~lena Akta o ustanovitvi Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper, ki ga je sprejel Upravni odbor ustanovitelja, Visoko{olskega sredi{~a v Kopru (11

(1)

DELO NA[IH ZAVODOV IN DRU[TEV ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE

SOCIETÀ

ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS

Lucija ^ok, Darko Darovec

FAKULTETA ZA HUMANISTI^NE [TUDIJE KOPER Fakultetozahumanisti~ne{tudijeKoper(FH[) jekot samostojni visoko{olski zavod ustanovilo Visoko{olsko sredi{~eKoper.V svojemprogramu delain ustanovnem aktu ima ta zavod pooblastila Mestne ob~ine Koper, Ob~ineIzolainOb~inePiran,dapripravlja,organizirain uresni~uje ustanavljanje novihvisoko{olskih zavodov v SlovenskiIstri.ProjektnisvetUniverzanaPrimorskem,ki so ga imenovali primorsko gospodarstvo in lokalne skupnosti, je è leta 1997 zadolìlZnanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije Koper, da v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane pripravi programske, kadrovske in organizacijske osnove za ustanovitev fakultete. Po dveh letih dela je skupina visoko{olskih u~iteljev in raziskovalcev (Lucija ôk - vodjaskupine, OtoLuthar, MilanBufon, Andrej Kranjc, Breda Luthar, Borut Telban, Egon Pelikan in Darko Darovec) teh dveh zavodov pripravila elaborat o usta- novitviin predlogtrehdodiplomskihuniverzitetnih programov ter enega magistrskega {tudija. Svet za visoko {olstvoR.Slovenijejevlogozvsemidokazilioizpolnje- vanju kadrovskih in materialnih pogojev za delovanje FH[prejelvobravnavojulija1999.Dne2.junija2000je tasvetdalkustanovitvifakultetepozitivnomnenje.

Na osnovi pozitivnega mnenja Sveta za visoko {olstvo RS o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev samostojnega visoko{olskega zavoda na osnovi 7. in 9. ~lena Akta o ustanovitvi Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper, ki ga je sprejel Upravni odbor ustanovitelja, Visoko{olskega sredi{~a v Kopru (11. 7. 2000), ter skladno z 20. in 21. ~lenom Zakona o visokem {olstvu (Ul. RS, {t. 67/93 in 99/99) je bila fakulteta ustanovljena in za v. d. dekanico je bila imenovana doc. dr. Lucija

^ok. Ta je v okviru svojih pooblastil imenovala ~lane senata fakultete (red. prof. dr. Jo`e Pirjevec, red. prof. dr.

Ale{ Erjavec, izr. prof. dr. Oto Luthar, doc. dr. Milan Bufon, doc. dr. Andrej Kranjc, doc. dr. Breda Luthar, doc. dr. Borut Telban, doc. dr. Darko Darovec in doc.

dr. Lucija ^ok). Dne 19. septembra 2000 je Fakulteta na 1. ustanovni seji akademskega zbora izvolila za pred- sednika zbora prof. dr. Antona Gosarja. Ko je bila dr.

^ok imenovana za ministrico za {olstvo, znanost in {port v slovenski vladi, je v. d. dekana 22. 12. 2000 prevzel doc. dr. Darko Darovec.

Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper se je re- gistrirala kot samostojni visoko{olski zavod in za~ela

delovati. Septembra 2000 je Svetu za visoko {olstvo RS predlo`ila v obravnavo in izdajo pozitivnega mnenja tri dodiplomske (geografija kontaktnih prostorov, zgodovina Evrope in Sredozemlja in kulturni {tudiji in antropologija) ter en podiplomski {tudijski program (geografija - krasoslovje) za pridobitev javnoveljavnosti teh programov. V petek 13. 4. 2001 je navedeni nacionalni svet izdal pozitivno mnenje za naslednje {tudijske programe:

- dodiplomski {tudijski program geografija kontaktnih prostorov,

- dodiplomski {tudijski program kulturni {tudiji in antropologija in

- podiplomski {tudijski program geografija - krasoslovje.

Dodiplomski {tudijski program zgodovina Evropein Sredozemlja pa je {e vednov obravnavi pripristojnem organu.Maja2001jeFH[objavilarazpiszavpis vprvi letnik {tudijskega leta 2001/2002 v {tiriletne univerzi- tetne{tudijskeprograme,insicer po45vpisnih mestza redni{tudij za vsak javnoveljavni dodiplomski{tudijski program. V razpisnem roku se je prijavilo skupaj 165 kandidatov,odteh12niizpolnjevalozakonskihpogojev.

Od153sprejetihkandidatovseje54 odlo~iloza{tudij geografijekontaktnihprostorovin99zakulturne{tudije in antropologijo. Kandidati so bili iz vseh slovenskih krajev in tudi iz zamejstva v Italiji, najve~ sicer iz Primorske (prek 50%), sledili so iz osrednje Slovenije (25%), nato pa sorazmerno porazdeljeni iz drugih slovenskihpokrajin.Vdnehmed20.in21.septembrom jepotekalvpisvprviletnik{tudijskegaleta2001/2002v oba dodiplomska {tudijska programa, vpisalo se je 92 {tudentov, od tega 62 v program kulturni {tudiji in antropologijater30vgeografijokontaktnihprostorov.

Prav tako je bil izdan razpis za vpis v podiplomski {tudijski program geografija - krasoslovje, ki se bo za~el uresni~evati v {tudijskem letu 2001/2002 v prostorih In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer bodo poleg priznanih univerzitetnih profesorjev iz tujine zagotovili tudi poglavitno kadrovsko zasedbo.

Tako je FH[, obenem z opremljanjem prostorov v stavbi Po{te Slovenije v starem mestnem jedru Kopra na Glagolja{ki ulici 8, ki bodo fakulteti rabili v prvih letih uresni~evanja {tudijskih programov, izpolnila zastav- ljene cilje ob ustanavljanju, ~eprav se s tem seveda ne bo dokon~no zadovoljila.

Poleg pridobitve javnoveljavnosti za è izdelani dodiplomski {tudijski program zgodovina Evrope in Sre- dozemlja FH[ è na~rtuje ve~ dodiplomskih in podi- plomskih {tudijskih programov. Snovalce fakultete je namre~ od vsega za~etka usmerjala temeljna zamisel oziroma nuja po decentralizaciji mreè visokega {olstva v Sloveniji, ~e naj bi se na{i {tudentje, visoko{olski u~itelji in raziskovalci ter nenazadnje celotna slovenska dru`ba lahko enakovredno kosali z novimi svetovnimi globalizacijskimi in integracijskimi procesi. Po~asi in

(2)

postopoma namre~ nastajajo v ve~ slovenskih mestih izobra`evalna jedra vi{jih in visokih strokovnih {ol ter fakultet, ki kot dopolnilo visokega {olstva opravljajo svoj del poslanstva pri zmanj{evanju izobrazbenega zaostan- ka srednje generacije, predvsem pa krepijo regionalne razvojne strategije in usposabljajo kadre. Ta jedra niso le servis za lokalne potrebe po strokovnem kadru, v njihovih nedrjih nastaja intelektualni potencial, ki si po- stavlja razvojne vizije in strategije nacionalnega pome- na, v katere mora vklju~evati mlade potenciale, uveljav- ljati prednosti slovenskih naravnih in dru`benih danosti, s ciljem ohranitve slovenskega jezika in kulture v evropskem kontekstu pa je treba postaviti raziskovalna jedra, sredi{~a prenosa vedenj in nastajanja novih znanj tudi v kontaktne obmejne prostore Slovenije. Le urav- note`eni razvoj omogo~a enakovredno vlaganje v ve~

nacionalnih sredi{~, ki morajo biti ob vstopu Slovenije v EU enako dobro opremljena kot dr`avna prestolnica.

Samostojni visoko{olski zavodi se zavedajo, da sta zagotavljanje kvalitete in evropske primerljivosti najpo- membnej{a dejavnika v procesu nastajanja novih jeder znanja.KobonastalaprvanovauniverzavSloveniji(in vse ka`e, da bo to na Primorskem), bo morala zago- tavljati oboje. Oblikovanje novega visoko{olskega sredi{~a,kinosizazdaj{eoperativnoimeUniverzanaPri- morskem, je sestavljen in zapleten proces. Za zagon univerzitetnih programov so potrebni visoko{olski u~i- telji, ustvariti je treba razmere za pedago{ko in raziskovalno delo, to pa mora biti konkuren~no in kako- vostno. Prizadevanja oblikovalcev programov FH[ niso usmerjenav postavitevuniverzekotinstitucije,postaviti jetrebanajprej sestavnedelesistema,kibodossvojimi programi dopolnjevali `e uveljavljene in strokovno do- re~ene programeobehuniverz.[e posebno, kerje FH[

samostojnaustanova,simoraprizadevati,daboponujala visoko strokovnost, oseben pristop do potreb {tudentov in programe, ki bodo v bli`nji prihodnosti pomenili referen~nomestoizobra`evanjavtemdeluEvrope.

Programi {tudija humanisti~nih ved naj bi namre~

ponudili alternativo, ki `e ima vgrajene temeljne novosti prenove visoko{olskega {tudija, ki se je v Sloveniji za~el pred letom dni. Te so:

- interdisciplinarnost - {tudent bo na osnovi izbirnih modulov (vsebinsko bolj ali manj zaokro`ene sku- pine predmetov) usmerjal svoj {tudij k `elenemu cilju (specializaciji podro~ja),

- pestrost oblik uresni~evanje programov (poleg uve- ljavljenih oblik {e tutorska oblika dela, raziskovalno in {tudijsko skupinsko delo, empiri~na praksa), - nabirno-izbirni (kreditni) sistem {tudija (z oprav-

ljenimi obveznostmi individualno obarvane usmerit- ve {tudent pridobiva zahtevano {tevilo to~k),

- zunanja in notranja evalvacija programov (zunanja/dru`bena in notranja/{tudentska, u~iteljska "kon- trola" kvalitete izvedbe {tudija),

- mednarodna izmenjava vsebin in {tudentov (mo`-

nosti opravljanja nekaterih sestavin {tudija na tujih univerzah in priznavanje teh dose`kov na mati~ni fakulteti).

Skupna poudarka vseh {tudijev sta medkulturna komunikacijainuporabasodobnih tehnologijzaprenos znanj.Nakoncu{tudijabodiplomantrazumel,opisoval, analiziral, kriti~no vrednotil in sooblikoval kulturni in dru`beni kontekst, v katerem bo deloval. Poleg humanisti~nih znanj, vedenj o dru`bi in sposobnosti vplivanja v njej bo ra~unalni{ko opismenjen, izurjen v rabi raziskovalnih metodologij in sodobnih tehnologij, usposobljen v rabi pisnih zvrsti in govornih oblik sporo~anja, govorec(in pisec) besedil v vsajdveh tujih je- zikih.Podro~janjegovegadelovanjabodosocialnodelo, planiranje dru`benih politikin strategij, vodenjekultur- nihustanov,raziskovanjedru`benihpojavov,svetovanje, zalo`ni{tvo, dejavnost medijev in informacijsko- dokumentacijskadejavnost.Znadaljevanjem{tudija(vse oblike podiplomskega{tudija in programov izpopolnje- vanja)bo diplomant lahkopridobil o`jo,vendar visoko usposobljenost za raziskovalno in ekspertno ter pedago{kodelopredvsemnauniverzitetniravni.

Bolj odregionalnegainnacionalnegavidenja Fakul- teteza humanisti~ne{tudije Koperje pomembno njeno u~inkovanjevsredozemskem,srednjeevropskem,evrop- skemali celo svetovnem prostoru. Fakulteta sicer mora izrabiti lokalno ume{~enost v svoj prid, ne smepa biti sredstvo lokalnih interesov. Njena mednarodna prepo- znavnostnajbovvsebinah, kinajtemeljijonaprenosu vedenj in znanj ter sou~inkovanju ustvarjalcev znanja.

Spodbujali jo bodo pogoji {tudija in mo`nosti razisko- vanja, ki bodo {tudente dejavno vklju~evali v intelek- tualnoizostreno {tudijsko okolje.To naj jihkar najbolj spodbujak aktivnemusodelovanjuvdru`benih, zgodo- vinskih, politi~nih in kulturnih spremembah sodobnega sveta.

(3)

Marko Apollonio

ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA FAKULTETE ZA HUMANISTI^NE [TUDIJE KOPER

Problematika

Koperimapodobnete`ave kotvsaslovenskamesta.

Ekonomski trendi, potrebepohitri komunikacijiinveli- kem{teviluparkirnihmestpovzro~ajoselitevtrgovskega inposlovnegaprogramanamestnoobrobje.Selitevvital- nihprogramovsejeza~ela`epreddvajsetimiletisselit- vijoavtobusnepostaje.Vosemdesetihletihstasenaob- robjepreselili glavnapo{tainporodni{nica,nato {eso- di{~e. Iskanjeprimernej{ihlokacijjepovzro~ilo opu{~a- nje in postopnopropadanje osrednjih prostorovstarega mestnegasredi{~a.Vpovojnihletihjebilaaktualnazami- seloizbolj{anjubivalnihrazmerinsodobnegamesta.Po- sredno jeideja spro`ilaizseljevanjepreostalih prebival- cevvnovastanovanjskanaseljanagri~evnatemzaledju.

To jesproìlo dvatemeljna problema. Mestna terasasta poljasosespremenilavstanovanjskonaselje,samomesto pajepostalomuzej,namenjensamemusebi.Izseljevanje prebivalstvajeposrednosproìloizseljevanjedejavnosti, obrti,javnegaìvljenja.Vzrokazasedanjosituacijonegre iskativ neustrezni skrbiza stavbno dedi{~ino, ampak v pusto{enjuvitalnegaprogramamesta.

Zamiranje o`jega mestnega sredi{~a je mo`no zaustaviti s skrbno zasnovano programsko strategijo. V osrednje mestne ambiente je treba vstaviti programe, ki generirajo razvoj mikrolokacije in posredno vplivajo na celotno mestno sredi{~e. Ti programi potrebujejo sprem- ljevalne dejavnosti, ki zapolnijo medprostore. Tako po- stavljeni sistem omogo~a mestu ponovno revitalizacijo in reurbanizacijo.

Novonastajajo~i univerzitetni program je optimalna re{itevzarevitalizacijomestnegasredi{~a.Mestoimana voljomnogozanimivihhistori~nihobjektovznotrajsred- njeve{kega jedra, ki so nadvse primerni za program te vrste.

Fakulteta za humanisti~ne {tudije

Fakulteta za humanisti~ne {tudije bo za~ela delovati v {tudijskem letu 2001/2002. Osnovni programi fakultete sta dva dodiplomska (geografija kontaktnih prostorov ter kulturni {tudiji in antropologija) in en podiplomski (geografija-krasoslovje). Fakulteta ima oddel~no strukturo, ki jo sestavljajo oddelek za zgodovino, oddelek za geografijo, oddelek za kulturne {tudije, oddelek za antropologijo in oddelek za uporabno jezikoslovje. V {tudijskem letu 2001/2002 bo v dodiplomska univerzitetna programa vpisanih 90 {tudentov. Ko bo Fakulteta za humanisti~ne {tudije delovala z vso zmog- ljivostjo, bo brez novih programov na njej skupaj z absolventi {tudiralo okoli 500 {tudentov.

Arhitekturna zasnova

Lokacija v osrednjem mestnem jedru zahteva spo- {tovanjepravilprostora.ObjektFakultetejezasnovankot sistemhistori~nihobjektovArmerie,Foresterieinnovega prizidka. Nov prizidek je nadomestna gradnja na obmo~ju sedanjega dvori{~nega dela Pretorske pala~e.

Obstoje~i objekt je po spomeni{kovarstvenem poro~ilu mogo~e arhitekturno preoblikovati, saj je za{~itena njegova ambientalna navzo~nost v prostoru. Novi prizidek popolnoma spo{tuje tlorisne gabarite obstoje-

~ega objekta. Gabarit se spremeni le ob izteku Gari- baldijeve ulice.Zasnova sku{a z enotnopotezo ugoditi zahtevipoohranitviuli~negazna~ajaGaribaldijeveulice inlo~itvinotranjegadvori{~aForesterie.Vi{inski gabarit je prilagojen sedanjemu gabaritu obstoje~ega objekta.

Zasnova osrednjega prostora novega prizidka izhaja iz dane zasnove notranjega dvori{~a Pretorske pala~e z iztekomarkadnegaprehoda.Osnovnesmeriobstoje~ega stavbnegatkivatvorijogeometrijskoosnovonovestavbe.

Osrednji prostor je podalj{ek notranjega dvori{~a, ki objekt prizidka deli v dva dela. Osrednje stopni{~e je ponovitev lajtmotiva baro~nega stopni{~a. Obstoje~i zeleni park na dvori{~u Foresterie je poudarjen kot protiute` monumentalnosti Titovega trga in geometri~nosti notranjega dvori{~a Pretorske pala~e.

Pogled proti notranjemu dvori{~u Foresterie iz Gari- baldijeve ulice (M. Apollonio).

Veduta del cortile interno della Foresteria visto da via Garibaldi (M. Apollonio).

(4)

Pogled v notranje dvori{~e Pretorske pala~e skozi novi objekt Fakultete za humanisti~ne {tudije.

Veduta del cortile interno di Palazzo Pretorio vista dal foyer della Facoltà degli studi umanistici.

Osnovni ambient,temno-svetloobvhoduv prizidek, je povzetpoambientuvhodnedvoraneArmerie.

Novi prizidek fakultete

Pritli~jenovega funkcionalnegadela fakulteteje na- menjenojavniuporabi(predavanja, kongresi,predstave, sprejemi). Sestavljajo ga vhodna dvorana z vratarsko lo`o, osrednja amfiteatralna predavalnica in komunikacije v spodnjem in zgornjem nadstropju. V stavbo stopimoskozivetrolov, kijezamaknjenvnotranjost.To ustvari nadstre{ek, ki je namenjen nemotenemu branju sporo~ilnaoglasnitablimedobemavhodoma.Notranjo dvorano lahko razdelimo v sprednji ni`ji in zadnji tronadstropni del. V ni`jemdelu sovratarska lo`a,dvi- galozadostopinvalidovvzgornjanadstropja,garderoba za {tudente in info to~ka. Tronadstropni del dvorane omogo~a pregled celotne stavbe. Prostor je osvetljen zenitalno in stransko. Odpira se na notranje arkadno dvori{~e Pretorske pala~e. Za gledali{ke predstave v notranjem dvori{~u se lahko notranji osrednji prostor

Maketni prerez Armerie in Foresterie.

Sezione longitudinale del complesso storico dell'Ar- meria e della Foresteria.

Velika amfiteatralna predavalnica.

Sala grande dell'auditorium.

uporabi kot preddverje. S Pretorsko pala~o je povezan v pritli~ju arkadnega dela.

Velika amfiteatralna predavalnica sprejme dvesto obiskovalcev. Naklon predavalnice je zasnovan tako, da omogo~a optimalne poglede v govorni{ki del. Zaradi svoje ve~namenskosti ima dve prevajalski kabini, pro- jekcijsko sobo s tehni~nim kabinetom ter avdio-video kontrolno sobo. Velika amfiteatralna predavalnica ima tri vhode, enega iz kletnega dela ter dva iz osrednje dvorane. Sanitarije v stranskem hodniku pritli~ja ob osrednji predavalnici. Osrednje stopni{~e je v tronad- stropnem delu vhodne dvorane.

Prvonadstropjeje v celotinamenjenouporabi visoko{olskegaprograma.Nadni`jimdelomstamanj{i predavalnici,namenjeniskupinskemudeluinvajam.Vsaka predavalnicasprejmedvaintrideset{tudentov.Mo`nojih jeopremitipoljubno,odvisnoodpotrebprograma.Vhodi v predavalnice so zamaknjeni v ni{o. Vrata se zaradi zahtev po`arne varnosti odpirajo proti zunanjosti. Za- snova vhodov omogo~a ohranitev funkcionalne {irine zunanjegahodnika,hkratipa zagotavljazvo~no zaporo predhrupom izosrednjedvorane. Nad osrednjopreda- valnicostadveve~jipredavalniciza{estdeset {tudentov.

Vhodna avla Armerie.

Ingresso principale dall'Armeria.

(5)

Maketni tloris prvega nadstropja Fakultete za humanisti~ne {tudije.

Modello sezionato all'altezza del primo piano della Facoltà degli studi umanistici.

Predavalnici sta v naklonu zaradi bolj{ega spremljanja predavanj. Namenjeni stapredavanjem in vajam. Sani- tarijesovstranskemhodniku.Pomostovùjemoènpre- hod v histori~ni del stavbe. Drugo nadstropje je enako prvemu,ledaiznjeganimoènprehod.

V tretjem nadstropju so prostori za pedago{ko osebje. Kabinete delimo v dve krili. Prvo je nad manj- {imi predavalnicami in je namenjeno rednim profe- sorjem in nosilcem predmetov. Kabineti so zasnovani tako, da lahko gostijo profesorje in njihove asistente.

Vsak kabinet ima tudi interni arhiv. V drugem krilu so kabineti za stalne strokovne sodelavce in gostujo~e profesorje. Kabinet za gostujo~e profesorje je organiziran kot enoten prostor. Uporabljati ga je mogo~e kot sejno sobo. Vsak gostujo~i profesor ima v njem svoj arhiv.

Glede na ob~asno uporabo so mize namenjene vsem.

Kabineti so klimatizacijsko lo~eni od predavalnic in jih je mogo~e naravno prezra~evati.

Maketnitlorispritli~jaFakultetezahumanisti~ne{tudije.

Modello sezionato all'altezza del piaterreno della Fa- coltà degli studi umanistici.

Maketni tloris drugega nadstropja Fakultete za humanisti~ne {tudije.

Modello sezionato all'altezza del secondo piano della Facoltà degli studi umanistici.

V kleti objekta so dve predavalnici, projekcijska dvorana, skladi{~e opreme in osrednje strojne instalacije.

Dve predavalnici sta namenjeni skupinskemu delu in vajam. Mo`no jih je spremeniti v ra~unalni{ke predavalnice. Zasnova fasade omogo~a naravno osvetlitev kletnih prostorov. Projekcijska dvorana je namenjena multimedijskim predavanjem in lahko gosti {estin{estdeset obiskovalcev. Dvorana je v naklonu zaradi bolj- {ega spremljanja projekcij. V sklopu tehni~nih prostorov so uredili ve~je skladi{~e za opremo in rekvizite ter lo~ene celice za elektro, vodne in ptt in{talacije.

Ogrevanje in klimatizacija delujeta s pomo~jo klimatske naprave. Primarna toplozra~na razvodnica poteka v srednjem pasu fasadne opne. Sekundarna razvodnica poteka nad obe{enim stropom med eta`nimi nosilci.

Maketni tloris tretjega nadstropja Fakultete za humanisti~ne {tudije.

Modello sezionato all'alteza del terzo piano della Facoltà degli studi umanistici.

(6)

Maketni prerez prizidka Fakultete za humanisti~ne {tudije.

Modello sezionato della nuova ala della Facoltà degli studi umanistici.

Raprezentan~ni histori~ni objekt fakultete Raprezentan~ni del Fakultete za humanisti~ne {tudije zavzema prostore Armerie in Foresterie. Pri prenovi prostorov so bili dosledno upo{tevani konzervatorski programi Zavoda za spomeni{ko varstvo Piran. Vhod v Armerio je s Titovega trga. Pritli~je je o~i{~eno posegov devetnajstega in dvajsetega stoletja in prenovljeno v podobi baro~nega ~asa. Odstranjene so predelne stene in obnovljeni stropni nosilci. Leseni strop je viden.

Baro~na dvorana je namenjena razstavam in informa- tivni dejavnosti fakultete. Prehod iz dvorane na raprezentan~no stopni{~e je poudarjen s svetlobo. V desnem jedru raprezentan~nega stopni{~a je dvigalo. V levem jedru so sanitarije. V prehodu na stopni{~e so na obeh straneh rekonstruirani pari stebrov. Strojnica dvigala je v zadnjem delu desnega jedra. Dostop do strojnice je s stopni{~a. Baro~no stopni{~e je rekonstruirano v skladu s smernicami spomeni{kega varstva. Osrednja rama stopni{~a se po podestu deli v dve rami. Prehod iz novega prizidka se vklju~i v obstoje~i objekt na podestu stopni{~a. Tu je tudi vhod v dvigalo.

V pritli~ju Foresterije je kavarna, namenjena {tudentom. Odpira se na Titov trg in na notranje dvori{~e Foresterie. Oboki v nekdanjih mitnicah so odstranjeni.

Izpostavljeni so izrazito visoki stropovi, obdelani s {tukaturami. To~ilni pult in sanitarije so v prostor vstavljeni kot prostostoje~i deli pohi{tva.

Fasada na trg Giardinetto.

Veduta dal piazzale Giardinetto.

Notranjedvori{~ePretorskepala~ezobjektomprizidka.

Veduta del cortile interno di Palazzo Pretorio.

V nadstropju Armerie je prostor referata za {tudijske zadeve in interne komunikacije z upravo fakultete.

Referat lo~i prostor na informacijski hodnik in ~italnico.

Nadstropje Foresterie je namenjeno osrednji knji`ni~ni dvorani. Vrinjena druga eta`a je odstranjena, tako da dobimo izrazito visok prostor. Knji`nica sama je orga- nizirana kod del pohi{tva. Celoten volumen knji`nice je omejen na kvader, ki je ~lenjen na pritli~je in dve nadstropji. Vsako nadstropje ima lo~eno {tudijsko ~italnico. Arhiv histori~ne literature je v zadnjem lo~enem delu. Knji`nica je povezana s Pretorsko pala~o.

Popis kvadratur:

VELIKA AMFITEATRALNA

PREDAVALNICA 1X 200 OSEB 180 m²

VELIKA PREDAVALNICA 4X 60 OSEB 71 m² MALA PREDAVALNICA 4X 32 OSEB 48 m² TEHNI^NE PREDAVALNICE

(KLET) 2X 50 OSEB 55 m²

PROJEKCIJSKA DVORANA

(KLET) 1X 60 OSEB 76 m²

SKUPAJ 850 m² SERVISNI PROSTORI SKUPAJ 200 m² SKUPNI PROSTORI (FOYER,

KOMUNIKACIJE) SKUPAJ 300+200 m²

PISARNI[KI PROSTORI ZA

VODSTVO FAKULTETE SKUPAJ 240 m²

TEHNI^NI PROSTORI SKUPAJ 100 m² SKUPAJ 1900 m² OBSTOJE^I OBJEKTI

RAZSTAVNA AVLA 150 m²

KAVARNA 140 m²

KNJI@NICA IN ^ITALNICA 350 m²

PROSTORI ZA UPRAVO

UNIVERZE 160 m²

KOMUNIKACIJE IN SERVISNI

PROSTORI 120 m²

SKUPAJ 920 m² SKUPAJ 2820 m²

(7)

V drugem nadstropju Armerie so prostori vodstva fakultete. Nanizani so okoli osrednjega prostora, ki se z veliko horizontalno zasteklitvijo odpira na baro~no stopni{~e. Osrednja pisarna je dekanova. Orientirana je na Titov trg. Vhod v dvigalo je v desnem jedru. Sani tarije so v levem jedru.

Raprezentan~ni prostori so o~i{~eni vseh zgodo- vinskih sedimentov. Izpostavljene so le najkvalitetnej{e zna~ilnosti ({tukature, balustrade, stebri{~e in poslikani tramovi. Prevladujo~i zna~ilnosti teh prostorov sta spre- minjanje zaznave prostorov (visoki nizki prostori) in svetloba (svetlo - temno).

Zunanja ureditev

Zunanji prostor dvori{~a Foresterie bi bilo treba oblikovati kot zeleno notranje dvori{~e in ga tako pomensko lo~iti od monumentalnosti Titovega trga.

Potrebna je tudi lo~itev od poteka Garibaldijeve ulice, ki se izvede v obliki treh stopnic.

Tr`no povr{ino Giardinetta ob vhodu v novi prizidek je treba oblikovati kot zeleni urbani park. V preteklosti je bil to park Pretorske pala~e. Problem parkiranja sta- novalcev, uslu`bencev ob~ine in fakultete bi bilo mo`no re{iti s podzemno gara`no hi{o pod trgom.

LITERATURA

Bernik, S. (1968): Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper, Izola, Piran. Ljubljana.

^ok, L. (1998): Presoja prostorskih potreb za izvajanje programov Fakultete za interkulturalne {tudije. Koper, ZRS.

Hoyer, S. A. (1995): Konzervatorska izhodi{~a za prenovo Pretorske pala~e, Armerie in Foresterie. Piran, Za- vod za varovanje naravne in kulturne dedi{~ine.

Mr{nik, M. (1994): Projekti za prenovo pretorske pala~e.

Piran.

Semi, F. (1975): Capris - Justinopolis - Capodistria, La storia, la cultura e l'arte. Trieste, Lint.

Darko Darovec

VIZIJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA SREDI[^A REPUBLIKE SLOVENIJE KOPER

Poslanstvo Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a Re- publike Slovenije Koper (ZRS Koper) ni le v njegovi funkciji multidisciplinarnegajavnegaraziskovalnega zavoda,povezanegazvisoko{olskimiorganizacijami,"kiv okviruPrograma delakotjavno slu`bo uresni~ujesvoje raziskovalne programe na zaokro`enem podro~ju raz- iskovalnegadela,zakaterojepri~akovati,dabovsvetu aktualno {e v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijotakopomembno,daobstajadr`avniinteres,da

se na tem podro~ju dolgoro~no raziskuje", kot je med drugim zapisano v sklepu o ustanovitvi, temve~ {e po- sebnokotnacionalneustanove,kidelujenaregijskoza- okro`enemobmo~juinstemprispevakpolicentri~nemu razvoju slovenske znanosti, z nalogo razvijanja dolo-

~enih nacionalno deficitarnih raziskovalnih usmeritev, ustvarjanja temeljev za nastanek dovolj velikega kriti-

~nega intelektualnega jedra za razvoj visoko{olskega izobraèvanja, ki bo zdru`no z raziskovalnim ustvar- janjem v bodo~ih evropskih povezovalnih in svetovnih globalizacijskihprocesihnadeluizrednoizpostavljenega slovenskega nacionalnega in etni~nega ozemlja sposobno ohranjati in razvijati slovensko samobitnost, razvojznanosti inznanja,senaenakopravnih razvojnih inraziskovalnih usmeritvah povezovaloin sodelovalo s svetomtertakoskrbelooziromapripravljalotudiustrezne podlage nadaljnjim mo`nostim za vklju~evanje slovenske narodne manj{ine onkraj dràvnih meja v vse- stransko delovanje in povezovanje z mati~no dràvo.

Zavedati se namre~ moramo, da bo znanost v okviru bodo~ihevropskihscenarijev nenadomestljivadru`bena in razvojna komponenta, ki bo v povezavi z visokim {olstvom lahko najprej neposredno pripomogla k sami fizi~ni in demografski revitalizaciji posameznega obmo~ja,natopa{eposrednoprispevalakpovezovanjuin uveljavljanjucelotneregijevnacionalneminevropskem kontekstu. Ali, kotje malo predodhodom na izpolnje- vanjenovihnalogministriceza{olstvo,znanostin{port zapisala prva direktorica ZRS Koper, dr. Lucija ^ok (zamenjaljojedr.DarkoDarovec):"Usmerjenorazisko- vanjeinvsebinaraziskovalnihprogramovstapredpetimi letipostaviliZRSKoperprednalogo,dakotraziskovalni zavodoblikujeinterdisciplinarne,problemskokompleks- ne, vsebinsko in metodolo{ko zanimive raziskovalne pristope, kot prenosnik novih znanj pa nova znanja in pristope ponudiuniverzitetni ravniizobra`evanja. V tej vlogijeZRSKoperdejavnosodelovalopriorganizacijiin uresni~evanju podlag za nastanek in razvoj visokega {olstva na Primorskem. Z oblikovanjem univerzitetnih programov in usposabljanjem svojih raziskovalcev in mladih raziskovalcev za pedago{ko delo je ZRS Koper pripomoglo k oblikovanju razmer za nastajanje tretje slovenskeuniverze, ki boznanstveno usmerjena, ponu- jala {tudentom alternativne, na regionalne posebnosti vezane programe, pri tem pa omogo~ala interdiscipli- naren,mednarodniprimerljivostiodprt{tudij."(objavav:

Primorskenovice,20.01.2001,17).

Izjemno uspe{no zastavljen in uresni~evan program dela v prvih letih obstoja ZRS Koper bo treba tako nadgraditi zlasti v povezavi z nastalimi in nastajajo~imi visoko{olskimi oz. univerzitetnimi izobra`evalnimi programi, {e posebno z novo Fakulteto za humanisti~ne {tudije, pri kateri je ZRS Koper s svojim kadrovskim jedrom `e odigralo temeljno programsko poslanstvo, ki je lahko tudi zgled nadaljnjim prizadevanjem na podro~ju znanstvenega in univerzitetnega delovanja.

(8)

Takosi bo na podro~ju temeljnega in aplikativnega znanstvenegaraziskovanja,spoudarkomnausmeritvahv sredozemske posebnosti Slovenije in {ir{ega sredo- zemskegasveta,polegraziskovanjaineksperimentalnega razvoja na podro~ju humanistike, ki je v dosedanjem delovanju na ZRS Koper {enajboljrazvejeno inkjer je doslej najbolje zastopano zgodovinopisje, treba priza- devati,daseutrditudipodro~jedru`boslovjainnaravo- slovja,{eposebnopapodro~jetehnologije,insicerzlasti informacijsketehnologije.Slednjajenamre~vsodobnem svetuenatemeljnihrazvojnihkomponent,ZRSKoperpa sièodleta1997prizadeva,dabideldejavnostivokviru tega podro~ja tudiuresni~eval,zlastiustvarjanje, posre- dovanjeinizmenjavanjepodatkovnihbazzrazli~nih in mnogovrstnihpodro~ijdelovanja.Doslejmujekotkrovni organizaciji uspelo pridobiti Euro InfoCenter, ki je del razvejene evropske mreè istoimenskih informacijskih sredi{~, katerihnaloga je predvsem informiranje in ust- varjanje ugodnih mo`nosti za razvoj malih in srednje velikih gospodarskih podjetij, se pa prek te mreè iz- menjujejo{e{tevilnidrugipodatki,koristnizavsesplo{ni razvojtakogospodarstvakotznanosti,posledica~esarje uspe{no vklju~evanje ZRS Koper v povezave z gospo- darstvom.EnatemeljnihnalogtegaCentrabovprihodnje tudi specializacija na podro~ju trajnostnega in okolje- varstvenegarazvojavlu~idelovanjamalihinsrednjeve- likihgospodarskihpodjetijzacelotnoobmo~jeSlovenije, kijoomogo~aèdoslejuveljavljenoinvprihodnje{ebolj poudarjenoraziskovanjenapodro~junaravovarstvenein ekolo{keproblematikevokviruZRSKoper.

Raziskovanje in eksperimentalni razvojna podro~ju naravoslovja zaseda sploh posebno mesto v bodo~em delovanju.VprvihpetihletihobstojajeSredi{~unamre~

uspelo oblikovatileeno programskoskupino zimenom

"Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in evropskih sti~nih prostorov". To za zdaj sicer komajda zado{~a za nadaljnjirazvoj posameznih podro~ij, zato pa je nujno v bodo~e razmi{ljati o oblikovanjuvsaj {e ene programskeskupine, kibovklju~evala raziskovanje in eksperimentalnirazvojtako napodro~jupreu~evanja sredozemskih kmetijskih kultur s posebnim poudarkom na olj~nem olju kot na podro~jih ekologije, naravovarstva in biologije, podro~jih, ki so `e doslej dokajdobro zastopanav okviruprograma delaZRSKo- perintako oblikujejotudiosnovoter zagotovilozana- daljnjirazvoj,jihbopavprihodnjetreba{epoglobitiin raz{iriti.Zatoobstajajoobjektivnemo`nosti,{eposebno,

~e vzamemo v ozirposluh lokalnih oblasti, pri~akovan ve~jiinteresministrstvazakmetijstvo,vzadnjem~asupa zlastiministrstvazaokoljeinprostor,spomo~jokaterega jebiloSredi{~uzaupanouresni~evanjeprogramaInterreg III/B CADSES (za obmo~je za srednje in jugovzhodne Evrope), v zadnjem ~asu pa se ka`ejo tudi ugodne mo`nosti povezovanja in delovanja na podro~ju ustvarjanja informacijske infrastrukture za potrebe pro- storskegana~rtovanjainrazvojaSlovenije.

@e navedeno pa nakazuje dosedanjo in v bodo~e {e bolj izra`eno potrebo po vklju~evanju in spodbujanju sodelovanja v raznovrstnih projektih, ki jih sofinancirajo razli~ni programi Evropske zveze, ki poleg sredstev na nacionalni ravni lahko omogo~ijo uspe{nej{e uresni~e- vanje zastavljenih dejavnosti, in sicer za vsa navedena podro~ja delovanja ZRS Koper, kar bo prispevalo ne le k razvoju dejavnosti ZRS Koper, temve~ celotne regije in dr`ave Slovenije.

êprav v programih Evropske zveze è po tradiciji prednja~ijopodro~jatehnologijeinnaravoslovja,pasev zadnjem~asutudiSlovenijiodpirajoposamezniprogrami humanistikeindru`boslovja,kibodo{eboljdostopniz rednim ~lanstvom v Zvezi. Zato pa je treba è v tem prehodnemobdobjuoblikovatidolo~enetemelje,kibodo tako zavodu kot {ir{i regiji v prihodnje zagotavljali uspe{nonadaljnjedelovanjeinmo`nostipovezovanjaz zainteresiranimi dràvami in posamezniki tudi zunaj obmo~ja bodo~ih meja zdruène Evrope. Pri tem vsekakor igrata pomembno vlogo prav podro~ji humanistikeindru`boslovja,kistabilièvpreteklostiinbosta tudiv prihodnosti bistveni za idejni in razumski razvoj svetovnegaob~estva. Zato bo tema dvema podro~jema tudivprihodnjeposve~enaposebnapozornost,{eposebno razvoju posameznih ved znotraj njiju, s prednostjo preu~evanja t. i. kontaktnih in ve~etni~nih prostorov s pomo~jomulti- ininterdisciplinarnihpristopov,kotnpr.

antropolo{kega,jezikoslovnega,arheolo{kega,umetnost- nozgodovinskega, geografskega, sociolo{kega in kultur- nega,psiholo{kega,arhitekturnegainurbanisti~negaoz.

prostorskega terpristopovdrugih {tudij,~e najne ome- njamzgodovinskih,kiso`edoslejdobrozastopane,bodo pa `e zaradi narave delovanja in usmeritev prav tako potrebnedodatnihkadrovskihinprogramskihokrepitev.

Posebnapozornostbovtemsklopuusmerjenakrazvoju regijskegajavnomnenjskegasredi{~a,kigaPrimorska,kot ena najbolj propulzivnih slovenskih de`el, vsekakor potrebujetakozaskladnona~rtovanjegospodarskegakot kulturnegainob~edru`benega`ivljenja.

Zalo`ni{ka dejavnost ZRS Koper, ki se opravlja v uspe{no zastavljeni simbiozi z Zgodovinskim dru{tvom zaju`noPrimorskoinjestegavidikatakotudiustvarjalen zgledmedinstitucionalnegapovezovanjainsodelovanja, kijeinzagotovo{ebotvorilosnovozanadaljnjatovrstna prizadevanjatakona regionalnikot nacionalniravni,je bila odsamegaza~etka delovanjaena temeljnih dejavnosti za uspe{no promoviranje in uveljavljanjezavoda.

Ne le, da je v okviru izdajanja periodike - znanstvene revijeAnnalesinActaHistriae- nastalaprogramska zasnova delovanja ZRS Koper, ki jo je podkrepilo {e iz- dajanje monografskihznanstvenih in strokovnihknjig v okviruzbirkeKnji`nicaAnnales,koturadnipri~evalecin obve{~evalecodejavnostihpanastopaGlasnikZRSKo- per, temve~ se je oblikovalo tudi temeljno kadrovsko jedro te ustanove. Temeljno poslanstvo tovrstne dejavnosti je, da znanstveno-raziskovalne dose`keposreduje

(9)

~im {ir{i javnosti, s ~imer pravzaprav ta dejavnost {ele pridedoizrazainspoznanja,zatojele-tanepogre{ljivav vsakovrstnemznanstvenemdelovanju.Polegtegaposre- duje znanja in spoznanja v {irni svet, pri ~emer pa je pomembno,dasetovrstnapublicistikauvr{~atudivspe- cializirane mednarodne podatkovne baze, t. i. indeksacijske centre,pri~emer je zlastirevija Annales `e zelo uspe{na,vprihodnjepabotrebavztrajatitudipriprido- bitvi vpisa {e v druge in tudi v najbolj priznane mednarodne indeksacijske baze, kot je npr. sloviti SCI. V veliko podporo tej dejavnosti bo vsekakor na~rtovana vzpostavitevspecializiraneknjigarni{kedejavnosti,karbo tudirealnaosnovazavzpostavitevuniverzitetnezalo`be vokviruuveljavljenihzalo`ni{kihaktivnostiZRSKoper,s

~imer sebozavod {edodatno vklju~evalv raznovrstne dejavnosti nastajajo~e nove slovenske univerze. To bo mogo~e realizirati v novih prostorih ZRS Koper, ki so na~rtovanizaobnovovteminnaslednjemletunalokaciji prek cestesedanjegasede`a, karbo ustrezna re{itev za nekaj let za ve~ino naglo razvijajo~ih se dejavnosti, naravoslovna podro~ja preu~evanja pa naj bi dobila ustrezen sede` na lokaciji zunajmestnega jedra, v t. i.

pala~i Panajotopulo v Bertokih, ki je prav tako z ob~inskim odlokom `e namenjena dejavnostim ZRS Koperinkarbovsekakornovizzivnovemuvodstvu.

Tesno povezano z zalo`ni{ko dejavnostjo in znanstveno-raziskovalnim mednarodnim udejstvovanjem in povezovanjem pa je prirejanje mednarodnih znanstvenih sestankov in kongresov, ki jih je v preteklih letih ZRS Koper `e v razmeroma velikem {tevilu organiziral, samo za drugo polovico leta 2001 pa jih na~rtuje 5 z razli~nih podro~ij delovanja, kar bi morala biti praksa tudi v naslednjih letih, saj se s to dejavnostjo izme- njujejo pomembne izku{nje in spoznanja s kolegi s {irnega sveta, obenem pa utrjujejo mo`nosti za na{e raziskovalce, da se z izmenjavanjem obiskov in objav tudi sami uveljavljajo in prena{ajo pridobljene izku{nje.

ZRS Koper pa tudi v naslednjem obdobju ne bo zanemarjal oz. bo {e bolj razvijal dejavnosti na podro~ju

uvajanja mladih v znanost in raziskovanje, predvsem osnovno{olcev in srednje{olcev. Ta aktivnost, ki se je izkazala za izredno uspe{no in odmevno, saj jo sofinancirajo celo z mednarodnimi sredstvi (Malta), do- biva nove oblike, ki se bodo morale {e poglobiti, zlasti kar zadeva pritegnitev tako u~encev kot u~iteljev in s tem ustvarjanja ugodnih mo`nosti nadaljnjega tovrstnega udejstvovanja mladine tudi v nadaljnjih obdobjih

`ivljenjskega delovanja, kar lahko zagotavlja tudi vse- stranski nadaljnji razvoj slovenske dr`ave.

Posve~anje skrbi mladim raziskovalnim kadrom pa mora biti nasploh v ospredju delovanja ZRS Koper, saj je eno njegovih temeljnih izvirnih poslanstev prav "va- lilnica" kadrov, ki bodo v prihodnosti sposobni prevzeti razvojne izzive na svoja ramena. Zato bo {e bolj kot doslej potrebno na razli~nih podro~jih znanstvenih ved potegovanje in vztrajanje za pridobivanje ~im ve~jega {tevila t. i. mladih raziskovalcev iz programa, ki na Slo- venskem poteka è dobro poldrugo desetletje. V skladu s prizadevanji po vzpostavitvi novega slovenskega univerzitetnega sredi{~a na Primorskem pa bodo ta prizadevanja morala potekati usklajeno s potrebami na podro~ju visoko{olskega izobraèvanja in prepletanja znanstveno-raziskovalnega in izobraèvalnega dela na visoko{olskih organizacijah ter na~rtno usmerjena v izoblikovanje kadrovskih potencialov na podro~jih, ki so {e deficitarno zastopana in za katere se v o`jem in {ir{em okolju kaèjo izrazite potrebe.

Izhajajo~ iz navedenih aktivnosti in zlasti vizije nadaljnjega razvoja ZRS Koper, je po razpravi in spre- jemu v Znanstvenem svetu Upravni odbor ZRS Koper na svoji seji 3. julija 2001 potrdil ustanovitev treh novih raziskovalnih skupin, in sicer:

- In{titut za sredozemske humanisti~ne in dru`bo- slovne {tudije (predstojnik dr. Milan Bufon),

- In{titut za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo (predstojnik dr. Tom Levani~) in

- In{titut za biodiverzitetne {tudije (predstojnik dr.

Boris Kry{tufek).

(10)

Polegtehjebilooblikovanih{e{estenotZRSKoper, kibododelovalevt.i.infrastrukturniskupini,imenovani Zalo`ni{ko-informacijskeenoteZRSKoper,insicerEuro InfoCenter,Zalo`baAnnalesZRSKoper, Knji`nicaZRS Koper, Informacijski center ZRS Koper, Javnomnenjski centerZRSKoperinLaboratorijZRSKoper.

Navedeneaktivnosti so zanadaljnji nemotenrazvoj zavodabistvenegapomena,todazauspe{noizpolnjeva- njetovrstnihnalogjevselejpomembnoustvarjalnoinde- lovno okolje,v kateremposameznik aliskupina deluje, pri~emerpalahkougotovimo,dajeZRSKoperkljubsvoji mladosti v tempogleduzelo zrelaustanova, vkateri je prijetnodelatiinsoustvarjatinoveustvarjalnerazmere.

Salvator @itko

ZGODOVINSKO DRU[TVO ZA JU@NO PRIMORSKO.

PORO^ILO O DELU ZA LETO 2000 IN PROGRAM DEJAVNOSTI ZA LETO 2001

V letu 2000 je delovanje Zgodovinskega dru{tva za ju`no Primorsko potekalo v ustaljenem okviru publi- cisti~no-zalo`ni{ke dejavnosti in soorganizatorstva {tudijskih sre~anj in mednarodnih znanstvenih konferenc.

Soizdajateljstvo v znanstvenem publiciranju inter- disciplinarnega revije ANNALES in druge znanstvene periodike `e vrsto let poteka v tesnem sodelovanju z ZRS Koper, kjer ima Dru{tvo tudi svoj sede`. V letu 2000 je Dru{tvo tako sodelovalo pri predstavitvah revije ANNALES {t. 15, 16, 17 in 18 v prostorih Banke Koper ter pri predstavitvah dveh del iz serije Knji`nice Annales, in sicer: dr. Miroslav Zei, Povest o hrbtenici, 4. aprila 2000 v prostorih Ob~ine Piran, in dr. Brigite Mader, Sfinga z Belvederja nadvojvoda Franz Ferdinand in spomeni{ko varstvo v Istri, v pala~i Tarsia (sede`

Primorskih novic) 18. aprila 2000.

Med predstavitvami gre vsekakor omeniti {e dvoje del,insicerdr.JulijaTitla,Toponimikoprskegaprimorja innjegovegazaledja,terzbornikaKOZAREC SONCA /s podnaslovomDe`elarefo{kaII.Vinogradni{tvoinvinar- stvo/, ki ga je zbralin uredil dr. Darko Darovec. Pred- stavitev je potekala 29. junija 2000 v sodelovanju z Vinakoper d.o.o.in ZRSKoper.Medjunijskimi predsta- vitvamiznanstveneperiodikegreomeniti{epredstavitev vRovigunasede`uAkademijedeiConcordi12.junijain vPulju,vDomuhrva{kihbraniteljev21.junija2000.

Dne 7. septembra 2000 je v prostorih Pokrajinskega muzeja sledila {e predstavitev zbornika ACTA HISTRIAE IX. - z naslovom ^AST: IDENTITETA IN DVOUMNOST NEFORMALNEGA KODEKSA (Sredozemlje, 12.-20.

stol.), medtem ko je bil zbornik ACTA HISTRIAE VIII. - prispevki z mednarodne konference PETER PAVEL VER- GERIJ ml., polemi~ni mislec v Evropi 16. Stoletja, in pa

`e omenjeno delo dr. Julija Titla TOPONIMI KOPR- SKEGA PRIMORJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA - pred-

stavljen v pala~i Tarsia 30. movembra 2000.

Med {tudijskimi sre~anji, ki so potekali v soorganizaciji Zgodovinskega dru{tva, naj omenimo predvsem sre~anje z naslovom DNEVNIK [KOFA BONIFACIA V KOPRU (1653-1659), ki je v prostorih Pokrajinskega muzeja potekalo 31. maja 2000. Pri raziskavah v okviru Evropskega programa Phare CBC in INTERREG II Slo- venija-Italija z naslovom KULTURNO POSLANSTVO [KOFA BALDASSARA BONIFACIA je z italijanske strani sodelovala Akademija dei Concordi iz Roviga, s slovenske pa Pokrajinski muzej Koper in Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko.

Med znanstvenimi posveti v soorganizaciji Zgodo- vinskega dru{tva, Oddelka za geografske in zgodovinske znanosti Univerze v Trstu in In{tituta za novej{o zgodovino iz Ljubljane naj omenimo posvet z naslovom VZROKI IN POSLEDICE IZSELJEVANJ IZ SLOVENSKE ISTRE PO II. SVETOVNI VOJNI v okviru Programa Phare CBC in INTERREG II Slovenije-Italija, ki je potekal v prostorih Pokrajinskega muzeja 9. junija 2000, medtem ko je 26. oktobra 2000 v sejni dvorani Ob~ine Se`ana potekal posvet z naslovom @IVLJENJE IN DELO DU- HOVNIKA VIRGILA [^EKA v organizaciji ZRS Koper, [kofije Koper, Kro`ka za dru`bena vpra{anja Virgil [~ek iz Trsta in Dru{tva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. Nedvomno je bila po vsebinski in strokovni plati najbolj odmevna znanstvena konferenca z naslovom 1400-LETNICA KOPRSKE [KO- FIJE IN OMEMBE SLOVANOV V ISTRI, ki je v dneh 12.- 14. oktobra 2000 potekala v prostorih Pokrajinskega muzeja v organizaciji ZRS Koper, [kofije Koper, Zgodo- vinskega dru{tva za ju`no Primorsko, Zgodovinskega in{tituta Milka Kosa ZRS SAZU, Filozofske fakultete v Pulju in Akademije dei Concordi iz Roviga.

Na leto 2001 smo prenesli predstavitev magistrskega dela Mojce Gu~ek z naslovom ANONIMNA ARHITEK- TURA V PRENOVI KOPRA, ki je iz{la v seriji Knji`nica Annales Majora, medtem ko sta iz lanskega programa pred izidom obse`nej{i deli: Krajepis koprske {kofije Paola Naldinija (1700) in Varstvo in upravljanje se~o- veljskih solin Lovrenca Lipeja (soavtorja Gordana Bel- tram in Boris Kriàn): V okviru Zgodovinskega dru{tva za ju`no Primorsko je tako kot è nekaj let potekala tudi zelo pestra in bogata dejavnost Pinine Akademije; njeno podrobnej{e delovanje za leti 1999 in 2000 sta pred- stavili Vida Roàc Darovec in Mateja Sedmak v 20. {t.

revije ANNALES.

V letu 2001 bo Dru{tvo nadaljevalo z dejavnostjo zlasti na podro~ju publicistike in zalo`ni{tva, sodelovalo pa bo tudi pri organizaciji nekaterih pomembnej{ih strokovnih sre~anj in mednarodnih znanstvenih konferenc. V mesecu oktobru bo s tega podro~ja potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom "Govo- rica nasilja Sredozemlje 12.-20. stol." v organizaciji ZRS Koper in Oddelka za zgodovino Univerze v Be- netkah in Vidmu.

(11)

V okviru programa Phare sklad malih projektov bo Zgodovinsko dru{tvo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem in Akademijo dei Concordi iz Roviga pripravilo projekt "1400-letnica koprske {kofije", ki pomeni na- daljevanje lani zaklju~enega projekta "Kulturno poslanstvo Baldassara Bonifacia".

V sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Univerze v Benetkah in Vidmu smo prijavili na razpis Ministrstva za kulturo temo z naslovom "Govorica nasilja. Sredozemlje 12.-20. stol".

Zaleto2001 jepripravljentudiprojekt"Dnevnikdr.

KarlaL.Moserja".Temabopripravljenavsodelovanjuz MestnimprirodoslovnimmuzejemizTrsta,Odsekomza zgodovino pri N[K v Trstu in Pokrajinskim muzejem Koper.

S podro~ja znanstvene publicistike in zalo`ni{tva v letu2001 skupajzZRSna~rtujemo4{tevilkerevijeAn- nales,dveizhumanisti~neindveiznaravoslovneserije.

V letu 2001 bo posebna pozornost posve~ena dvema zvezkoma zbornika Acta Histriae z mednarodnega simpozija "1400-letnica koprske {kofije in prve omembe Slovanov v Istri". V knji`nici Annales pa na~rtujemo izid osmih del, in sicer J. Kramar: Zgodovina Izole, II. del, dr.

D. Darovec: Kratka zgodovina Istre (dopolnjena izdaja), dr. Mitja Gu{tin: Srednjeve{ka in novove{ka keramika iz

Pirana in Sv. Ivana, Srednjeve{ki statut Izole v redakciji dr. Janeza [umrade, V. Vivoda: Istrska malvazija, Rada Cossuta: Govor Sv. Kri`a pri Trstu, Ljudmila Plesni~ar:

Emonski forum, in B. Kry{tufek, V. Vohralik: Mammals of Turkey and Cyprus I.

Zgodovinsko dru{tvo bo obele`ilo tudi 10-letnico osamosvojitve Slovenije s soorganizacijo znanstvenega sestanka: 10-letnica samostojnosti Republike Slovenije.

Dan prej in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Re- publike Slovenije, ki bo potekal v dneh od 25.-26.

oktobra 2001.

Ob10-letniciizida1.{tevilkeAnnales(1991)bivle- to{njemletupripravilijubilejno{tevilkozizboromoziro- ma {ir{imi povzetki posameznih tem, ki kompleksneje obravnavajo problematiko s humanisti~nega oziroma dru`boslovnegapodro~ja.Celotnogradivoboprevedeno v angle{kijezik, takoda bo jubilejna {tevilkadostopna {ir{emukrogubralcevinboobenemrabilazapromocijo ZRSKoperinZgodovinskegadru{tvazaju`noPrimorsko v{ir{emevropskeminizvenevropskemprostoru.

Vida Ro`ac Darovec, Mateja Sedmak PREDSTAVITEV DELOVANJA PININE AKADEMIJE V

LETU 2001

V obdobju od februarja do novembra 2001 so se pod okriljem projekta Pinine Akademije, tokrat `e ~etrto leto zapored, zvrstila predavanja namenjena raznolikim in aktualnim dru`benim vpra{anjem. Rde~a nit leto{njih predavanj je bila osredoto~enost diskusij na element prihodnosti. Predavanja so tematsko pokrivala podro~ja materinskih praks (nose~nost, porod, dojenje v spre- menjenih dru`benih razmerah), dru`ine (z vidika dru-

`ine bodo~nosti in dru`ine v procesu razveze), izobra-

`evanja (vloga izobra`evalnega procesa z vidika jutri{nje zaposlitve) in globalnega upora (kak{en bo svet bodo~nosti).

Pinina Akademija poteka pod okriljem Zgodovin- skega dru{tva za ju`no Primorsko, finan~no pa jo podpira Mestna ob~ina Koper in Primorski Informacijski Atelje (PINA) v Kopru. Sre~anja v okviru Pinine Aka- demije potekajo s podporo ~asopisne hi{e Primorskih novic v prostorih avle pala~e Tarsia v Kopru.

Leto{nje sezono delovanja Pinine Akademije je dne, 15. 2. 2001 otvorila:

1) Mag. Zalka Drglin, s predavanjem: "@enske v sodobnih materinskih praksah: nose~nost, porod, dojenje - zapovedano, priporo~eno, dovoljeno, izbrano?".

Avtorica je spregovorila o temah zanositve, nose~nosti, poroda in dojenja oz. hranjenja dojen~ka kot o po- membnih dogajanjih v ìvljenju ènske, katera pred- stavljajo eno izmed klju~nih to~k, od koder lahko ra- zvijamo razumevanje specifi~nih povezav med èn-

(12)

skami in znanostjo. Pri tem je avtorica osvetlila vpra- {anja, ki se dotikajo `enskega telesa in njegovih "reproduktivnih sposobnosti": kako se razli~ni koncepti o nose~nici, porodnici in "dojilji" odslikujejo v vsakdanjem

ìvljenju posameznice, kako so vpisani v posamezne prakse (na primer organizacija skrbi za nose~nico, na~ini vodenja porodov, uvajanje prakse izklju~nega dojenja, omejevanje pravice do uporabe novih reproduktivnih tehnologij za nekatere neplodne ènske), kako pri tem misliti (ènske) pravice do obve{~enosti, izbire, odlo~anja o lastnem telesu, zasebnosti ter drugo.

2)Vokviruciklapredavanj"Dru`inskeprakse"jesle- dilopredavanje"Dru`inazana{~asinzaprihodnost"(30.

3.2001)dr.BernardaStritiha,predavateljanaVisoki{oli zasocialnodelovLjubljani.Dr. Stritihjevokvirusvoje ve~ernepredstavitveizpostavil,da{tevilnespremembe,ki sedogajajovna{em~asu,vplivajotudinana{eìvljenjev dru`bi.Obsoo~anjus{tevilnimivsakodnevnimiteàvami tako ve~krat pozabljamo na dobrine, ki so nam na razpolago, hkratipanepomislimona to,davdruìnah vzgajamosvojeotrokezaprihodnost.Vokvirunavedenih izto~nic, jepredavateljusmerilrazmi{ljanje nato, kako danesznotrajdruìne"delatizajutri".

3) Cikel "Dru`inske prakse" je s predavanjem na temo: "Lo~itev in razveza: procesi spreminjanja partner- stva in dru`ine" (16. 5. 2001) nadaljevala dr. Gabi

â~inovi~ Vogrin~i~, predavateljica na Visoki {oli za socialno delo v Ljubljani. Avtorica predavanja je v okviru svojega nastopa poudarila, da se kljub temu, da postaja razveza zakonske zveze del vsakdana, ljudje v trenutkih lo~itve pogosto ne znajdemo najbolje. Pojav mnoì~nih razvez je novost v dru`benem ìvljenju

~loveka, za katero pa ljudje nimamo na zalogi vzorcev

vedenja, na katere bi se lahko oprli. Predavateljica je tako spregovorila o fazah procesa spreminjanja part- nerstva in dru`ine, o ~ustvenih procesih, ki spremljajo razvezo, in spremembah "drugega reda", ki jih potre- bujemo na tej poti. Kot "spremembe drugega reda" je dr.

^a~inovi~ Vogrin~i~ opredelila vse tiste spremembe, "ki smo jih skupaj raziskali, zato da bi soustvarili dober razplet za vse udele`ene".

4) S predavanjem dr. Ivana Svetlika: "Izzivanje izobraèvanja" (3. 10. 2001) smo se s privatne sfere druìnskega ìvljenja premestili na podro~je javnega.

Dr. Svetlik, predavatelj na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani je kot izhodi{~e svojega predavanja izpostavil, da pospe{ene dru`bene spremembe in globalizacijski procesi narekujejo tudi spremembe na podro~ju izobra`evanja. Pod vpra{aj se tako postavljajo stari na~ini pou~evanja in u~enja, ki jih vse prepogosto razumemo zgolj kot reprodukcijo znanja. V ospredje pa stopajo sposobnost izbire ustreznega znanja, izlo~anje in po- zabljanje zastarelega in predvsem sposobnost stalnega in

~im bolj samostojnega u~enja. Klju~no je tako postalo nau~iti se u~iti. Zato se morajo po mnenju predavatelja tudi snovalci in izvajalci {olske politike vpra{ati ali {ola u~i prave re~i na pravi na~in.

5) V novembru (21. 11. 2001) smo se posvetili vpra{anjem globalizacije in njenega vpliva. Dr. Darij Zadnikar, s Pedago{ke fakultete v Ljubljani, je v okviru predavanja "Globalni upor" spregovoril o aktualnih temah antiglobalizacije, protestnikov in o dru`benih giba- njih, ki so zajela zemeljsko oblo (dogodki v Seattlu, Pragi, Genovi). Izpostavil je vpra{anja kdo se boji protestnikov in ali ljudje resni~no ne vemo, za kaj gre ter koga pla{i prikazen antiglobalizma?