V okviru projekta Drevo je življenje je nastal časopis Reglja

~

~

V okviru projekta Drevo je življenje je nastal časopis Reglja.

Veseli smo, da ste pri izdaji časopisa s svojimi prispevki sodelovali vsi učenci od 1.- 5. razreda.

Zahvaljujemo se učiteljicam, ki so vas spodbujale pri delu.

Prav tako bi se radi zahvalili učenkama, Anji Kragelj in Barbari Majoranc, ter njuni mentorici gospe Dragani Prepelič, ki so nam pomagale pri spletnem oblikovanju časopisa.

Obilo užitkov pri branju.

Uredniški odbor

~

~ Kazalo

PESMI ... 4

ZDRAVA PREHRANA ... 8

SKRB ZA RASTLINE ... 13

RAZREDNO DREVO ... 18

SKRBIM ZA ZDRAVJE ... 21

LITERARNI PRISPEVKI ... 22

ANKETIRALI SMO ... 28

UGANKE ... 33

KRIŽANKE IN PREMETANKE ... 34

~

~ PESMI

BREZ ZDRAVNIKA Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.

Uživajmo sadje in zelenjavo, saj to je ta pravo.

Malo telovadbe in redne vadbe, hoja v naravo,

pa življenje tvoje bo zdravo.

Tadeja Gologranc, 3. b

PLANET VSEVED

Planet vseved, zakaj mi nagajaš, ko se v postelji z mamo zabavam?

Joj, me joj, kako si pa žalosten takrat, ko imajo ljudje na Zemlji onesnažen

zrak.

Vse bom naredila, da srečnejši boš in zrak bo spet čist, kot je bil nekoč.

Trudimo se! Trudimo se, da Planet vseved,

bo naš dom še mnogo, mnogo let.

Daša Gajšek, 4.a

KO V NARAVI DEŽUJE Tudi kadar pada dež,

grem lahko v naravo.

Vzamem dežnik, si škornje obujem in dežne kaplje opazujem.

Kaplje velike,

ki v luže rišejo velike slike.

Se v slike okrogle poglobim, skočim v lužo,

prijatelje poškropim.

Takrat še tako siv dan postane zanimiv in nasmejan.

Gloria Jurkošek, 4. B

ZDRAVJE

Ko sonce vstane in skočiš iz pižame, napravi počepe, za manj trde sklepe.

Za zajtrk sadje in žita, vsega po malo, da pamet bo zdrava in telo bo vse od

sebe dalo.

Ko sosed si oči še mane, v šolo pojdi s kolesom ali peš,

da prezračiš še možgane.

Plavanje, rolanje in igre z žogo, naj imajo v življenju glavno vlogo.

Izogibaj se droge in alkohola, da poleti boš zdrav skakal s pomola.

Matic P. Dokler, 3. A

~

~

Oh, presneti ta prehlad!

Kiham in kašljam za dva, jemati moram ogabna zdravila ta.

Fuj!

In še ta tekoča nadloga, ki iz nosu mi teče in nič ne reče!

Tinkara Žula, 3.a

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Pridni smo, če si zobe umivamo.

Zjutraj zaudarjamo, če se ne umivamo.

Roke si umivamo, da bacilov ne prenašamo.

Če trebušček nas boli, se dober čajček prileže ti.

Če odpornost pade ti, te v posteljo položi.

Tamara Romih, 3. a

ZDRAVJE

Na svetu najbolj važno je, da v hiši dosti zdravja je.

V naši hiši smo zdravi vsi, kar zelo nas veseli.

Celo soseda naša, Anja, je zdrava, da jo kar razganja.

Žan Grobin, 3. a

EKO ŠOLA ŠTORE Mi smo eko šola Štore in nihče nam nič ne more.

Je okolje naše lepo, ker skrbimo zanj zavzeto.

Hrano smo lepo pojedli, ostanke pa so ptički snedli.

Na šolskem vrtu smo drevesa posadili, na njih so se že ptički naselili.

Primož Vogrinc, 5. a

~

~

V naši Sloveniji je onesnaženja preveč.

To je potrebno izboljšati, naše delo ne bo odveč.

Vidim mladenko,

v travo je odvrgla plastenko.

Do nje stopim prijazno;

»Daj, poberi embalažo prazno!«

»Smrklja mala, ne sitnari, pri nas to počno smetarji.«

Če vsak razmišljaj bo tako, naše Zemlje kmalu več ne bo.

Za okolje naše mi je mar, zato vsak svoj naj bo smetar.

Katja Jernejšek, 5.b

Vsi smo veseli, kadar smo zdravi,

ko pa zbolimo, sploh nismo ta pravi.

Nimamo volje, nas nič ne zanima, nam hrana ne prija,

ne ugaja nam prav nobena klima.

»Kako otroštvo boš užival, le kako se boš igral, če prijatelj moj dragi,

ti ne boš zdrav?«

Zato le pazi nase, zdravje imej rad, skrbno ga čuvaj, je tvoj največji zaklad.

Katja Jernejšek, 5.b

~

~

Onesnaževanje je huda stvar, zato se ga boji že vsak komar.

Vsi izpuhi grejo v zrak, to občuti že najmanjši mak.

Avto je le kup železa, a ne vem zakaj ljudem to ustreza.

Vsaka »kanta« je polna marsičesa, nad njo se spreletava na tone mrčesa.

Zato ločujmo, naredimo čistilne naprave,

da bomo imeli pogoje za življenje prave!

Žiga Volavšek, 5. b

BOGASTVO Če si zdrav in krepak, se te ne boji čisto vsak.

Pri bolezni pa ležiš in si nečesa želiš.

Kaj pa je to?

Seveda, zdravje.

Gibajmo se vsak dan, hodimo v naravo,

pa bomo zdravi in razgibani kot za stavo.

Č e pa že zboliš, seveda v postelji ležiš.

Takrat raje po cel dan spi, pa boš zdrav en, dva, tri!

Žiga Volavšek, 5 .b

STOP ZA ONESNAŽEVANJE Tovarne, avtomobili,

strupi in dim, ne moremo več

kovati rim.

Rastline, živali počasi umirajo, ljudje pa samo drevesa podirajo.

To za nas je s smrtjo igranje, zato pa

»STOP ZA ONESNAŽEVANJE.«

Miha Koren, 5. b

ZDRAVJE JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO

Brez zdravja ni ničesar, ne igre, ne zabave.

Na svetu ni denarja s katerim bi kupil kilogram ali dva zdravja.

Zdravje je eno samo, zato je prav, da z njim

tudi tako ravnamo.

Lara Žibret, 5.b

~

~ Projekt učencev 2. razredov

Kako skrbim za zdravje?

- Jaz hodim na sprehod, telovadim in se umivam. Ne jem lizik in bonbonov.

(Maja)

- Za svoje zdravje telovadim, zvečer se umivam, večkrat grem na sprehod, se vozim s kolesom, včasih nabiram rože. (Tamara)

- Jem zdravo hrano. Vsak dan si umivam zobe, tudi telovadim, rada se igram.

(Natalija)

- Za svoje zdravje telovadim, večkrat grem na sprehod, zvečer spim.

(Dejan)

- Tečem, jem zdravo prehrano, vsak dan se umivam, delam počepe. (Maša) - Za svoje zdravje skrbim tako, da veliko hodim, kolesarim, jem zdravo

prehrano in skrbim za higieno. (Jaša)

NARAVOSLOVNI DAN – ZDRAVA PREHRANA Najprej smo počistili mize in si dobro umili roke.

Šli smo v šolsko kuhinjo in kuharice so nam dale različno hrano.

Prinesli smo jo v razred in si pripravili več različnih jedi.

Imeli smo solato, čebulo, kisle kumarice, skuto, pašteto, tunino, kruh in čaj.

Vsak si je vzel tisto, kar ima rad.

Ko smo pojedli, smo počistili mize in v zvezek zapisali, kar smo počeli.

Za zaključek smo se posladkali še s sadno solato, ki smo jo sami pripravili.

Ta dan mi bo ostal v lepem spominu.

(Anže Trupej)

~

~

Dejan pri malici.

Neža reže posebno klobaso.

~

~

Jaša pri rezanju sira. Raznovrstna prehrana.

Skrbno izbrane jedi. Dober tek.

~

~

Sadje je zdravo.

ZDRAVA PREHRANA

Pripravili smo si zdrav zajtrk in sadno malico. Delali smo plakate. Hrano smo razdelili v tri skupine-. Za rast, za moč in za odpornost. Pri malici smo skrbeli za

odpadke hrane.

Armina Hajrić

ZDRAVA HRANA

Imeli smo naravoslovni dan in pripravili smo si zdrav zajtrk, ki je bil zelo dober.

Pripravili smo si skuto, korenček, ribe, jajca, solato, čebulo, sir in kruh. Veliko smo se naučili. Potem smo si pripravili sadno solato. Imeli smo hruške, jabolka

,banane, kivi in jagode. Potem smo vse skupaj zmešali in pojedli. Njam-njam.

Aneja Kačičnik

~

~

~

~ SKRB ZA RASTLINE

Projekt učencev 1. razredov

Z učenci smo v učilnici uredili primeren prostor za rastline. Prinesli smo različna semena, jih opazovali in primerjali med seboj. V lončke s prstjo so jih otroci sami

posejali in zalili.

Dnevno spremljajo, opazujejo in opisujejo rast rastlin. Vedo, da rastline za življenje potrebujejo vodo, svetlobo in prst.

Otroci sami skrbijo za rastline in se držijo reka TO KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ.

KAKO SMO SEJALI?

1. PRIPRAVIŠ PRST IN LONČEK.

2. POSEJEŠ SEMENA IN ZALIJEŠ.

3. SKRBIŠ, DA RASLINIC NE PRERASTE PLEVEL, RAHLJAŠ PRST IN ZALIVAŠ.

4. POTEM SE VESELIŠ PRIDELKA.

~

~

Simon, Sabrina, Timeja, Timea, Žiga, Iva in Selmana pa so posejali rožice.

~

~

Simon, Sabrina, Timeja, Timea, Žiga, Iva in Selmana pa so posejali rožice.

Simon, Sabrina, Timeja, Timea, Žiga, Iva in Selmana pa so posejali rožice.

Marcel, Elma, Maruša, Nejc, Sara, Blaž, Nik in Hubert so posadili fižol.

~

~

Marcel, Elma, Maruša, Nejc, Sara, Blaž, Nik in Hubert so posadili fižol.

Marcel in Hubert.

Marcel, Elma, Maruša, Nejc, Sara, Blaž, Nik in Hubert so posadili fižol.

Marcel in Hubert.

Blaž je posadil grah. Anamari je posadila čebulo.

Oskar je posejal solato. Iva je posejala rožice.

Blaž je posadil grah. Anamari je posadila čebulo.

kar je posejal solato. Iva je posejala rožice.

Blaž je posadil grah. Anamari je posadila čebulo.

kar je posejal solato. Iva je posejala rožice.

~

~

V okviru projekta Eko šola smo tudi učenci 1. razredov v četrtek, 26.03.2009, na šolskem vrtu posadili naše drevo, češnjo. Gospod hišnik je skopal globoko jamo in nam pokazal, kako se sadika drevesa pripravi za nasad, zasuje najprej z živo zemljo in nazadnje še zalije. Mi smo ves potek z zanimanjem opazovali in obljubili, da bomo drevo opremili s tablico z imenom in našim razredom ter skrbeli zanj.

~

~

SADILI SMO ČEŠNJO

V četrtek, 26. 3. 2009, je bil za nas učence 3. a in 3. b razreda prav poseben dan. Ob 9.00 smo z učiteljico odšli na šolski vrt, da posadimo češnjo.

Tam nas je že čakal gospod hišnik, ki je že prej izkopal jame. Izbrali smo si prvo jamo. Ker ni imel gnoja, je vanjo dal kar na pol sprhnelo listje, na listje pa šoto. Sadiki je malo obrezal glavne korenine in vrh. Korenine je namočil v vodo in nato dal sadiko v pripravljeno jamo. Sadiko češnje je nato z vezicami pritrdil ob količek, da se ne bi zlomila. Jamo je zasipal z zemljo. Nastala je gomila. Povedal nam je, da ta hribček ne bo dolgo, ker se bo zemlja sesedla. Posajeno sadno drevo je še zalil z vedrom vode.

Anže bo izdelal leseno tablico. Pri likovni vzgoji bomo tablico pobarvali in opremili z napisom, da se bo vedelo, da smo to češnjo posadili učenci 3. razreda.

Tadeja Gologranc, 3. b

POSADILI SMO HRUŠKO

Petek, 27. 3. 2009, je bil čisto običajen dan. Po končani prvi uri smo odšli na malico. A, ko smo se vrnili v učilnico, nam je učiteljica rekla, naj se oblečemo in obujemo, ker gremo ven. Z veseljem sem vzel čevlje ter se postavil v vrsto.

Šli smo na šolski vrt, kjer nas je čakal hišnik, da bi nam pokazal, kako posadimo drevo. Zato je izkopal veliko jamo in ob robu pripravil sadiko hruške.

Razvrstili smo se okoli jame in ga opazovali pri delu. Obenem nam je razlagal, čemu je nasul v jamo rahlo prst in listje, čemu je namočil korenine. Naše razredno drevo je kmalu posadil in ga privezal na količek. Posajenega je še dobro zalil.

Bil sem žalosten, ker smo morali že nazaj v učilnico, a ta dogodek mi bo za vedno ostal v srcu. Z veseljem bom spremljal rast naše hruške in komaj čakam, da bo na njej dozorel tudi prvi sadež.

Miha Koren, 5. b

~

~

Na šolskem vrtu smo posadili svoje drevo. Gospod hišnik je izkopal veliko luknjo.

Vanjo smo dali suho listje. Potem smo dali v luknjo sadiko in jo pritrdili na palico.

Zakrili smo z zemljo in dobro zalili.

Maša Volavšek, 2. b

Ivan Dobnik

~

~ SKRBIM ZA ZDRAVJE

KAJ SEM ČEZ VIKEND NAREDIL KORISTNEGA ZA SVOJE ZDRAVJE?

Tadeja Gologranc, 3. b Alenka Zupanc, 3. b

Nina Šafranko, 3. b

Milica Sedlarević, 3. b

~

~ LITERARNI PRISPEVKI

Moje čarobno drevo

Pred davnimi stoletji je živel deček s posebnimi potrebami. Ni vedel ničesar in prav ničesar se ni zavedal. Govoril je le posamezne besede, stavkov ni znal tvoriti, saj je med govorjenjem sproti vse pozabljal. Če ga je kdo kaj vprašal, je največkrat tiho strmel, včasih pa se mu je posrečila kakšna beseda.

Nekega poletnega dne je zašel in taval v nepoznanem gozdu. Zelena drevesa so rasla v čistem in zdravem okolju, do njih še ni segla človeška roka.

Deček je začutil, da ga je največje drevo z magnetno silo pritegnilo k sebi. Ni se branil, hotel je spregovoriti, a besede mu niso šle iz ust. Nemo je strmel v mogočno deblo. Drevo je poznalo dečkove težave, le čakalo je na priložnost, da se mu bo deček približal. Z dolgimi vejami ge je pobralo s tal, veje so upognile in ga prižele k sebi. Zazibale so ga sem in tja, gor in dol. Listi so ga osvežili z mešanico čistega zraka, zdrave pitne vode in čudežnih rastlinskih sokov. Veje so se počasi umirile in dečka položile na tla ob deblo. Deček je čudežno je ozdravel in spregovoril. Priklonil se je drevesu. Od veselja je tekal, kričal, pel, se kotalil po tleh, smejal in kar naprej zahvaljeval drevesu za dar govora.

Ta čudež je neizbrisno hranil v svojem srcu. Redno je obiskoval čarobno drevo, se mu znova zahvaljeval, ga božal po deblu. Pomagal je tudi drugim, ki so imeli težave z zdravjem. O veseli novici je pripovedoval prijateljem, njim pa naročil, naj povedo naprej. Drevo je pomagalo vsakomur, ki je imel težave.

Prisluhnilo je tudi dečku, ki si je želel, da bi se njegova starša ne razšla in da bi bilo konec njunih prepirov. Starša je pomirilo tako, da ju je objelo s svojo zdravo energijo.

Drevo je čudežno pomagalo ljudem v težavah še dolga stoletja. Z onesnaženjem zraka, vode in tal se je postaralo in začelo izgubljati svoje moči.

Ni preneslo tolikšnega napora! Obiskovalcem je naročalo, naj gredo v televizijske studie in sporočijo, zakaj izgublja energijo. Povejte naprej: »Stop onesnaževanju!

Ne uničujete vode, zraka in zemlje, saj boste izumrli!« Ljudje so prisluhnili.

Zemlja je postala čist planet, zato njen obstoj ni več v nevarnosti.

Deček je bil pravi junak. Njegovo zgodbo so ljudje pripovedovali naprej, tako kot jim je naročal, od ust do ust, pomagali so drug drugemu, dokler niso obstali na robu onesnaženja. Ustavilo jih je uničenje čarobnega drevesa. Začeli so ločevati in reciklirati odpadke, zemljo so obdelovali brez kemikalij, z naravnimi

~

~

Z varovanjem okolja so rešili naš planet, zrak in vodo, vir za življenje rastlin, živali in ljudi, ki bomo še dolgo bivali na Zemlji.

Patricija Romih, 4. a

Drevo je življenje

Ko sem nekega lepega dne odšla sama na sprehod, sem zagledala zanimivo drevo. Zazdelo se mi je, da je dobrega srca. Stopila sem k njemu in glavo položila na deblo ter prisluhnila njegovim besedam.

Naenkrat sem zaslišala jok in vprašala sem ga, zakaj joče. Drevo mi je odgovorilo: »Veš, ljuba deklica, vsi otroci, ki hodijo tu mimo, me nimajo nič radi.

Praskajo me po deblu. To me tako boli, ljuba deklica. Poleti mi trgajo liste, zato si včasih želim, da me sploh ne bi bilo.« Ko sem zaslišala te besede, sem bila zelo žalostna in srce mi je začelo hitreje biti, drevo pa je samo nadaljevalo. »In še moje največje skrivnosti ne morem zaupati nikomur.« Potem pa sem mu rekla, da lahko meni zaupa in jaz ne bom nikomur povedala. »Veš, deklica, rad bi, da bi ti postala moja prijateljica.« Ko sem to slišala, sem se zastrmela vanj in ga začudeno pogledala. »Povedalo ti bom skrivnost,« je milo dejalo in se zraven skoraj razjokalo. »Bilo je vsako spomlad, ko je prišla k meni neka stara ženica. In vedno je prinesla s sabo dobro voljo in prijaznost. Prisluhnila je mojim besedam.

In mi tudi ona povedala, zakaj je tako žalostna. Rekla je, da v otroških in odraslih letih ni imela prijatelja, ki bi jo imel rad in bi mu lahko zaupala svoje skrivnosti in težave. In na koncu sva potem midva postala dobra prijatelja. A čez nekaj let je ženica umrla in spet sem ostalo samo.« Drevo je postalo še bolj otožno, zato se mi je zasmililo. »To pa je zelo žalostna zgodba,« sem mu rekla. Nekaj časa sva bila tiho, potem pa je drevo vprašalo: »Bova prijatelja?« Jaz pa sem veselo pokimala. In od takrat naprej hodim k njemu in mu vedno prisluhnem.

Otrokom, ki so bili nesramni do drevesa, je sedaj žal za vse slabo, kar so mu storili. Od zdaj naprej je drevo vedno večje in močnejše. Njegovo deblo je vedno bolj debelo. Spomladi in poleti je krošnja polna zelenih in bujnih listov. Otroci so okoli njega posadili še druga drevesa in različne grme. Drevesa so zelo pomembna za življenje, saj nam dajejo kisik, da lahko sploh živimo.

Mojca Rezar, 4. a

~

~

Okolje onesnažujemo tudi z vozili kot so avtomobili, motorji, letala, vlaki in še huje. To zaupam le vam.

Nekega lepega dne sem bila zelo jezna, ker sem bila vsem v napoto. Odšla sem v gozd. A groza, vsepovsod je bilo polno smeti. Na eni sem se spotaknila in padla v čisto drug svet. Tam sem celo opazila čist potoček, ki je lepo šumel.

Sončni žarki so veselo žareli, rože so cvetele dišale, ni bilo smeti, vseokrog se je širila pozitivna energija. Moja slaba volja se je spremenila v najbolj razigrano in veselo voljo na svetu. Legla sem na sončno trato in opazovala nebo.

Od takrat tja zahajam vedno, ko sem žalostna ali jezna.

Tinkara Sivka, 4.a

Hočemo čist zrak

Nekega dne sem se prebudila, se oblekla in odšla na kratek jutranji sprehod.

Nisem še prišla daleč, ko sem zavohala smrad čistilne naprave. Zrak je bil tako zelo onesnažen, da sem pozabila dihati. Stekla sem v gozd. Tam sem prisluhnila drevesom in ptičkom, ki so čivkali, ker so bili lačni.

Skozi ušesa mi je šinil tanek glas. Ko sem mu prisluhnila, sem slišala: »O deklica, veš, kako me boli, ko nekateri otroci odlagajo smeti v naravo in tako grdo ravnajo z mano!« Takrat se je oglasil še potok: »Vame pa mečejo smeti in plastiko, včasih celo avtomobilske gume.« »To ni pošteno,« se oglasim. »Vse te ljudi bi bilo treba kaznovati.«

»Otroci, varujmo naravo!«

Daša Gajšek, 4. a

Bogati in revni

V Sloveniji imamo revne in bogate ljudi. Zdaj, ko je recesija, je ostalo veliko ljudi brez službe. Nekateri skoraj nimajo denarja za kruh, drugi pa živijo v razkošju. Zaradi recesije so se ustavile investicije, zato v nekaterih podjetjih stroji stojijo. Recesijo najbolj občutijo ljudje z nizkimi plačami.

Na ulicah vidimo vedno več ljudi, ki prosijo za denar. Organizacije za pomoč ljudem kot je Unicef zbirajo denar za revne po vsem svetu. Zaradi revščine ne

~

~

Vsak od nas bi lahko kaj daroval, pa naj si bodo to oblačila, obutev, hrana ali denar. Tudi kakšna topla beseda ali misel veliko pomenita. Vse bolj velja pregovor

»Denar sveta vladar«. Ljudje bi za denar storili vse.

Bogati ljudje pa se vozijo z dragimi avtomobili in imajo razkošne vile. Ne vidijo oziroma nočejo videti sveta okoli njih. Razkazujejo svoje drage avtomobile in obleke, drugi pa garajo za preživetje ali celo živijo pod milim nebom.

V primerjavi z otroki iz Afrike, smo Slovenci bogataši. Zdi pa se mi, da bogataši vedno ostanejo bogati in revni vedno revni.

Urška Klenovšek, 4. b

Revni in bogati Jan Globočnik, 4.b

Za čistejše okolje

Naše okolje onesnažujejo: onesnažen zrak, plini iz tovarn, prevozna sredstva, onesnažena industrijske odpadne vode, odpadki, …

Odpadki nastanejo v tovarnah, na gradbiščih in tudi v naših domovih. Nekateri ljudje še vedno odlagajo odpadke v naravo, kar je prepovedano in zelo neprimerno.

Vsi družinski člani lahko prispevamo k varovanju okolja z ločenim zbiranjem odpadkov v gospodinjstvu. Ločujemo lahko steklo, plastiko, papir, biološke odpadke, nevarne odpadke, gume, … Papir lahko dajemo v škatle in ga odpeljemo

~

~

za plastiko lahko damo plastične steklenice, igrače, kozarce, mape, vrečke, zamaške, zaboje, … Biološke odpadke damo v zabojnik rjave barve, lahko pa jih odlagamo tudi na kompostni kup ali v kompostnik, ki ga postavimo na zelenico.

Ločeno zbrane odpadke potem reciklirajo in naredijo surovine za nove izdelke.

K čistejšemu okolju lahko prispevamo tudi s sodelovanjem na krajevnih čistilnih akcijah, ki jih organizirajo različna društva.

Matija Godicelj, 4.b

Izsekavanje gozdov Nik Globočnik, 4. b

~

~

DREVO JE ŽIVLJENJE

Nekega sončnega dne sem se odpravila na sprehod. Vsa zadihana sem se ustavila v senci košatega drevesa in očarana strmela v visoke veje, ki so se dotikale modrega neba. Naslonila sem se na deblo, da bi si odpočila. Bilo je zelo prijetno. Zaprla sem oči…in drevo je spregovorilo:

» Veselo sem, da ti je lepo v moji družbi. Tako malo ljudi se ustavi in me občuduje. Nekateri odhitijo mimo in me sploh ne opazijo. No, še vseeno so boljši kot tisti, ki lomijo moje veje in z nožki zarezujejo v moje deblo. Ni jim mar, da smo tudi drevesa živa bitja in da čutimo.«

» Drevo govori, ali sanjam?« Presenečeno sem se ozrla vanj. Nič, le veter je majal njegove veje.

Na poti proti domu pa sem vseeno tuhtala o njegovih besedah. Zares je bilo žalostno, ker ljudje premalo spoštujemo naravo. Drevesa so vendar največja bitja na planetu. V času svojega življenja nam poklanjajo kisik, čistijo ozračje, blažijo vetrove, nudijo zavetje živalim,… Kar naprej dajejo, vsem, in za to ne zahtevajo plačila. Prisluhnimo, kaj nam govori naša Zemlja. Prisluhnimo, kaj nam govorijo drevesa.. Drevesa so živa, kot mi. Bodimo veseli, da jih imamo, in da lahko v njih uživamo.

Posadimo drevo v zemljo, zasadimo vrednote v srce.

Ana Mravlak, 4.a

~

~ ANKETIRALI SMO

ALI ŽIVIMO ZDRAVO?

V 5.a smo se odločili, da naše raziskovanje usmerimo na področje zdravja.

Zanimalo nas je, ali živimo zdravo. Predmet raziskovanja sta bili dve temi:

prehrana in zdrav način življenja.

Delo smo zastavili v naslednjih korakih:

• izdelava anketnega vprašalnika,

• obdelava podatkov,

• pridobivanje teoretičnega znanja za lažjo analizo rezultatov ankete,

• zanimivosti in tipičnosti v prehrani Slovencev po pokrajinah,

• sestava jedilnikov zdrave prehrane.

Da bi v sklepnem delu lažje analizirali podatke, ki smo jih dobili, smo raziskovanje zastavili medpredmetno; povezovali smo znanje s področja slovenščine (anketa), naravoslovja in tehnologije (sestavine hrane, zdrav način življenja), matematike

(obdelava podatkov s pomočjo računalnika – diagrami in grafi) in družbe (tipičnosti slovenskih pokrajin).

Pri raziskovanju smo sodelovali vsi učenci in velika večina naših staršev.

Razredničarka nas je skozi raziskovanje usmerjala, nam pomagala pri računalniški obdelavi podatkov ter pri oblikovanju zapisa o našem celotnem projektu. Ob

koncu smo izdelali tudi plakat.

1. Anketirali smo

Oblikovali smo dva anketna vprašalnika; enega za starše in enega za nas. Pri obeh smo želeli ugotoviti, kako se prehranjujemo in kaj naredimo za naše zdravje.

Rezultati anket so nas pripeljali do naslednjih ugotovitev:

~

~

in tudi nas pa poje le 3 obroke dnevno. Nekoliko je zaskrbljujoč podatek, da je tudi nekaj takšnih, ki pojedo dnevno le 1 do 2 obroka, žal tudi med nami, učenci.

• Naše mame vedo, da je zajtrk zelo pomemben, saj jih polovica redno

zajtrkuje. Najslabše navade imamo učenci. Verjetno smo zjutraj še precej zaspani in ni časa za zajtrk, res pa je tudi, da imamo šolsko malico že ob 8.35 uri, kar pa je tudi dovolj zgodaj za prvi obrok dneva. Večina v razredu zjutraj popije kakšen kozarec mleka ali soka, pogosto pa tudi sežemo po kakšnem sadju.

• Očetje in učenci zaužijemo največ ogljikovih hidratov, ki nam dajejo energijo in gorivo za naše telo. Očete bi opozorili, da pojedo premalo zelenjave in preveč maščob, mamice pa živijo dokaj zdravo.

• Ugotovimo lahko, da večina staršev popije dnevno dovolj tekočine, prav tako tudi mi. Potrebno je vedeti, da moramo vodo piti preko celega dneva in nikakor ne samo takrat, ko smo žejni.

• Učenci zagotovo preživimo največ časa na prostem, saj smo polni energije.

Kar nekaj mamic moramo opozoriti, da bi bilo prav, da vsaj pol ure preživijo na prostem, si privoščijo sprehod v naravo in se nadihajo svežega zraka.

Zagotavljamo, da se boste počutile bolje.

• Večina staršev je nekadilcev. Zelo smo veseli, če pa bi lahko prepričali še koga, da preneha s kajenjem, bi bili še bolj.

• Naši straši se zavedajo, da bi za svoje zdravje lahko naredili več. Ti podatki so kar nekoliko zaskrbljujoči, saj je zelo malo staršev, ki za svoje zdravje naredijo dovolj. Kar malo pa nas je zbodel odgovor enega izmed staršev, ki kljub temu, da kadi, meni, da za svoje zdravje zagotovo dobro skrbi. Zdravniki pravijo drugače.

• Z gledanjem televizije in igranjem na računalnik ne pretiravamo. Menimo, da je ena ura dnevno povsem ustrezen čas. Ugotavljamo, da se znamo zabavati še kako drugače kot samo z računalnikom in televizijo.

~

~

In še naš najljubši zajtrk, kosilo, večerja.

ZAJTRK: kosmiči, kruh z namazi, jajca in sendvič.

KOSILO: špageti, juha, meso (dunajski zrezki), solata.

VEČERJA: sendvič, pica, kosmiči.

Takšen izbor je naredila večina učencev. Vemo, da nekatere jedi z našega seznama ne sodijo ravno med zdrave obroke. No, malo si pa tudi lahko privoščimo,

saj s temi jedmi ne pretiravamo.

2. Tipične jedi v Sloveniji

Pri DRU spoznavamo Slovenijo. V posameznih naravnih enotah spoznavamo tudi tipičnosti pokrajin in ena izmed njih je tudi prehrana in jedi. Pri raziskovanju

smo si pomagali tudi z različno literaturo.

Tipične jedi, ki jih kuhamo ali kako drugače pripravljamo Slovenci, so naslednje:

~

~

juha),

koline ( krvavice, pečenice, kranjske klobase, savinjski želodec), sladice (orehova potica, jabolčni zavitek, prekmurska gibanica, štrukli (skutini, smetanovi), žganci (ajdovi, koruzni, polenta), stročnice (fižol, bob,

leča),

krompir, mlinci, kislo zelje, kisla repa, bujta repa, maščobe ( zaseka, ocvirki, mast… )

Slovenska ljudska kuhinja je težka kuhinja, kalorična in težje prebavljiva. Vse več ljudi se tega zaveda, zato v sodobno prehrano vnaša bolj zdravo hrano, ki

je lažja in manj kalorična.

Prekmurska gibanica Orehova potica

Savinjski želodec Bujta repa

~

~

Ob zaključku projekta smo sestavili nekaj jedilnikov zdrave prehrane, ki smo jih preizkusili s pomočjo kuharskih veščin naših mamic.

Priporočamo naslednji jedilnik za nedeljsko kosilo.

Zelenjavna juha Postrv na žaru

Priloga: krompir v kosih, posut z drobnjakom Sladica: jabolčni zavitek

Zelenjavna juha Postrv na žaru

Jabolčni zavitek

Dober tek!

Napisali za 5.a: Primož, Niki, Aljaž, Teja

~

~

Kaj pride v naše telo, kaj nagaja nam zelo?

Ko se prehladimo močno, le kdo odgovoren je zato?

Vid Rojc, 3. b

Malo piči, zaboli.

Ni čebela, ni komar.

Kaj je to?

Rok Cvek, 3. b

Zdravila nam predpiše, a nam nosa ne obriše?

Anže Lečnik, 3. b

Ko se zjutraj zbudim, brž tja pohitim,

da za svojo higieno poskrbim.

Julija Berglez, 3.b

V nosu brbota, v grlu prasketa, ponoči spati ti ne da.

Zala Radšel, 3. a

Pijemo ga, ko smo bolni, nam predpiše ga zdravnik.

Ko popiješ celo »flaško«, spet si zdrav, ne več bolnik.

Maja Godicelj, 3.a

~

~

~

~

~

~

~

~

Uredniški odbor:

Irena Kavka, Mojca Krajnc, Alenka Rezar, Tatjana Mravlak Oblikovanje:

Anja Kragelj, Barbara Majoranc Dragana Prepelič

Naslovnica:

Simona Urisk z učenci