UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LUCIJA URŠIČ
ANALIZA NALOG KRATKIH ODGOVOROV IZ PODROČJA TLAKA NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA IZ
FIZIKE 2016
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ FIZIKA – MATEMATIKA
Lucija Uršič
Mentor: doc. dr. Jurij Bajc
ANALIZA NALOG KRATKIH ODGOVOROV IZ PODROČJA TLAKA NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA IZ FIZIKE 2016
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
ZAHVALA
Zahvaljujem se docentu dr. Juriju Bajcu za strokovno pomoč, nasvete ter potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se Državnemu izpitnemu centru za dovoljenje za uporabo podatkov.
Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki so me podpirali in spodbujali na poti k zastavljenemu cilju.
POVZETEK
V diplomskem delu analiziramo dve nalogi kratkih odgovorov iz vsebin tlak, vzgon in gostota iz nacionalnega preverjanja znanja fizike iz leta 2016. Ena računska naloga je skoraj povsem enaka nalogi, ki so jo učenci reševali v preizkusu leta 2012 in je bila v preteklosti podrobno analizirana. V nalogi predstavimo podrobno primerjavo obeh nalog tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem smislu.
Primerjamo uspešnost učencev in izpostavimo vsebinske razlike med odgovori, ki se pojavljajo v obeh letih. Pri drugi nalogi, ki jo analiziramo, nas zanima predvsem porazdelitev pravilnih in nepravilnih odgovorov. V nalogi predstavimo tipične pravilne in nepravilne odgovore. Analiza temelji na reprezentativne vzorcu, ki ga je pripravil Državni izpitni center.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, fizika, prostornina, tlak, analiza odgovorov
ABSTRACT
In the thesis two short answer problems related to pressure, buoyancy, and density, included in the 2016 national examination in physics are analyzed. One computational problem in 2016 is almost identical to the one included in the 2012 examination and has already been subject of in-depth analysis in the past. Both quantitative and qualitative detailed comparisons of the solutions of the two problems are presented in the paper. We compare the pupils' success and highlight the differences in answers and in their contents in two years under consideration. The second analysed problem served mostly to get an overview of the correct and incorrect answers that the pupils give for the problem. The analysis is carried out for a sample that is representative for the whole population ad was prepared by the National Examination Centre.
Key words: national assessment of knowledge, physics, volume, pressure, answer analysis
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 KAJ JE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ... 1
2.1 CILJINACIONALNEGAPREVERJANJAZNANJA ... 2
3 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE ... 3
3.1 STRUKTURA PREIZKUSA IZFIZIKE ... 3
3.2 PREDSTAVITEVDOSEŽKOV ... 4
3.3 PREDSTAVITEVDOSEŽKOVNAPREIZKUSUIZFIZIKEVLETU2016 ... 5
4 ANALIZA IZBRANIH NALOG ... 7
4.1 ANALIZA5.NALOGE ... 7
4.1.1 ANALIZA PRAVILNIH ODGOVOROV ... 9
4.1.2 ANALIZA NEPRAVILNIH ODGOVOROV... 10
4.2 ANALIZA6.NALOGE ... 11
4.2.1 ANALIZA IN UGOTOVITVE ... 12
5 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA DVEH PODOBNIH NALOG NA PREIZKUSU IZ FIZIKE IZ LETA 2012 IN 2016 ...17
5.1 PRIMERJAVAANALIZINUGOTOVITEV ... 18
5.1.1 POSTOPEK ... 19
5.1.2 ŠTVEILKA ... 20
5.1.3 ENOTA ... 22
6 ZAKLJUČEK ...24
LITERATURA ...27
KAZALO SLIK
Slika 1: Porazdelitev učencev po dosežkih pri fiziki leta 2016 [7]. ... 5
Slika 2: Besedilo 5. naloge iz preizkusa znanja iz fizike leta 2016 [11]. ... 7
Slika 3: Besedilo 6. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2016 [11]. ... 11
Slika 4: Vsebinsko prepisan primer reševanja 6. naloge iz leta 2016. ... 15
Slika 5: Vsebinsko prepisan primer reševanja 6. naloge iz leta 2016. ... 17
Slika 6: Besedilo 13. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2012 [11]. ... 18
Slika 7: Graf prikazuje primerjavo uspešnosti učencev pri reševanju enake naloge na preizkusu iz fizike v letih 2012 in 2016. ... 18
Slika 8: Graf prikazuje primerjavo v pogostosti zapisa enakih končnih številk in načinov, kako so do teh številk prišli učenci, v letih 2012 in 2016. ... 21
Slika 9: Graf prikazuje primerjavo pogostosti zapisa enakih enot pri končnem odgovoru v letih 2012 in 2016. ... 23
KAZALO TABEL
Tabela 1: Moderirana navodila za vrednotenje 5. naloge iz preizkusa znanja iz fizike leta 2016 [4]. ... 8 Tabela 2: Splošni podatki o uspešnosti učencev pri 5. nalogi iz leta 2016. ... 8 Tabela 3: Pravilni odgovori, ki so jih zapisovali učenci pri 5. nalogi iz leta 2016. ... 9 Tabela 4: Nepravilni odgovori, ki so jih zapisovali učenci pri 5. nalogi iz leta 2016.
... 10 Tabela 5: Moderirana navodila za vrednotenje 6. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2016 [4]. ... 11 Tabela 6: Splošni podatki o uspešnosti učencev pri 6. nalogi iz leta 2016. ... 11 Tabela 7: Načini reševanja, ki so jih izbirali učenci pri 6. nalogi iz leta 2016. ... 12 Tabela 8: Končni rezultati pri 6. nalogi iz leta 2016 ter načini, kako so učenci to številko dobili. ... 14 Tabela 9: Enote, ki so se pojavljale ob končnih odgovorih pri 6. nalogi iz leta 2016.
... 16 Tabela 10: Primerjava v načinih reševanja, ki so jih izbrali učenci v letih 2012 in 2016 [12]. ... 19 Tabela 11: Primerjava končnih rezultatov in načinov, kako so učenci prišli do teh številk, v letih 2012 in 2016 [12]. ... 21
1
1 UVOD
V uvodnem delu predstavimo nacionalno preverjanje znanja (krajše NPZ); v katerih razredih se izvaja, iz katerih predmetov učenci pišejo preizkus ter kakšni so cilji preizkusa. Nacionalno preverjanje znanja je namreč pomembno za učence, učitelje in šolo, ter pomembno vpliva na razvoj izobraževalnega sistema na nacionalni ravni. Nacionalno preverjanje znanja iz fizike se je do sedaj izvajalo petkrat, zadnjič leta 2016.
V glavnem delu diplomske naloge analiziramo 5. in 6. nalogo iz vsebin tlak, vzgon in gostota iz preizkusa iz fizike iz leta 2016 ter uspešnost reševanja 6. naloge primerjamo z uspešnostjo reševanja skoraj povsem enake naloge iz leta 2012.
Analiza temelji na reprezentativnem vzorcu, ki ga je pripravil Državni izpitni center.
2 KAJ JE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je zunanje pisno preverjanje znanja, ki ga šole izvajajo v 6. in 9. razredu osnovne šole. Preverjanje učenci pišejo na šoli, v katero so vpisani. NPZ je pisni preizkus, v katerem se preverja le cilje in standarde iz učnega načrta. S tem zagotovimo vsebinsko veljavnost preizkusa in od učencev zahtevamo le znanje, ki ga lahko pridobijo med poukom.
Preverjanje znanja se izvaja za vse učence pod enakimi pogoji, saj se izvaja ob istem času za vse učence, pod vnaprej določenimi pravili. Preizkus je obvezen za vse učence v osnovni šoli v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, za prijavljene učence priseljence iz drugih držav, ki so prvič vključeni v osnovno šolo v republiki Sloveniji v 6. oziroma 9. razredu, za učence v 6. in 9. razredu, ki se izobražujejo v prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom, in za odrasle, ki so vpisani v program osnovne šole za odrasle v 6. oziroma 9. razredu.
V 6. razredu se izvaja preizkus iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine), matematike ter tujega jezika (angleščine ali nemščine). V devetem razredu se izvaja preizkus iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine), matematike ter tretjega predmeta. Tretji predmet se določi tako, da minister na začetku šolskega leta izbere največ štiri predmete, ki so obvezni v 8. in 9. razredu, nato pa določi, iz katerega predmeta se bo kot tretji predmet preverjalo znanje na
2
posamezni osnovni šoli. Za vse učence je obvezno, da pišejo preizkuse iz vseh treh predmetov.
Na isti dan lahko učenci opravljajo preizkus le iz enega predmeta. Preizkus pri posameznem predmetu traja najmanj 45 minut in največ 90 minut.
Za učence, ki se izobražujejo na domu, veljajo enaka pravila, kot za učence, ki obiskujejo javne šole [1, 2].
2.1 CILJI NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA
Cilj nacionalnega preverjanja znanja je preveriti doseganje standardov znanja, ki so zapisani v učnem načrtu, in pridobiti informacije o znanju učencev, saj je preizkus za vse učence enak. Vidimo lahko, katere vsebine so učencem težje in katere lažje, katerim bi morali posvečati več pozornosti in časa, ter katere bi bile mogoče bolj primerne za obravnavo v srednji šoli. Te informacije so namenjene tako učencem, kot tudi njihovim staršem, učiteljem, šolam in sistemu na nacionalni ravni.
Za učence (in njihove starše) je preizkus pokazatelj o njihovem znanju v nekem obdobju oz. ob zaključku šolanja. Poleg tega se lahko primerjajo s svojimi vrstniki, saj so vsi pisali pod enakimi pogoji enak preizkus, ki ima enoten kriterij vrednotenja.
Učitelji pridobijo dodatne informacije o znanju svojih učencev ter o njihovem doseganju standardov iz učnih načrtov. Ob analizi nalog in dosežkov svojih učencev, lahko kritično ovrednotijo svoje poučevanje in usklajujejo svoje kriterije vrednotenja znanja s kriteriji drugih učiteljev.
Šole s strokovno analizo dosežkov učencev in s primerjavo dosežkov z drugimi šolami, pridobijo pomembno informacijo o kakovosti njihovega dela. Ugotavljajo lahko razloge za odstopanje od želenih rezultatov in poiščejo možnosti za izboljšave. Dosežki učencev so pomembni tudi za načrtovanje razvoja šole ter oblikovanje načrta za izobraževanja učiteljev in dela v strokovnih aktivih.
Prav tako je nacionalno preverjanje znanja pomembno na nacionalni ravni.
Dosežki učencev se uporabljajo tudi kot podlaga za sprejemanje odločitve o razvoju izobraževalnega sistema na nacionalni ravni. Preizkus sistemu zagotavlja
3
informacije o doseganju standardov v učnih načrtih, po drugi strani pa tudi evalvacija učnih načrtov in kakovost izobraževanja na nacionalnem nivoju. Te informacije so pomembne pri svetovanju in izobraževanju učiteljev in pri razvoju učnih načrtov [3].
3 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE
Kot tretji predmet, je na nacionalnem preverjanju znanja lahko izbran tudi predmet fizika, saj je obvezni predmet v 8. in 9. razredu. Do sedaj se je preverjanje iz fizike izvajalo petkrat, zadnjič v letu 2016. V tem poglavju predstavimo strukturo preizkusa iz fizike ter uvrščanje nalog in učencev v posamezna območja, ki zajemajo naloge s podobno težavnostjo.
3.1 STRUKTURA PREIZKUSA IZ FIZIKE
Preizkus iz fizike je sestavljen iz 20 nalog. Največje število točk, ki jih lahko doseže učenec je 36 točk. Naloge izbirnega tipa so vredne eno točko, ostale naloge pa od ene do največ štirih točk. Za reševanje preizkusa imajo učenci na voljo 60 minut [4].
Naloge v preizkusu so razdeljene na tri taksonomske ravni. Naloge prve ravni (znanje in poznavanje) obsegajo približno 20 % preizkusa, naloge druge ravni (razumevanje in uporaba) 55 %, naloge tretje ravni (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, analiza, vrednotenje) pa približno 25 % preizkusa.
Preizkus je sestavljen iz različnih tipov nalog:
naloge izbirnega tipa, kjer učenec iz ponujenih možnosti izbere pravilen odgovor,
naloge kratkih odgovorov, kjer je potreben le krajši izračun ali pa le zapisati odgovor,
naloge s slikovnim odgovorom, kjer učenec rešitev nariše,
strukturirane naloge, ki so kombinacija posameznih nalog.
Preizkus vključuje vsebine, ki se obravnavajo v 7. razredu pri naravoslovju (zvok in valovanje) ter pri fiziki v 8. in 9. razredu (svetloba, sile, tlak, vzgon, gostota,
4
vesolje, gibanje, delo, energija, toplota, elektrika (električni tok, napetost, delo in upor)). Izpuščeno je le področje magnetizma in del vsebin o elektriki, saj se ta snov v večini šol obravnava po pisanju preizkusov. Učitelji sicer lahko sami izbirajo vrstni red obravnave snovi, vendar je tudi v večini učbenikov ta snov na koncu in učitelji običajno sledijo zaporedju učbenika [5].
3.2 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV
Člani predmetne komisije pripravijo opise izbranih področij na lestvici dosežkov na preizkusu. Grafična predstavitev dosežkov učencev na preizkusu je izdelana tako, da so vsi učenci, ki so pisali preizkus iz izbranega predmeta, razporejeni od učenca z najmanj, do učenca z največ točkami, višina stolpca pri določenem številu točk pa predstavlja, koliko učencev je doseglo posamezno število točk.
Na grafični predstavitvi so posebej označena štiri območja in vsako je izbrano tako, da je v njem vsaj 10 % učencev:
ZELENO: v to območje spadajo učenci, katerih skupni dosežek pri predmetu določa mejo spodnje četrtine dosežkov glede na preostale dosežke. Njihovi dosežki so višji od spodnjih 20 % in nižji od 70 % preostalih dosežkov.
RUMENO: v to območje spadajo učenci, katerih skupni dosežek pri predmetu določa mejo med polovicama dosežkov. Njihovi dosežki so višji od spodnjih 45 % in nižji od 45 % preostalih dosežkov.
RDEČE: v to območje spadajo učenci, katerih skupni dosežek pri predmetu določa mejo zgornje četrtine dosežkov. Njihovi dosežki so višji od spodnjih 70 % in nižji od 20 % preostalih dosežkov.
MODRO: v to območje spadajo učenci, ki predstavljajo zgornjo desetino učencev po uspešnosti na preizkusu. Njihovi dosežki so višji od 90 % preostalih dosežkov.
Za vsako območje se nato določi naloge, ki so jih učenci posameznega območja uspešno reševali. Uspešnost reševanja pomeni, da mora v posameznem območju nalogo rešiti vsaj 65 % učencev z dosežki v danem območju. V splošnem to pomeni, da učenci z višjimi dosežki uspešno rešujejo tudi naloge iz nižjih območij.
5
Na primer, učenci iz rdečega območja v splošnem uspešno rešujejo naloge iz rdečega ter rumenega in zelenega območja, neuspešno pa rešujejo naloge iz modrega območja.
Za dosežke zunaj izbranih območij, lahko sklepamo o njihovem znanju. Na primer, za učence med zelenim in rumenim območjem, lahko trdimo, da z verjetnostjo, večjo od 65 %, uspešno rešujejo naloge iz zelenega območja in z verjetnostjo, manjšo od 65 %, rešujejo naloge iz rumenega območja.
Naloge, ki jih niti učenci iz modrega območja (to je skupina 10 % učencev, ki so imeli najvišje dosežke na celotnem preizkusu) niso reševali uspešno, pravimo da so »nad modrim območjem« [6].
3.3 PREDSTAVITEV DOSEŽKOV NA PREIZKUSU IZ FIZIKE V LETU 2016 Nacionalno preverjanje znanja iz fizike je bilo izvedeno tudi v letu 2016. Preizkusa se je udeležilo 4176 učencev. V povprečju so dosegli 18,1 točke od 36 možnih, kar je 50 % vseh možnih točk. Slika 1 prikazuje porazdelitev učencev po doseženem številu točk. S črno piko je označeno povprečno doseženo število točk. Na sliki 1 je označeno tudi zeleno, rumeno, rdeče in modro območje [7].
Slika 1: Porazdelitev učencev po dosežkih pri fiziki leta 2016 [7].
6
Analiza dosežkov učencev iz fizike v letu 2016 kažejo, da učenci z dosežki v zelenem območju poznajo enostavne vsebine iz astronomije, sil, dela in izkazujejo znanje uporabe preprostih grafov. Učenci v tem območju rešijo malo nalog, ki so običajno I. ali II. kognitivne ravni, uspešno pa rešujejo tudi preproste naloge III.
kognitivne ravni, kjer prek grafičnega zapisa odvisnosti napovejo stanje sistema.
Učenci z dosežki v rumenem območju izkazujejo večje znanje kakor učenci v zelenem območju. Nekoliko presenetljivo rešujejo naloge, ki zahtevajo preprosto sklepanje, in se uvrščajo med naloge III. kognitivne ravni. Presenetljivo je tudi to, da so nekatere naloge s preprostim sklepanjem bolje reševali, kot učenci (višjega) rdečega območja. Učenci uspešno rešujejo tudi naloge s tlakom v tekočinah, znajo seštevati vzporedne sile in poznajo enoto za prostornino.
Učenci v rdečem območju uspešno rešujejo preproste računske naloge, poznajo osnove geometrijske optike, kinematike in dinamike ter vsebin naravoslovja. Glede na učence prejšnjih dveh območij, kažejo boljše razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti in zvez med posameznimi količinami. Učenci v tem območju uspešno rešujejo naloge vseh treh kognitivnih ravni, največ nalog II. kognitivne ravni.
Učenci v tem območju znanje bolje »uporabljajo«, kot učenci v prejšnjih območjih.
Ne rešujejo pa nobene dodatne naloge III. kognitivne ravni.
Učenci v modrem območju uspešno rešujejo večino nalog iz preizkusa ter kažejo razumevanje fizikalnih zakonitosti pojavov. Edini so, ki relativno uspešno rešujejo naloge iz vzporedne vezave porabnikov v električnem krogu, ter kažejo znanje iz zahtevnejših vsebin iz vesolja, sil, tlaka, gibanja in elektrike. Uspešno rešujejo naloge vseh kognitivnih ravni. Zanimivo pa je, da so od šestih nalog, k jih tudi ti učenci niso uspešno reševali, kar tri naloge I. kognitivne ravni. Vseh šest, slabo reševanih nalog, sodi v območje nad modrim. So pa bile tri naloge zelo blizu modrega območja, tako da so le ostale tri izrazito slabo reševane. Teme teh nalog so bile tlak, gibanje (povprečna hitrost) in elektrika (vzporedna vezava). Vse te tri naloge so bile mišljene kot zahtevnejše, tako da majhna uspešnost ne preseneča [8].
7
4 ANALIZA IZBRANIH NALOG
V nadaljevanju analiziramo vzorec 500 nacionalnih preverjanj znanja iz fizike, ki so jih učenci reševali v letu 2016. Vzorec je skrbno izbran in pripravljen s strani Državnega izpitnega centra in predstavlja reprezentativen vzorec za celotno populacijo. Obravnavamo 5. in 6. nalogo preizkusa iz fizike iz leta 2016. Obe nalogi preverjata znanje s področja tlaka. Peta naloga sprašuje po enoti za prostornino, šesta pa je krajša računska naloga o tlaku. Skoraj povsem enaka naloga o tlaku je bila vključena v preizkus iz fizike v letu 2012, le da je bila sestavljena iz dveh delov. Naloga 6 iz leta 2016 je enaka delu 13.a iz leta 2012.
Besedilo in slika sta spremenjeni le toliko, da je naloga lahko postavljena samostojno, medtem ko je bila leta 2012 del naloge z dvemi vprašanji (glej sliki 3 in 6 v besedilu). Tako lahko primerjamo znanje učencev v obeh letih in poskušamo ugotoviti morebitne razlike in podobnosti v znanju oziroma reševanju.
Učenci se o prostornini in enotah te količine učijo že v 6. razredu osnovne šole pri matematiki. Takrat jo začnejo povezovati z enotami za merjenje tekočine. Pri fiziki prostornino obravnavamo v 8. razredu, običajno pred obravnavo poglavja o gostoti, specifični teži in tlaku.
Tlak se pri fiziki obravnava običajno v 8. razredu. Takrat učenci spoznajo tlak kot razmerje med silo in velikostjo stične površine (𝑝 =𝐹𝑆). V nadaljevanju spoznajo še tlak v tekočinah in tlak zaradi teže tekočine [9, 10].
4.1 ANALIZA 5. NALOGE Besedilo naloge je na sliki 2.
Slika 2: Besedilo 5. naloge iz preizkusa znanja iz fizike leta 2016 [11].
8
Učenci so v 5. nalogi morali zapisati zgolj enoto za prostornino. Navodila za vrednotenje so predstavljena v tabeli 1:
Tabela 1: Moderirana navodila za vrednotenje 5. naloge iz preizkusa znanja iz fizike leta 2016 [4].
Naloga Točke Odgovor Dodatna navodila
5 1 𝑚3 Učenec dobi točko za katerokoli enoto za prostornino (𝑙, 𝑑𝑚3, 𝑚𝑙 …). Učenec dobi točko tudi, če je enota
zapisana z besedo.
Naloga sodi v rumeno območje, kar pomeni, da so to nalogo uspešno reševali učenci, ki so po skupnem dosežku na preizkusu blizu sredine populacije ali nad njo.
Od vseh učencev, ki so pisali preizkus, je nalogo uspešno rešilo 67 % učencev. V tabeli 2 vidimo, da se s tem skladajo tudi rezultati iz izbranega vzorca, saj je 72 % učencev nalogo rešila pravilno, nekaj jih je nalogo rešilo napačno, le 5 % učencev pa naloge ni reševalo.
Tabela 2: Splošni podatki o uspešnosti učencev pri 5. nalogi iz leta 2016.
Št. odgovorov Delež odgovorov [%]
Pravilno 359 71,8
Nepravilno 117 23,4
Nerešeno 24 4,8
Skupaj 500 100
9 4.1.1 ANALIZA PRAVILNIH ODGOVOROV
Skoraj tri četrtine učencev je odgovorilo pravilno. Vsi pravilni odgovori, ki so se pojavili v vzorcu, so predstavljeni v tabeli 3. Ker je bilo možnih pravilnih odgovorov več, v nadaljevanju analiziramo, kakšne pravilne odgovore so podajali učenci. Za pravilne odgovore se je upoštevala katerakoli enota za prostornino, tako enote, izpeljane iz enote za dolžino (m3, cm3, dm3, …), kot enote, ki se običajno uporabljajo za merjenje prostornine tekočin (l, ml, dl, …).
Tabela 3: Pravilni odgovori, ki so jih zapisovali učenci pri 5. nalogi iz leta 2016.
Odgovor Št. odgovorov Delež pravilnih odgovorov [%]
m3 225 61,1
dm3 36 9,8
cm3 64 17,4
Liter – l 42 11,4
Mililiter – ml 1 0,3
Skupaj 368 100
Izmed pravilnih odgovorov so se najpogosteje pojavljale enote, izpeljane iz dolžine. Od teh enot pa je bil najpogosteje zapisan kubični meter, ki ga je zapisalo 61 % učencev, ki so pravilno odgovorili. To ni presenetljivo, saj je to njim zagotovo najbolj znana in najbolj pogosto uporabljena enota. Zanimivo pa je to, da je nekaj več kot četrtina učencev, ki so zapisali pravilni odgovor, zapisalo kubični deci- ali centimeter. Posebnih razlogov, zakaj ravno ti dve enoti, ne poznamo, mogoče si učenci te enote lažje predstavljajo. Le desetina učencev, ki so odgovorili pravilno, je zapisala enoto za merjenje prostornine tekočin. Od tega je le en učenec kot odgovor zapisal mililiter, vsi ostali so zapisali liter1.
1 Pričakovala sem, da bo odgovor liter pogostejši, saj je poleg kubičnega metra edina enota brez predpon. Je pa mogoče, da je zaradi vprašanja po enoti za prostornino večina učencev uporabila za prostornino običajno pogosteje uporabljeno kubično enoto.(opomba avtorice)
10 4.1.2 ANALIZA NEPRAVILNIH ODGOVOROV
Skoraj četrtina vseh odgovorov je bila napačnih. Nepravilni odgovori, ki so se pojavili v vzorcu, so predstavljeni v tabeli 4.
Med najpogostejšimi odgovori se pojavlja črka V oziroma beseda volumen, ki je sopomenka besede prostornina. Ta odgovor je zapisala nekaj več kot polovica učencev, ki so odgovorili napačno. Najverjetneje učenci naloge niso pozorno prebrali, ali pa niso poznali enote za prostornino ter so ugibali. Če so zapisali le V, so mogoče enoto zamenjali z oznako, kar se mi zdi zelo možno, saj je večina učencev zapisovala »V«, ne pa besedo volumen. Druga najpogostejša napačna rešitev so bile kvadratne enote, ki jih je zapisalo 12 % učencev. Učenci so se mogoče le zmotili ali pa niso točno vedeli, ali gre za kubične ali kvadratne enote.
Približno enako pogosto kot kvadratne enote so učenci zapisovali tudi veliko črko P, kot oznako za prostornino, kar seveda ni standardna oznaka. Črka P se pogosto uporablja kot oznaka za površino, poleg tega je to oznaka in ne enota.
Nekaj primerov je še bilo, ko so učenci zapisovali preproste enačbe, katerokoli drugo enoto ali oznako. Odgovore, ki se niso ponovili več kot enkrat, uvrstimo pod
»drugo«.
Tabela 4: Nepravilni odgovori, ki so jih zapisovali učenci pri 5. nalogi iz leta 2016.
Odgovor Št. odgovorov Delež nepravilnih odgovorov [%]
V, volumen 68 58,1
P 13 11,1
Kvadratne enote (cm2,m2…) 14 12,0
Enačbe 4 3,4
Druge enote 7 6,0
Oznake količin 4 3,4
Drugo 7 6,0
Skupaj 117 100
11 4.2 ANALIZA 6. NALOGE
Besedilo naloge je napisano na sliki 3.
Slika 3: Besedilo 6. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2016 [11].
Učenci so morali v 6. nalogi izračunati tlak po enačbi 𝑝 =𝐹𝑆. Navodila za vrednotenje naloge so prikazana v tabeli 5.
Tabela 5: Moderirana navodila za vrednotenje 6. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2016 [4].
Naloga Točke Odgovor Dodatna navodila
6 1 1,25 MPa Učenec dobi točko za pravilni zapis v katerikoli enoti za tlak.
Naloga sodi v območje nad modrim, kar pomeni, da so tudi učenci iz skupine 10 % učencev z najvišjimi dosežki na celotnem preizkusu, nalogo reševali z manj kot 65 % uspešnostjo. Od vseh učencev, ki so pisali preizkus, je nalogo uspešno rešilo 14 % učencev. Tudi rezultati iz vzorca, ki so v tabeli 6, kažejo na to, da je bila naloga precej slabo reševana, saj jo je uspešno rešilo le 71 učencev oziroma 14 % učencev iz vzorca. Desetina učencev pa naloge sploh ni začela reševati.
Tabela 6: Splošni podatki o uspešnosti učencev pri 6. nalogi iz leta 2016.
Št. odgovorov Delež odgovorov [%]
Pravilno 71 14,2
Nepravilno 377 75,4
Nerešeno 52 10,4
Skupaj 500 100
12 4.2.1 ANALIZA IN UGOTOVITVE
Za preglednejšo analizo naloge, rešitve učencev razvrstimo v tri kategorije. V prvi kategoriji analiziramo postopek oziroma način reševanja naloge, v drugi kategoriji analiziramo končno številko v odgovoru in v tretji kategoriji analiziramo enoto, ki jo je učenec zapisal pri končnem odgovoru.
4.2.1.1 POSTOPEK
Najprej analiziramo, kakšen postopek oziroma način reševanja so učenci izbrali, kako so se naloge lotili.
Tabela 7: Načini reševanja, ki so jih izbirali učenci pri 6. nalogi iz leta 2016.
Razred Št. odgovorov Delež odgovorov [%]
Ni reševal 52 10,4
Pravilno iz 𝑝 =𝐹𝑆 244 48,8
Ni razvidno 145 29,0
Dvakrat delil s 4 24 4,8
Zamenjal pomene F in S 5 1,0
V dveh korakih 19 3,8
Drugo 11 2,2
Skupaj 500 100
Iz tabele 7 je razvidno, da desetina učencev iz vzorca sploh ni začela z reševanjem naloge.
Skoraj polovica učencev je pravilno začela reševati nalogo z enačbo 𝑝 =𝐹𝑆, vendar jo kljub temu večina ni pravilno dokončala.
V razred »ni razvidno« uvrstimo tiste učence, ki niso zapisali postopka, ali poleg številk ni zapisanih tudi enot. Takih učencev je bilo skoraj tretjina vseh iz vzorca.
Postopek v tem primeru ni razviden zaradi nerodno izbranih podatkov. Ploščina stola je namreč ravno 1 cm2 in ne moremo ločiti, ali je učenec delil s 4 zaradi skupne ploščine, ali zaradi števila nog stola.
13
Približno 5 % učencev je v nalogi silo 500 N dvakrat delilo s štiri. Verjetno zato, ker so prvič upoštevali, da se sila prenese na vse stične ploskve med stolom in tlemi (to je skupaj ravno 4 cm2), drugič pa, ker ima stol štiri noge. Natančno ne moremo presoditi, saj so to le ugibanja na podlagi rešenih nalog; jasneje bi bilo, če bi podatek o ploščini ene noge ne bil ravno 1 cm2.
Pri 1 % učencev opazimo, da so zamenjali pomena oznak F in S. Enačbo 𝑝 =𝐹𝑆 so zapisali pravilno, vendar so v števec za oznako F zapisali podatke za ploščino, za oznako S pa podatke o tlaku. Glede na to, da so učenci enačbo imeli zapisano na listu s formulami, nisem pričakovala težav z zapisom enačbe, je pa tu razvidno, da nekateri učenci ne vedo, kaj pomenita oznaki F in S.
Nekaj učencev (4 %) je nalogo rešilo v dveh korakih; najprej so silo delili s ploščino ene noge, nato pa rezultat delili še s štiri, ker ima stol štiri noge. Ti učenci so večinoma prišli do pravilnih rezultatov.
V kategorijo drugo (2 %) uvrstimo nepravilne postopke, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od zgornjih kategorij.
14 4.2.1.2 ŠTEVILKA
V tabeli 8 so zbrani podatki o različnih tipih številskih odgovorov, ki so jih učenci napisali kot končni rezultat, skupaj z načini reševanja, ki vodijo do teh odgovorov.
Tabela 8: Končni rezultati pri 6. nalogi iz leta 2016 ter načini, kako so učenci to številko dobili.
Razred Št. odgovorov Delež odgovorov [%]
Ni reševal 70 14
Pravilna številka s pravilno enoto 71 14,2
Pravilna številka z napačno enoto tlaka 51 10,2 Pravilna številka z napačno enoto, ki ni
enota tlaka 89 17,8
Pravilna številka brez enote 12 2,4
Napačna ploščina 112 22,4
Dvakrat delil s 4 24 4,8
Napačna pretvorba enot 15 3
Računska napaka 8 1,6
Drugo 48 9,6
Skupaj 500 100
Brez končne številke je bilo 14 % preizkusov, kar pomeni, da je na poti do končne rešitve obupalo približno 3,5 % učencev, saj dobrih 10 % učencev naloge sploh ni začelo reševati.
Skoraj polovica učencev (45 %) je izračunala pravilno številko, a le 14 % učencev je tej številki dodalo tudi pravilno enoto. Približno desetina učencev je pravilni številki dodala tudi enoto za tlak, a je ta bila neustrezna. Zelo pogosto se je dogajalo, da so učenci vse pravilno izračunali, nato pa niso bili pozorni na enote, kar prikazuje primer na sliki 4. Enoto N/cm2 so zapisali kar kot pascal – Pa, kar pa ni pravilno, saj bi morali kvadratne centimetre pretvoriti v kvadratne metre.
15
Slika 4: Vsebinsko prepisan primer reševanja 6. naloge iz leta 2016.
K pravilni številki je 18 % učencev zapisalo enoto, ki ni enota tlaka. Pri takih primerih je bila zelo pogosta enota newton – N. Zakaj ravno N, pa v naslednjem poglavju. Nekaj je bilo še takih učencev, ki k pravilni številki niso zapisali nobene enote.
Ostali učenci so prišli do napačnih številk. Nekaj več kot petina vseh učencev je do napačne številke prišla zaradi napačne ploščine. Mogoče zaradi nerazumevanja, nenatančnega branja ali česa drugega, so za ploščino vstavljali podatek 1 cm2 in niso upoštevali, da stol stoji na štirih nogah. En od možnih razlogov je tudi, da so učenci mislili, da sila 500 N deluje na vsako nogo posebej, čeprav je v besedilu izrecno napisano drugače. Tako so za izračun tlaka pod eno nogo uporabili silo 500 N ter površino 1 cm2.
Skoraj 5 % učencev je silo 500 N dvakrat delilo s štiri. Razlogi so enaki kot v kategoriji »postopki«, torej da so učenci prvič upoštevali, da se sila porazdeli na vse stične ploskve med stolom in tlemi, drugič pa še, da ima stol štiri noge.
Seveda so to le ugibanja, ki se zdijo najbolj logična za tak postopek.
Nekaj učencev (3 %) je do napačnega rezultata prišlo zaradi napačnega pretvarjanja enot. Nekateri so se zmotili že pri pretvarjanju iz kvadratnih centimetrov v kvadratne metre, nekateri pa so se zmotili pri pretvarjanju iz N/cm2 v N/m2. Le 8 učencem se je na poti do končne rešitve zalomilo zaradi računske napake. V kategorijo »drugo« uvrstimo rezultate, ki niso bili jasni ali pa niso sodili v nobeno od zgoraj naštetih kategorij.
16 4.2.1.3 ENOTE
V tabeli 9 je prikazano, katere enote so se pojavljale poleg končne številke.
Tabela 9: Enote, ki so se pojavljale ob končnih odgovorih pri 6. nalogi iz leta 2016.
Razred Št. odgovorov Delež odgovorov [%]
Ni reševal 70 14
Katerakoli enota za tlak 246 49,2
Enota newton – N 99 19,8
Enota joule - J 21 4,2
Brez enote 31 6,2
Oznaka p 7 1,4
Drugo 26 5,2
Skupaj 500 100
Učenci, ki niso zapisali nobene številke, tudi enote niso zapisali, in takih je 14 %.
To so učenci, ki naloge niso reševali oziroma niso prišli do končnega odgovora.
Skoraj polovica učencev (49 %) je k številki pripisala enoto, ki se jo uporablja za zapis tlaka (Pa, bar, N/m2 …). To je precej dober podatek, saj učenci kljub morebitnemu nerazumevanju naloge vedo, v kakšnih enotah izražamo tlak.
Druga najpogostejša enota je bila newton – N, ki jo je zapisalo skoraj 20 % učencev. Razlog je verjetno v tem, da so učenci v enačbi delili silo 500 N le s štirimi nogami stola, in število nog nima enote, kar pomeni, da je končna enota N.
Razlog pa bi lahko bil tudi v tem, da učenci enačijo pojma sila in tlak, ter niso pozorni na pravo enoto, kar kaže primer na sliki 5.
Nekaj učencev je uporabilo tudi enoto joule – J. Možno je, da so razlogi podobni kot pri uporabi enote newton, da so učenci zamenjali tlak s drugimi količinami, ki so izražene v enoti joule.
Približno 6 % učencev, k številki ni zapisalo nobene enote. Nekateri so enote pisali med računanjem, a je na koncu niso zapisali, nekateri pa so celoten izračun naredili brez enot, in je tudi na koncu niso zapisali.
17
Nekajkrat se je za številko pojavila tudi črka p (na primer 125 p). Najverjetneje naj bi to predstavljalo enoto za tlak, a to je v resnici standardna oznaka za tlak.
V razred drugo uvrstimo enote, ki so se pojavljale le enkrat ali jih ne moremo uvrstiti v zgornje razrede.
Slika 5: Vsebinsko prepisan primer reševanja 6. naloge iz leta 2016.
5 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA DVEH PODOBNIH NALOG NA PREIZKUSU IZ FIZIKE IZ LETA 2012 IN 2016
Besedilna naloga o tlaku je bila že vsebovana na nacionalnem preverjanju znanja v letu 2012, le da je imela še dodatno podvprašanje (slika 6). V magistrskem delu jo je analizirala Mateja Podgorelec [12], tako da lahko primerjamo uspešnost reševanja naloge v obeh letih. V nadaljevanju primerjamo izbrana vzorca iz obeh let. Primerjamo lahko, ali so učenci nalogo bolje ali slabše reševali, ali so se katere izmed napak pojavljale podobno ali različno ali so se pojavile kakšne nove napake in podobno.
Analiza v magistrskem delu je narejena podobno kot v poglavju 4.2.1. Mateja Podgorelec je ravno tako oblikovala tri kategorije (postopek, številka in enota) ter vsako razdelila na več razredov. Ločila je prvi in drugi del naloge, nas pa zanima le prvi del, ki je enak nalogi iz leta 2016.
18
Slika 6: Besedilo 13. naloge iz preizkusa znanja iz fizike iz leta 2012 [11].
5.1 PRIMERJAVA ANALIZ IN UGOTOVITEV
V letu 2012 je prvi del naloge sodil v območje nad modrim, prav tako v letu 2016.
Kot vidimo na sliki 7, je bilo približno 7 % manj nalog pravilno rešenih v letu 2016.
Skoraj 10 % več pa je bilo narobe rešenih nalog tega leta. Nerešenih nalog je bilo dobra 2 % manj leta 2016. Torej je na preizkusu leta 2016 več učencev nalogo začelo reševati, a jo je tudi manj uspešno rešilo do konca.
Slika 7: Graf prikazuje primerjavo uspešnosti učencev pri reševanju enake naloge na preizkusu iz fizike v letih 2012 (rdeče) in 2016 (zeleno).
0 20 40 60 80
pravilno nepravilno nerešeno
2012 2016
19
Za natančnejšo primerjavo nalogi primerjamo po treh kategorijah.
5.1.1 POSTOPEK
Najprej primerjamo, kakšen postopek oziroma način reševanja so izbrali učenci.
Nekaj razredov je v obeh analizah enakih. Te razrede lahko primerjamo med seboj. Vsi razredi so prikazani v tabeli 10.
Tabela 10: Primerjava v načinih reševanja, ki so jih izbrali učenci v letih 2012 in 2016 [12].
Razred Delež odgovorov leta
2012 [%]
Delež odgovorov leta 2016 [%]
Ni reševal 13 10,4
Pravilno iz 𝑝 =𝐹𝑆 66 48,8
Ni razvidno 16 29,0
Dvakrat delil s 4 / 4,8
Zamenjal pomene F in S / 1,0
V dveh korakih / 3,8
Narobe obrnjene kombinacije
enačbe 𝑝 =𝐹𝑆 1 /
Prav iz 𝑝𝑎 =𝑝4𝑏 1 /
Drugo 3 2,2
V obeh letih nekaj več kot 10 % učencev naloge sploh ni reševalo.
Zelo pogosto so učenci pravilno nastavili nalogo in začeli z enačbo 𝑝 =𝐹𝑆. V letu 2012 je bilo takih učencev približno dve tretjine, v letu 2016 pa nekaj manj, in sicer skoraj polovica učencev. Dobro je, da je ta odgovor najpogostejši v obeh preizkusih, saj je to prava pot do pravilnega rezultata. Zanimivo pa je, da je v obeh letih le malo teh učencev prišlo tudi do pravilnega končnega rezultata.
V obeh letih se je pogosto dogajalo, da postopek ni razviden. Leta 2012 približno 15 % učencev ni zapisalo jasnega postopka, leta 2016 pa skoraj dvakrat toliko
20
učencev. V ta razred se štejejo nejasni postopki, ali če postopka sploh ni in je zapisan le končni rezultat. Do nejasnosti postopka pride zaradi razlogov, ki so opisani že v poglavju 4.2.1.1
Če združimo oba najštevilčnejša razreda, ki lahko privedeta do pravilnega rezultata, imamo takih učencev približno 80 % za obe leti. V obeh letih je bilo tudi pravilnih odgovorov približno enako. Iz tega lahko sklepamo, da je mogoče učenec, ki ni jasno zapisal postopka, vseeno odgovoril pravilno. Če postopka ni, ali ni razviden, ni nujno, da je bil postopek napačen.
V obeh analizah so odgovori razdeljeni še v nekaj razredov, ki pa jih ne moremo primerjati, saj ne kategorizirajo podobnih odgovorov.
Leta 2012 je bilo nekaj takih učencev, ki so prvi del naloge rešili tako, da so najprej rešili drugi del, ter iz podatkov iz drugega dela rešili prvi del. Takih učencev je bilo zelo malo (le 1 %), zato ne pomembno vplivajo na primerjavo med obema nalogama, seveda pa takih primerov leta 2016 ni, ker ni bilo drugega vprašanje pri tej nalogi tako kot leta 2012 (sliki 3 in 6).
5.1.2 ŠTVEILKA
V tem poglavju primerjamo končne številke, ki so jih dobili učenci. Nekatere razrede iz analize iz poglavja 4.2.1.2 združimo, da bo primerjava lažja.
Do številke pri nalogi ni prišlo v obeh letih približno 15 % učencev, kar pomeni, da je približno 3 % učencev začelo nalogo, a je ni dokončalo.
Kot lahko vidimo na sliki 8, se v obeh preizkusih najpogosteje pojavlja pravilna številka (t.j. 125, 1250000 …). Ta številka pa poleg nima nujno prave enote. V tabeli 11 vidimo, da je v letu 2012 kar 58 % učencev zapisalo pravilno številko, od tega jih je le 21 % zapisalo poleg pravilne številke tudi ustrezno enoto. Vsi ostali učenci so poleg pravilne številke zapisali napačno enot ali pa enote niso zapisali.
21
Tabela 11: Primerjava končnih rezultatov in načinov, kako so učenci prišli do teh številk, v letih 2012 in 2016 [12].
Razred
Delež odgovorov leta 2012 [%]
Delež odgovorov leta 2016 [%]
1 Ni reševal 16 14
2 Pravilen rezultat 45 34,4
3 Pravilna številka z napačno
enoto tlaka 13 10,2
4 Napačna ploščina 11 22,4
5 Dvakrat delil s 4 4 4,8
6 Napačna pretvorba enot 5 3
7 Računska napaka 2 1,6
8 Drugo 4 9,6
Slika 8: Graf prikazuje primerjavo v pogostosti zapisa enakih končnih številk in načinov, kako so do teh številk prišli učenci, v letih 2012 (rdeče) in 2016 (zeleno). Vrstni red stolpcev
je enak zaporedju razredov v tabeli 11.
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
1 2 3 4 5 6 7 8
2012 2016
22
V letu 2016 je od vseh učencev, približno 15 % manj učencev kot leta 2012 prišlo do prave številke. Le dobrih 14 % vseh učencev je prišlo do pravilne številke s pravilno enoto, kar je tudi nekaj manj kot leta 2012, ko je bilo takih 21 % vseh učencev.
Učencev, ki so prišli do pravilne številke v letu 2012 je precej več, kar pomeni, da so učenci v letu 2016 slabše reševali nalogo, saj jih je manj prišlo do prave številke. Manj jih ima tudi pravilno številko z enoto tlaka, kar pomeni, da so pisali končni rezultat v drugih enotah, kar pomeni, da slabše poznajo enoto tlaka.
Druga najpogostejša številka, ki je napačna, je posledica uporabe napačne ploščine. V letu 2012 je bilo teh učencev 11 %, leta 2016 pa kar dvakrat toliko, torej 22 %. Razlog je verjetno v tem, da je bila naloga v letu 2012 sestavljena iz še enega podvprašanja (slika 6), ki je spraševal o tlaku, če se deklica guga le na eni nogi stola. Menim, da so bili učenci leta 2012 bolj pozorni na ustrezno stično ploskev v obeh delih naloge, saj se je v letu 2016 velikokrat pojavila napaka, da so učenci kot celotno ploščino izbrali ravno napačno vrednot pod eno nogo, to je 1 cm2.
Druge napačne številke so se v obeh letih pojavljale približno enako pogosto. V obeh letih je približno 5 % učencev prišlo do napačne številke, ker so delili dvakrat s štiri, ali pa zaradi napačne pretvorbe enot ter približno 2 % učencev zaradi računske napake.
5.1.3 ENOTA
Na koncu primerjamo še enote, ki so jih učenci zapisovali h končni rešitvi.
Na sliki 9 opazimo, da so učenci v obeh letih zapisovali enote v skoraj enakih razmerjih. Vse enote se namreč razlikujejo do največ 2,5 %. Dobro je, da v obeh letih prevladujejo enote za tlak (leta 2016 celo kakšen odstotek več), kar pomeni, da skoraj polovica učencev pozna ustrezne enote za tlak.
V letu 2016 je nekaj manj učencev, ki naloge niso reševali do konca ter na koncu niso zapisali enote, kar je spodbudno. Je pa nekaj več učencev, ki so zapisovali enoto joule (J) in učencev, ki so pisali druge enote. Dober procent učencev je kot
23
enoto zapisal oznako za tlak p. Ta odgovor je omenjen tudi v raziskavi v letu 2012, a ni zabeleženo, kako pogosto, saj nima ločenega razreda.
Slika 9: Graf prikazuje primerjavo pogostosti zapisa enakih enot pri končnem odgovoru v letih 2012 (rdeče) in 2016 (zeleno). Vrstni red stolpcev je enak zaporedju razredov v tabeli 9.
0 10 20 30 40 50 60
1 2 3 4 5 6 7
2012 2016
24
6 ZAKLJUČEK
Na začetku diplomskega dela je predstavljeno, kaj je nacionalno preverjanje znanja, za katere učence je obvezen in katere predmete preverjamo na preizkusu.
V nadaljevanju so predstavljeni še glavi cilji nacionalnega preverjanja znanja in kakšne informacije lahko podajo.
V nadaljevanju analiziramo 5. in 6. nalogo iz preizkusa nacionalnega preverjanja znanja iz fizike leta 2016, ki sta s področja tlaka. Iz analize dosežkov je razvidno, da 5. naloga sodi v rumeno območje, 6. naloga pa v območje nad modrim. To je potrdila tudi podrobna analiza nalog iz reprezentativnega vzorca, saj so učenci 5.
nalogo zelo dobro reševali. Uspešno jo je rešilo nekaj več kot 70 % učencev. Po drugi strani je bila 6. naloga zelo slabo reševana, saj jo je uspešno rešilo le 14 % učencev. Oba rezultata sta skladna z uspešnostjo učencev na državnem nivoju, saj so 5. nalogo rešili z uspešnostjo 67 % in 6. nalogo z uspešnostjo 14 %.
Pri 5. nalogi kot pravilen odgovor prevladuje odgovor kubični meter. Zelo pogosto pa so učenci zapisali tudi kubični decimeter ali kubični centimeter. Le desetina učencev se je odločilo za enote, v katerih običajno merimo prostornino tekočin (liter, mililiter, …). Kljub visokemu odstotku uspešnih učencev je bilo tudi nekaj več kot 20 % učencev, ki 5. naloge niso rešili uspešno. Kot najpogostejši nepravilen odgovor se je pojavljala oznaka V, nekajkrat pa tudi beseda volumen. Iz tega lahko sklepamo, da učenci zamenjujejo pojma enota in oznaka, oziroma ne razumejo pojma enota, saj je volumen sopomenka besede prostornina. Nekaj učencev, ki niso pravilno odgovorili, je zapisalo veliko črko P, kot oznaka za prostornino, kar pa ni res, saj je P standardna oznaka za površino. Približno desetina učencev je zapisala kvadratne enote (m2, dm2, cm2, …) namesto kubičnih enot (m3, dm3, cm3…).
Šesto nalogo je pravilo začela reševati skoraj polovica učencev, vendar je večina ni pravilo rešila do konca. Pri skoraj tretjini učencev postopek ni jasen ali ga sploh ni. To ne pomeni, da naloga ni uspešno rešena, saj so nekateri učenci zapisali le rezultat, ki je bil včasih tudi pravilen.
Najpogostejši napaki sta bili, da so učenci uporabili napačno ploščino (22 %) ali da so pravilni številki dodali napačno enoto (28 %).
25
Za podatek o ploščini so učenci v večini primerov uporabili kar ploščino ene noge (1 cm2) ter niso upoštevali, da ima stol štiri noge. Skoraj polovica (45 %) učencev je izračunalo pravilno številko, a je tej številki le 14 % učencev dodalo tudi ustrezno enoto. Desetina učencev je izračunala pravilno številko, a na koncu ni zapisala pravilne enote za tlak. Nekateri so celoten izračun naredili brez enot ter na koncu zapisali neko njim znano enoto za tlak, drugi pa so pravilno zapisovali enote ter na koncu napisali kar enoto pascal (Pa), kar je glede na podatke naloge (N/cm2) napačno. Skoraj 20 % učencev poleg pravilne številke ni zapisalo enote za tlak, temveč neko drugo enoto. Najpogosteje se je pojavljala enota newton (N).
Iz tega lahko sklepamo, da učenci enačijo pojma tlak in sila. H končnemu (pravilnemu ali nepravilnemu) odgovoru je kljub temu kar polovica učencev zapisala neko enoto za tlak, kar pomeni, da mogoče kljub nerazumevanju naloge poznajo enote za tlak.
Primerjava reševanja enake naloge v letih 2012 in 2016 je pokazala, da so učenci leta 2016 nalogo reševali nekoliko slabše kot leta 2012.
V obeh letih so učenci najpogosteje izbrali pravilen način reševanja in nalogo začeli z enačbo za izračun tlaka (𝑝 =𝐹𝑆). Zelo pogosto v obeh letih postopek ni razviden. Ker je učencev v teh dveh razredih skupaj v obeh letih približno 80 % in je uspešnost reševanja v obeh letih podobna, lahko sklepamo, da to, da postopek ni razviden, še ne pomeni, da naloga ni uspešno rešena.
V obeh letih je tudi največ učencev prišlo do pravilne številke, a leta 2016 je bilo teh učencev skoraj 15 % manj, glede na vse učence v vzorcu. Nekaj manj je bilo tudi takih učencev, ki so prišli do pravilne številke, a dodali napačno enoto tlaka. V obeh letih je tako veliko učencev nalogo napačno rešilo, ker je k pravilni številki dodalo napačno enoto ali sploh ni dodalo enote. V obeh letih se je pogosto pojavljalo, da so učenci N/cm2 enačili z enoto pascal ali so kot enoto dodali enoto newton (N).
Zelo pogosta napaka je napačna ploščina. V letu 2016 je dvakrat toliko učencev kot leta 2012 v izračunu naredilo to napako. Ker je bila naloga leta 2012 sestavljena iz še enega podvprašanja, so bili učenci verjetno bolj pozorni na pravo ploščino in jim je bil drugi del v pomoč.
26
V obeh letih je zelo malo učencev nalogo rešilo napačno zaradi napačne pretvorbe enot ali zaradi računske napake. V letu 2016 se je ta odstotek še zmanjšal od 7 % v letu 2012 na 4,6 %. To pomeni, da do napak v nalogi običajno ne pride zaradi računskih napak ali pretvorbe, temveč zaradi nerazumevanja fizikalne vsebine naloge.
Učenci so v obeh letih približno enako pogosto zapisovali enake enote, saj se pojavljanje enakih enot med obema letoma razlikuje za največ 2,5 %. V obeh letih je tudi najpogosteje uporabljena enota, enota za tlak.
Nacionalno preverjanje znanja poda informacijo o znanju učencev ob zaključku osnovne šole. Analiza, narejena v diplomskem delu, je še natančneje opisala učenčevo znanje o tlaku, ter opozorila na najpogostejše napake, ki jih delajo učenci.
27
LITERATURA
[1] Domajnko, D., Jagodnik, A., Lajovic, T., Masterl, S., Prevolšek, M., Radović, A.,
… Žagar, M. (2015). Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2015/2016. Pridobljeno s
http://www.ric.si/mma/NavodilazaizvedboNPZ2015-2016ok/2015103018380856/
[2] Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (2013). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11584
[3] Državni izpitni center (2005). Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. Pridobljeno s
http://www.ric.si/mma/izhodianpzvo/2006070611531042/
[4] Navodila za vrednotenje NPZ iz fizike za leto 2016. Pridobljeno s http://www.ric.si/mma/N141-411-3-2/2014061811241159/
[5] Informacije o preizkusu znanja za leto 2017. Pridobljeno s
http://www.ric.si/preverjanje_znanja/predmeti/ostali_predmeti/2011120911034941/
[6] Letno poročilo o NPZ za leto 2015. Pridobljeno s
http://www.ric.si/mma/LetnoporociloNPZ2015/2015121606591578/
[7] Državni izpitni center (2016). Sporočilo za javnost NPZ 2016. Pridobljeno s http://www.ric.si/mma/ObzakljuckuNPZ2016/2016062313260419/
[8] Opis dosežkov pri predmetu fizika v letu 2016 (2016). Pridobljeno s http://www.ric.si/preverjanje_znanja/statisticni_podatki/
[9] Žakelj, A., Prinčič Rőhler, A., Perat, Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B.,
…Bregar Umek, Z. (2011). Učni načrt, program osnovna šola, matematika.
Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_
UN/UN_matematika.pdf
[10] Verovnik, I., Bajc, J., Beznic, B., Božič, S., Brdar, U. V., Cvahte, M., … Munih, S. (2011). Učni načrt, program osnovna šola, fizika. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_
UN/UN_fizika.pdf
28
[11] Preizkusa za nacionalno preverjanje znanja iz fizike za leto 2012 in 2016.
Pridobljeno s
http://www.ric.si/preverjanje_znanja/predmeti/ostali_predmeti/2011120911034941/
[12] Podgorelec, M. (2014). Tlak in vzgon v nacionalnem preverjanju znanja (Magistrska naloga). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
