica
kaznovana, če tega standarda
ne dosega, zato uprava s posebnimi
denarnimi nagradami ekipe stimulira za
popoldansko in večerno delo.
AKTUALNO
“ Predšolski otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo večja nihanja potreb po inzulinu kot odrasli ali mladostniki.
ZARADI POMANJKANJA OSEBJA NI
ANESTEZIOLOŠKEGA TIMA ZA URGENTNE BOLNIKE Večino dela v urgenci opravijo specialisti urgentne medici- ne ob pomoči specializantov kirurških in internističnih strok.
Najtežje internistične in kirurške bolnike zdravijo speciali- sti ustreznih strok ob asistenci specializantov posameznih vej. Oskrbo vsakega hudo poškodovanega pacienta v sobi za reanimacijo vodi in nadzira konzultant travmatolog. V njego- vi ekipi so specializanti splošne in ortopedske kirurgije ter specialisti in specializanti urgentne medicine. Anesteziolog prevzame pacienta šele v operacijski dvorani oziroma v sobi intenzivne terapije. Razlog za pozno vključevanje anesteziolo- ga je pomanjkanje kadra, zaradi česar ni možnosti za poseben anesteziološki tim, ki bi skrbel za urgentne bolnike.
Za mišičnoskeletne poškodbe v Izraelu skrbijo ortopedi.
Poškodovanci se zdravijo na ortopedskem oddelku, starejši poškodovanci, predvsem tisti z zlomom kolka, pa na geriatrič- nem oddelku. Za operativno oskrbo zlomov skrbi ortopedski tim, ki v dopoldanskih urah izvaja izključno programske or- topedske programske operacije, sveži zlomi pa so operirani izključno v popoldanskem in večernem času ter med vikendi, večinoma s strani specializantov, brez neposrednega nadzora specialistov.
Skratka, zanimivo, drugače in ne vedno bolje kot pri nas.
Obravnava poškodovanca v sobi za reanimacijo
Služba za odnose z javnostmi UKCL
Nova ugledna objava:
dr. Klemen Dovč o diabetesu
Dr. Klemen Dovč je kot prvi avtor objavili članek v Diabetes care, ki ga je pripravil med svojim podoktorskim stažem na Cambridge University, kjer je bil gostujoči znanstvenik in učitelj. »Najlepša hvala vsem, ki ste mu to omogočili: vodstvu UKCL in PeK ter vsem kolegicam in kolegom, ki so v času njegove odsotnosti prevzeli tudi njegovo delo. Iskreno sem vesel tega skupnega uspeha in vam vsem čestitam,« je ob tem povedal predstojnik KO za endokrinolo- gijo, diabetes in presnovne bolezni prof. dr. Tadej Batellino.
Dr. Dovč je pripravil povzetek članka v slovenščini: »Predšolski otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo večja nihanja potreb po inzu- linu kot odrasli ali mladostniki. Rezultati analize podatkov tri do dva- najst tednov trajajočih kliničnih raziskav z uporabo zaprte zanke, v katere je bilo vključenih 114 preiskovancev s sladkorno boleznijo tipa 1, starih med ena in 65 let, so pokazali, da imajo predšolski otroci za 10,7 % višanja nihanja potrebe po inzulinu med posameznimi nočmi ter 6,4 % med posameznimi dnevi v primerjavi z odraslimi, podobne razlike so bile opažene tudi v primerjavi z mladostniki. Posledično lahko ta nihanja potrebe po inzulinu močno otežijo vsakodnevno uravnavanje ravni glukoze kljub pogostemu prilagajanju odmerkov, čemur so mnogo bolj podvrženi mlajši otroci in bi zaradi tega lahko imeli večjo korist od naprav z avtomatiziranim prilagajanjem dovaja- nja inzulina – zaprte zanke.«
Dr. Klemen Dovč (na sliki zgoraj v sredini) s kolegi med svojim podoktorskim stažem na Cambridge University, kjer je bil gostujoči znanstvenik in učitelj
ALNO
Mojca Tomažič, dipl. m. s., spec. manag.
Čisto v tvojih rokah
5. maj – mednarodni dan higiene rok
Svetovna zdravstvena organizacija poziva vse, da sledimo globalnem gibanju, univerzalni dostopnosti do zdravstvenih storitev za vsakogar, vsepovsod. Doseganje boljšega zdravja in dobrega počutja vseh ljudi in vseh starosti ter dostopnost do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravstvenih storitev.
Vsako leto okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, prizadenejo več sto milijonov bolnikov po vsem svetu. Zaradi teh okužb pacienti tudi umirajo. Večino okužb je mogoče preprečiti. Pojavljajo se tudi v naši bolnišnici. V letu 2017 je na dan presečne raziskave imelo okužbo 7
% pacientov. Preprečevanje in obvladovanje okužb je ključnega po- mena za doseganje varne zdravstvene oskrbe.
UKC LJUBLJANA – DOSLEDNI V 78 %
Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb. Gre za preprost postopek, ki temelji na doka- zih in dokazano vpliva na kakovost oskrbe in varnost pacientov na
vseh ravneh zdravstvenega sistema. Iz opazovanj v letu 2018 je razvidno, da so bili zdravstveni delavci v UKC Ljubljana dosledni pri izva- janju higiene rok v 78 %.
Letošnji mednarodni dan higiene rok se osredotoča na zagotavljanje vsem do- stopne in varne oskrbe, ki jo zagotavljamo tudi s čistimi rokami. Čiste roke so ključ- nega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu, kjer je pomembno predvsem razkuževanje rok tako zdravstvenih delavcev kot tudi pacientov in obiskovalcev. Pomembno je, da se zavedamo, da s čistimi rok poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas. Še toliko večjo odgovornost za druge, za paciente, nosimo pri tem zdravstveni delavci.
OTROCI IN RDEČI NOSKI OPOZORILI NA POMEN HIGIENE
V UKC Ljubljana smo tudi letos podprli kampanjo Svetovne zdra- vstvene organizacije in opozarjali na pomen higiene rok. Dan smo obeležili 6. maja 2018. Osrednje dogajanje je potekalo v avli glav- ne stavbe. Obiskali so nas otroci iz vrtca in bolnišnični klovni Rdeči noski. Otroci so povedali, da so se o umivanju rok pogovarjali že v vrtcu in doma. Higieniki so otrokom prikazali, kako se iz rok na površi- ne in ljudi lahko prenašajo bakterije. Na roke so jim nanesli bleščice in ko so se nato dotikali ljudi in predmetov, so na njih ostajale sledi bleščic. Kmalu se je vse lesketalo. Vsi skupaj so prinesli veliko dobre volje in pozitivne energije v bolnišnično okolje.
Promocijske aktivnosti so higieniki organizirali tudi na drugih loka- cijah UKC Ljubljana, na Očesni kliniki, Kliniki za vročinska stanja in infekcijske bolezni in na Nevrološki kliniki. Na promocijskih stojni- cah na Polikliniki in v Bolnišnici dr. Petra Držaja so sodelovali dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana z mentoricama.
Velike delovne obremenitve so lahko razlog, da skladnost higie- ne rok ni taka, kot bi morala biti, zaradi česar se pojavljajo prenosi okužb. Pacientom smo dolžni nuditi kakovostno in varno oskrbo, kjer so čiste roke eden od osnovnih pogojev. Čisto v rokah vsakega po-
STROKOVNO prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar
Zaupanje v stroko je temelj transplantacije
V UKC Ljubljana je potekal posvet o etičnih izzivih pri transplantaciji: od trgovine
z organi do transplantacije organov usmrčenih zapornikov
Transplantacija organov je eden največjih dosežkov medi- cine 20. stoletja. Strokovno in logistično je transplantacija najbolj kompleksna medicinska intervencija. Združuje mno- ge stroke, države in najbolj občutljive podatke posameznikov.
Vsi členi domačih ali mednarodnih transplantacijskih verig morajo usklajeno delovati v zelo omejenem času, da bi se organ uspešno presadil. Transplantacija je rešila življenja stotinam tisoče bolni- kom z dokončno odpovedjo delovanja organa. Omogočila je, da se rodi tisoče zdravih otrok staršem, ki bi bili brez transplantacije ob- sojeni na smrt. Danes stotine tisoče novih bolnikov v svetu čaka, da jim s transplantacijo rešimo življenje.
Zaupanje v medicino, zdravnike, medicinske sestre in celoten zdra- vstveni tim je temelj transplantacijske dejavnosti. Brez tega ne bi bilo darovanja organov živih ali umrlih darovalcev. Zaupa nam celot- na družba. Zato transplantacijska dejavnost v Sloveniji in mnogih drugih državah poteka uspešno. Tega zaupanja ne smemo ogroziti.
Organov za transplantacijo je izrazito premalo glede na potrebe bolnikov. Tako je bilo od začetka transplantacijske dejavnosti, tako je danes in bo tudi v prihodnje. Posledica velikega nesorazmerja med potrebami in razpoložljivimi človeškimi organi so tudi etično mejne ali nesprejemljive prakse pri pridobivanju organov. Trgovina z organi ali uporaba organov usmrčenih zapornikov sta obsojeni po vsem svetu kot praksi, nesprejemljivi za civilizirano družbo. So pa v nekaterih državah tudi prakse, ki so manj znane javnosti, se pa gibljejo po robu ali čez rob etično sprejemljivega.
S tem bomo posledično lahko imeli ne več, ampak manj organov in transplantacij, kot jih imamo danes. En sam škandal ima lahko večletne posledice. Nemška transplantacijska dejavnost si še danes ni povsem opomogla od škandala leta 2012, ko se je zaradi nekaj izjemnih in nesprejemljivih dogodkov ogrozilo zaupanje jav- nosti v celotno transplantacijsko dejavnost. Izgubljeno zaupanje se mukotrpno in počasi obnavlja in gradi naprej.
Slovenija ima na področju transplantacijske dejavnosti edinstven položaj in prednosti. Ima veliko univerzitetno bolnišnico UKC Lju- bljana, ki izvaja vse transplantacije organov in skrbi za vse bolnike od presaditve do odpovedi presajenega organa. Slovenijatran- splant, ki skrbi za donorski program v povezavi z 10 slovenskimi donorskimi bolnišnicami, ima sedež v UKCL. S tem se omogoča najtesnejša povezava donorskega programa s prejemniškim pro- gramom in čakalnimi listami, ki jih vodi UKC Ljubljana. Slovenija je od 1. januarja 2000 članica Eurotransplanta, velike mednarodne mreže, kar ji omogoča izmenjavo organov in s tem možnosti večje izbire pri pridobivanju organov za posameznega bolnika. Te izbire ne bi imeli, če bi bili omejeni v okviru majhne države.
“ Nobena od etično kontroverznih praks pridobivanja organov, in tudi ne vse skupaj, ne bodo rešile problema pomanjkanja organov. Nekatere prakse pa imajo lahko za posledico nasproten učinek, izgubo zaupanja v medicino in zdravnike ter s tem izgubo zaupanja javnosti v transplantacijo.
Slovenska transplantacijska dejavnost je integrirana v celotno medicino. Slovenski transplantacijski eksperti, ki delujejo v UKC Ljubljana, so široko in globoko seznanjeni z dosežki na področju umetnih organov in regenerativne medicine ter z zdravljenjem kro- ničnih bolezni. Z integralnim poznavanjem nadomeščanja funkcije organov lahko vsakemu bolniku z napredovalo odpovedjo organa ponudimo najboljše, kar sodobna medicina zmore. Ponudimo mu zdravljenje po njegovi meri, to kar personalizirana medicina prav- zaprav je. Zdravljenje po meri bolnika, upoštevajoč tako medicin- sko stroko kot vse želje, skrbi in strahove posameznega bolnika.
Namen srečanja je bil predstaviti nekatere od etično mejnih ali težje sprejemljivih praks v transplantacijski medicini, ki so danes realnost ali bodo mogoče v skorajšnji prihodnosti. Prav tako bomo skozi uspešen in kakovosten slovenski transplantacijski program pokazali, da je možno našim bolnikom zagotoviti transplantacijo ob sprejemljivi čakalni dobi ter ob sočasnem upoštevanju etičnih načel, ki jih v Sloveniji upoštevamo in negujemo od prve transplan- tacije ledvic leta 1970 v UKC Ljubljana.
OVNO
Marijana Vidmar Šimic, dr. med., spec. gin. in por.
S pravim pristopom na pomoč nosečnicam v težavah
V Sloveniji se okoli 15–20 % nosečnic sooča z obporodno depresijo in anksioznostjo, 20 % nosečnic kadi, okoli 30
% žensk uživa alkohol. Med 10 do 15 % odraslih žensk je žrtev nasilja, 4 % celo med nosečnostjo, in nekaj noseč- nic je odvisnih od prepove- danih drog. Ta stanja se po- gosto prepletajo in skupno predstavljajo okoli 15 % vseh nosečnic v Sloveniji, ki dose- gajo klinične kriterije za vsaj eno od naštetih motenj, ki bi zahtevala ustrezno obrav- navo. Pri teh nosečnicah je povečano tveganje za slabe izide nosečnosti, kot so pre- zgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novoro- jenčka in celo smrt nosečni- ce ali matere. Prepoznavanje
teh nosečnic in mater je zahtevno, saj se na videz ne razliku- jejo od ostalih, svoje stiske in težave skrivajo ter o njih niso pripravljene spregovoriti, zlasti če jih o tem ne povprašamo na primeren način. V želji izboljšanja obporodnega varstva želimo v Sloveniji uvesti presejanje na tem področju.
S tem namenom je bil v sodelovanju Združenja za perinatalno medicino pri SZD, Slovenskega društva za psihosomatiko v gi- nekologiji in porodništvu, Porodnišnice Ljubljana in Ministrstva za zdravje, pripravljen projekt PODN – Prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju.
NA DELAVNICAH GINEKOLOŠKI TIMI IZ 27 ZDRAVSTVENIH DOMOV IN VSEH SLOVENSKIH PORODNIŠNIC
V sklopu projekta smo izdelali zbornik, pripravili presejalne vprašal- nike in organizirali izobraževalne delavnice. Ob tem smo natisnili in razdelili vprašalnike v količini, ki pokrijejo enoletno delo v gineko- loških ambulantah. Delavnice so bile organizirane za ginekološke time (ginekologe, porodničarje, babice in medicinske sestre), ki vodijo nosečnice tekom nosečnosti. V letih 2018 in 2019 je bilo tako organiziranih 7 delavnic PODN po različnih regijah Sloveni- je. Delavnice so bile dobro obiskane v vseh regijah. Skupno se je delavnic udeležilo 258 udeležencev, prišli so ginekološki timi iz 27
PODN: Prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju.
“ Strokovna združenja po svetu priporočajo presejanje za obporodno depresijo in anksioznost. Zaradi visoke komorbidnosti teh motenj z nasiljem in odvisnostmi smo se v Sloveniji odločili za sodoben multimodalni način presejanja žensk v obporodnem obdobju.
Tovrsten enoten način presejanja za vso državo, z enotnim izobraževanjem ginekoloških timov in celostno obravnavo žensk, je zbudil pozornost stroke in povabili so nas, da projekt predstavimo na Svetovnem kongresu psihosomatike v ginekologiji in porodništvu jeseni v Haagu na Nizozemskem.
doc. dr. Vislava Velikonja Globevnik, univ. dipl. psih., spec. klin.
psih., vodja Projekta PODN
STROKOVNO Za zelo uspešen se je izkazal multidisciplinaren pristop dela na
delavnicah, ki je udeležencem omogočil neposredni stik s stro- kovnjakom za specifično področje v kombinaciji s perinatologom terciarnega centra z izkušnjami. Na delavnicah je bilo omogoče- no izkustveno izobraževanje ginekološkega kadra preko igre vlog.
Udeleženci so vadili, kako vprašati, kako prepoznati, se pravilno soočiti in reagirati v primeru nosečnice s težavami na področju PODN. Trenirali so profesionalni pristop in se izobraževali o mož- nostih nadaljnje napotitve. Pomembno je, da si zdravstveni delavci prizadevamo za zmanjševanje stereotipov na področju PODN, da lahko nosečnicam in materam ustrezno pomagamo.
SAMOMOR JE GLAVNI VZROK MATERNALNE UMRLJIVOSTI
Področje PODN v obporodnem obdobju je bilo, navkljub visokim deležem prisotnosti, pogosto prezrto in neprepoznano. Vendar pa depresija in anksioznost otežujeta prehod v materinstvo, povzro- čata neustrezen stik matere z otrokom, kar vpliva na kasnejši otrokov razvoj, negativno vplivata na partnerski odnos in družino v celoti. V skrajnem primeru lahko depresija in psihoze privedejo do samomora. Samomor pa je, tako pri nas kot v ostalem razvitem svetu, glavni vzrok maternalne umrljivosti.
Tudi s področjem uporabe prepovedanih drog moramo biti zdra- vstveni delavci seznanjeni, saj se na tržišču pojavljajo nove droge, ki jih zdravstveni delavci ne poznamo, uporabnice pa so tudi mlade ženske in nosečnice. Potrebno se je zavedati, da so droge v našem Vzroki za maternalne smrti v Sloveniji, 2000-2013 Drugi vzroki 6
Amnijska emb 2
VTE 4
Poporodna krvavitev 4
Preeklampsija vir: NIJZ 2016 Prirojene srčne napake 5 SAMOMOR 9
Incidenca posameznih vrst nasilja v Sloveniji glede na obdobje pojavljanja
N (%) nasilja Otroštvo (do 18. leta) Odraslost Nosečnost Kadarkoli
Psihično 151 (14.8) 144 (14.1) 33 (3.2) 266 (26.1)
Fizično 228 (22.4) 97 (9.5) 10 (1.0) 297 (22.2)
Spolno 62 (6.1) 20 (2.0) - 77 (7.6)
Katerokoli nasilje 326 (23.0) 255 (25.0) 94 (9.2) 477 (46.9)
Raziskava Nanos
prostoru enostavno dostopne. Za ženske in novorojen- ca je ustrezna obravnava v primeru zlorabe drog v no- sečnosti in po porodu izjemno pomembna.
Slovenija je tudi država z visoko porabo alkohola na prebivalca; uvrščamo se v sam vrh svetovnih lestvic. V nosečnosti ne poznamo varne količine popitega alko- hola, zato se svetuje popolna abstinenca do alkohola v nosečnosti. Alkohol (predvsem pogosta uporaba piva) ne spodbuja laktacije, prav nasprotno, povzroča motnje spanja, psihomotorične spremembe in spremembe rasti novorojenca.
Nasilja – tako fizičnega, psihičnega kot spolnega – je pri nas toliko kot drugod v razvitem svetu. Ženske o tem večinoma ne spregovorijo, potrebno jih je aktiv- no povprašati ter jim ponuditi podporo in jih pravilno usmeriti.
Nosečnost in poporodno obdobje predstavlja obdobje pogostega stika z zdravstvenim osebjem, kar predsta- vlja priložnost za spremembe ter pomoč ranljivim sku- pinam nosečnic in mater.
Na fotografiji od leve proti desni: mag. Gorazd Kavšek, dr. med., spec. gin. in por. doc., doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med., spec. gin. in por., dr. Vislava Velikonja Globevnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. in Marijana Vidmar Šimic, dr. med., spec. gin. in por.
OVNO
Služba za odnose z javnostmi
Del porodnic želi čim manj bolečin, del bi rodil kar doma
Danes je babištvo, ki je pomemben del zdravstvenega sistema tako v svetu kot v Sloveniji, na pomembnem prelomu, saj tra- dicionalne vloge babic ne ustrezajo zahte- vam sodobnega časa, so ob mednarodnem dnevu babic sporočili iz Zbornica zdra- vstvene in babiške nege Slovenije. Eden izmed pomembnejših ciljev babiške vizije je, da bi imela vsaka ženska dostop do kon- tinuirane babiške obravnave v času noseč- nosti, poroda in v poporodnem obdobju. Ob prazniku babic, 5. maju, smo Renato Nah- tigal iz ljubljanske porodnišnice vprašali, kateri so ključni izzivi njihovega poklica v prihodnosti.
Babice zagovornice pravice žensk? Kje vidite vašo vlogo?
Babica je že tradicionalno zagovornica pravic žensk. Njena vloga je podpirati žensko v vseh življenjskih obdobjih, prav rojstvo otroka pa je
eden najpomembnejših dogodkov v življenju. V porodni sobi babica skrbi za nosečnico/porodnico in ji pomaga sprejemati informirane odločitve v zvezi s svojo oskrbo, seveda dokler je to varno zanjo in za otroka. Babica prav tako skrbi tudi za novorojenčka oziroma za celo družino.
Kakšne so spremembe v zadnjih 20 letih?
V zadnjih 20 letih smo bili priča nekaterim spremembam tako na področju babištva kot tudi pri željah in pričakovanjih žensk. Ob kontinuiranem izboljševanju opreme in storitev imamo na eni stra- ni porodnice, ki si želijo učinkovitega lajšanja porodne bolečine, denimo z epiduralno analgezijo, na drugi strani pa so porodnice, ki želijo roditi s čim manj intervencijami, celo v domačem okolju.
Večkrat opažamo razkorak med željami in resničnimi možnostmi, ki vključujejo predvsem skrb za dobrobit matere in otroka.
Kje vidite prihodnje izzive?
Prihodnost zagotovo prinaša nove izzive. Naj omenim skrb za ba- bice, ki so v trenutnem sistemu preobremenjene. Druge izzive pa bo pokazal čas ...
Kratek intervju z Renato Nahtigal, diplomirano babico iz Kliničnega oddelka za perinatologije Ginekološke klinike
Koliko jih je v UKC Ljubljana?
“ V porodnem bloku ljubljanske porodnišnice je zaposlenih 49 babic, najdemo pa jih tudi na drugih oddelkih Kliničnega oddelka za perinatologijo in drugih kliničnih oddelkih Ginekološke klinike.
Koliko časa traja porod? Koliko očkov je prisotnih?
Na trajanje poroda vpliva mnogo dejavnikov, zato trajajo različno dolgo. Lahko so zelo hitri, redko celo nenadni, na drugi strani pa se včasih tudi kar zavlečejo. Dandanes je pri 92 % porodov priso- ten spremljevalec ali spremljevalka. To je v večini primerov otro- kov oče, lahko pa porodničina mama, prijateljica ali sestra, skratka kdor koli, ki ga porodnica izbere.
Anekdota?
Iz spoštovanja do udeleženih naj ostanejo znotraj kolektiva poro- dnega bloka (smeh).
STROKOVNO mag. Darija Šćepanović, viš. fiziot.
Ginekološki kliniki nagrada za najboljši poster na področju zdravja žensk
Od 10. do 15. maja letos je v Ženevi potekal svetovni kongres fizioterapevtov, katerega se je udeležilo preko 4300 fizio- terapevtov, iz Slovenije kar 18. Iz Ginekološke klinike smo se kongresa aktivno udeležile 2 fizioterapevtki z dvema pri- spevkoma v obliki posterja.
Prvi prispevek avtoric Ivane Hrvatin in Darija Šćepanović je bil sistematični pregled literature na temo obrezovanja žensk, ki predstavlja svetovni problem, saj bi lahko bilo po predvidevanjih do leta 2050 obrezanih več kot 63 milijonov deklet po svetu. Pregled je pokazal, da obstaja veliko posledic obrezovanja, ki jih lahko raz- delimo na kratkoročne in dolgoročne ter da so možnosti zdravlje- nja v literaturi dobro dokumentirane.
V drugem prispevku v obliki posterja so bili predstavljeni rezultati raziskave z naslovom zanesljivost med preiskovalkami za meritve diastaze preme trebušne mišice pri nosečnicah z uporabo ultra- zvoka. Avtorji raziskave Darija Šćepanović, Nina Osredkar, Mojca Rostohar, Lidija Žgur in Ivan Verdenik smo na kongresu prejeli nagrado za najboljši poster s področja zdravja žensk.
Fizioterapevti na svetovnem kongresu v Ženevi prejeli nagrado za prispevek o zanesljivosti meritev diastaze preme trebušne mišice pri nosečnicah z uporabo ultrazvoka
Ultrazvočni posnetek meritev diastaze preme trebušne mišice
Udeleženke kongresa na predstavitvi posterja (z leve prosti desni: Darija Šćepanović, Lidija Žgur, Mojca Rostohar)
Pri meritvah pod popkom je bila zanesljivost povprečna do zelo dobra. Zanesljivost med preiskovalkami pa je bila za meritve nad popkom in pod popkom ter v obeh položajih dobra. Naprava Samsung Medison UGEO H60 se v prihodnosti lahko uporablja v diagnostične namene in prav tako tudi za spremljanje sprememb DRA v času nosečnosti oziroma po porodu, ki jih s palpacijo in uporabo kaliperjev ni mogoče zaznati. Fizioterapevt lahko tako s pomočjo ultrasonografa spremlja ustreznost terapevtskih po- stopkov in jih po potrebi prilagaja.
Naslednji svetovni kongres fizioterapevtov bo aprila 2021 v Dubaju.
Namen raziskave je bil ugotoviti zanesljivost posamezne preisko- valke in zanesljivost med preiskovalkami za meritve diastaze pre- me trebušne mišice pri nosečnicah z uporabo ultrasonografa. Gre za prvo tovrstno raziskavo v svetu. Meritve sta izvajali dve fiziote- rapevtki, in sicer na dveh mestih vzdolž bele črte, pri sproščeni tre- bušni steni in ob kontrakciji preme trebušne mišice. Ugotovljeno je bilo, da je bila zanesljivost posameznih preiskovalk za meritve diastaze ovijalke preme trebušne mišice nad popkom v obeh po- ložajih zelo dobra.
SPLETNE OBJAVE IN POHVALE
OVNO
Tatjana Požarnik, dipl. m. s., spec. periop ZN, predavatelj, UKCL Operacijski blok
Kirurški dim – skrita nevarnost v operacijski dvorani
Vsako leto je več kot pol milijona zdravstvenih delavcev (vključno s kirurgi, asistenti, medicinskimi sestrami in anesteziologi) izpostavljenih kirurškemu ali laserskemu dimu. V Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti smo leta 2018 začeli s projektom Promocije varnega in zdravega delovnega okolja. Izdelali smo publikacijo o kirurškem dimu in tako želeli informirati o nevarnih vplivih kirurškega dima ter o učinkovitih ukrepih za njegovo odstranitev. Predstavljene so tudi smernice in priporočila, ki so jih sprejele svetovne organizacije za naju- činkovitejšo odstranjevanje kirurškega dima.
Kirurški dim je del pacientove okolice, saj je plinasti stranski proi- zvod uparjanja beljakovin in maščob v tkivu. Sprošča se med ope- rativnimi posegi z energetskimi napravami, kot so naprave za elek- trokoagulacijo, laserji in drugi instrumenti, ki uparjajo tkivo (razne vrtalke, žage). Kirurški dim lahko vidimo in vonjamo, sestavljen je iz 95 % vodne pare in 5 % trdnih delcev, ki jih sestavljajo kemikalije, kri, tkivni delci, virusi in bakterije.
TVEGANJE ZA ZAPOSLENE
Naprave za proizvodnjo toplote proizvedejo različno velike delce.
Manjša kot je velikost delca, dlje lahko potuje. Delci, večji od 5 µm, se nalagajo v steni nosu, žrela, sapnice in sapnikov. Delci, manjši od 2 µm, se nalagajo v bronhiolih in alveolih, lahko pa tudi prehajajo skozi placentno pregrado.
Študije so dokazale prisotnost 140 različnih kemičnih sestavin v kirurškem dimu, med njimi več kot 40 strupenih, mutagenih in ra- kotvornih kemikalij (benzen, akrilonitril, vodikov cianid, stiren, toluen, formaldehid, etilbenzen, ogljikov monoksid, furfural, ksilen, ogljik).
V kirurškem dimu so odkrili številne biološke komponente, vključno z nedotakljivim in vitalnim humanim papiloma virusom (HPV), virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) in virusom hepatitisa B (HBV). Te bolezni so izolirane iz kirurškega dima in vzgojene v laboratorijskih okoljih. Obstaja več dokumentiranih pri- merov prenosa HPV v kirurškem dimu, povezanih s kondilomom in cervikalnimi displastičnimi primeri. Obstajajo tudi primeri prenosa rakavih celic.
Zdravstvene težave, ki se pojavljajo pri zdravstvenih delavcih, so:
draženje grla, kihanje, kašljanje, akutne in kronične vnetne spre- membe v dihalnih poteh (astma, emfizem, kronični bronhitis), sol- zenje in pekoč občutek v očeh, draženje kože, slabost, bruhanje,
TVEGANJE ZA PACIENTE
V številnih študijah so bile ugotovljene različne potencialne ne- varnosti za kirurške paciente in zaposlene. Izpostavljeni so tudi nevarnostim kirurškega dima zaradi podaljšanja operativnega posega, saj povzroča moteno vidljivost pri kirurgih, zlasti med mi- nimalno invazivnimi postopki, ter pooperativne zaplete, vključno z metastazami na mestu vstopa (npr. laparoskopski operativni po- seg z resekcijo tumorja vključuje stik z rakavimi celicami, ki se prek kirurškega dima zanesejo na mesto vstopa), izpostavljenostjo ogljikovemu monoksidu, zvišanjem ravni karboksihemoglobina in vnetjem dihal.
MUTAGENOST KIRURŠKEGA DIMA
Uporaba naprave za elektrokoagulacijo na 1 g tkiva je enakovre- dna vdihavanju dima 6 nefiltriranih cigaret v 15 minutah.
