UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
ORTOTIKA IN PROTETIKA, 1. STOPNJA
Tjaša Psenner
VPLIV ORTOPEDSKIH VLOŽKOV NA BOLEČINO V SPODNJEM DELU HRBTA
diplomsko delo
INFLUENCE OF ORTHOPAEDIC INSOLE ON LOW- BACK PAIN
diploma work
Mentor: viš. pred. mag. Tomaž Lampe Somentorica: asist. Monika Pavlović Recenzentka: lekt. Tina Levec
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju pred. mag. Tomažu Lampetu in somentorici asist. Moniki Pavlović za pomoč pri pisanju diplomskega dela, za vedno hitre odzive in strokovno pomoč.
Zahvalila bi se tudi ostalim profesorjem, ki so mi v teh treh letih predali znanje in me vodili do uspeha.
Želela pa bi se zahvaliti tudi družini, fantu in prijateljem za podporo, pomoč ter vse spodbude med študijem.
IZVLEČEK
Uvod: Stopalo in gleženj sta kompleksni, stabilni in elastični strukturi, ki vsebujeta 28 kosti ter več kot 30 sklepov. Stopalo sestoji iz treh stopalnih lokov. Glede na obliko ločimo tri tipe stopal: plosko stopalo, normalno in obokano stopalo. Za izboljšanje funkcij stopal ter spodnjih udov med stojo in gibanjem se lahko uporabijo ortopedski vložki. Spremembe, kot so večanje togosti tkiv, pogosto povzročijo bolečine v stopalih. Zaradi različnih poznanih in nepoznanih nepravilnosti ter bolezni pa se lahko pojavi tudi bolečina v spodnjem delu hrbta.
Večje tveganje za tovrstne bolečine imajo osebe, ki opravljajo fizično zahtevna dela, osebe, ki imajo različne pridružene bolezni, kadilci ter prekomerno težki posamezniki. Namen:
Namen diplomskega dela je opraviti pregled strokovne in znanstvene literature na temo ortopedskih vložkov, ki se uporabljajo pri posameznikih z bolečino v spodnjem delu hrbta in njihov vpliv na oceno bolečine. Metode dela: Literaturo smo iskali v angleškem jeziku v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect. Uporabili smo iskalni niz (influence OR effect) AND (insoles OR shoe insert OR orthopaedic insole) AND (low back pain).
Vključili smo prosto dostopne članke, objavljene v zadnjih 10 letih, ter članke in raziskave, ki obravnavajo osebe z bolečino v spodnjem delu hrbta v povezavi z uporabo ortopedskih vložkov. Rezultati: V diplomsko delo smo vključili 7 člankov. Štiri vključene raziskave so klinične študije, tri pa sistematični pregledi literature. Avtorji vseh vključenih raziskavah so obravnavali ortopedske vložke (serijske, individualno izdelane, polizdelke , placebo vložke in druge). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da vložki zagotovijo oblazinje nje, razporedijo pritiske in izboljšajo biomehaniko stopal, spodnjih udov ter hrbtenice, kar je najverjetneje tudi razlog, da se je nekaterim sodelujočim zmanjšala bolečina v spodnjem delu hrbta. Pri petih raziskavah je prišlo do značilnih izboljšanj, pri ostalih ni bilo statistično značilnih sprememb. Izboljšave na področju zmanjšanja bolečine v spodnjem delu hrbta se kažejo predvsem do šestega tedna uporabe ortopedskih vložkov. V nadaljnjih študijah bi se bilo potrebno osredotočiti na posamične starostne skupine.
Ključne besede: ortotika, stopalo, stopalna ortoza, bolečina v križu
ABSTRACT
Introduction: Foot and ankle are complex, stable and elastic structures, which consist of 28 bones and more than 30 joints. Foot consistsof three arches. Based on its shape it is classified in three types: flat foot type, normal type and high arched type. Orthopaedic insoles can be used for acheiving better foot function and lower extremity function in different activities such as standing and walking. Changes such as increased tissue stiffness can often cause foot pain. Due to different known and unknown abnormalities and diseases of the body low back pain can also occur. People who are at high risk for developing low back pain are people who do a lot of physical work, people who have other various associated diseases, smokers and overweight individuals. Purpose: The purpose of our diploma work was to review the professional and scientific literature based on orthopaedic insoles, which are used for treating low back pain. Methods: The literature used was in the English language found in two databases PubMed and ScienceDirect. Keywords used were (influence OR effect) AND (insoles OR shoe insert OR orthopaedic insole) AND (low back pain). We included free articles from the last 10 years, which discussed the correlation between orthopaedic insoles and patients with low back pain. Results: For final analysis, 7 studies were included in our thesis ,four of which were clinical studies and three were systematic literature reviews. Orthopaedic insoles are included in every study (industrial, individually made and semi custom orthopaedic insoles, placebo insoles and others). We were interested in the effect of the use of orthopaedic insoles on low back pain. Discussion and conclusion: We found that orthopaedic insoles can improve low back pain by ensuring cushioning of feet, distribute pressure and forces, and they also improve biomechanics of feet, lower extremities and spine. In most of the articles (5) improvements in low back pain were noted, however, in others there were no significant differences found. Low back pain improvements were mostly detected until week 6. For further studies the focus should be on individual age groups.
Keywords: orthotics, foot, foot orthosis, lower back pain
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...1
1.1 Stopalo ...1
1.1.1 Stopalni loki ...1
1.1.2 Plosko stopalo ...3
1.1.3 Obokano stopalo ...3
1.1.4 Bolečina v stopalih ...4
1.2 Vrste ortopedskih vložkov...5
1.2.1 Serijsko izdelani ortopedski vložki ...6
1.2.2 Individualno izdelani ortopedski vložki ...6
1.3 Opis učinkovitosti vložkov ...7
1.4 Bolečina v spodnjem delu hrbta ...8
2 NAMEN ... 10
3 METODE DELA ... 11
4 REZULTATI ... 13
5 RAZPRAVA ... 16
5.1 Učinkovitost ortopedskih vložkov ... 17
5.2 Prednosti in pomanjkljivosti raziskav ... 21
6 ZAKLJUČEK ... 24
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 25
KAZALO SLIK
Slika 1: Stopalni loki ...2
Slika 2: Model ploskega stopala. ...3
Slika 3: Model obokanega stopala ...4
Slika 4: Individualni ortopedski vložek. ...7
Slika 5: Ortopedski vložki za obokano stopalo. ...8
Slika 6: Dejavniki tveganja za nastanek BSH ...9
Slika 7: Diagram poteka iskanja literature... 12
Slika 8: A - individualno izdelan ortopedski vložek, B - placebo ortopedski vložek... 19
Slika 9: Anteriorno-posteriorni pogled individualno izdelanega ortopedskega vložka z živčno-mišično delujočimi elementi. ... 21
KAZALO TABEL
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev in način vrednotenja v študijah... 14 Tabela 2: Pripomočki in ključne ugotovitve študij. ... 15
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
BSH Bolečina v spodnjem delu hrbta
CAD-CAM Računalniško podprto načrtovanje-računalniško podprta izdelava (Computer aided design-computer aided manufacturing – CAD-CAM)
NOL Numerična ocenjevalna lestvica VAL Vizualna analogna lestvica
1
1 UVOD
Stopalo je med stanjem in hojo eden izmed najpomembnejših elementov človeškega telesa.
Pokriva le 5 % celotne površine telesa, a podpira kar 95 % človeške teže in ima funkcijo absorbiranja sil, ki nastajajo med gibanjem (Choi et al., 2015). Porušena stopalna struktura lahko vpliva na spodnje ude in uravnavo medenice, aktivnost dolgih hrbtih mišic in zadnjične mišice ter vpliva na kinematiko ledvenega dela hrbtenice (Farahpour et al., 2018).
Neprimerna biomehanika stopala ima negativne vplive na vse nosilne sklepe nad stopalom in gležnjem, vključno z območjem spodnjega dela hrbta, se pravi lahko neugodno vpliva tudi na biomehaniko hrbtenice. Spremenjen vzorec hoje bo sčasoma vplival na pomembne segmente hrbtenice. To lahko povzroči neprimerno telesno držo, mišična neravnovesja, disfunkcije hrbteničnih sklepov kot tudi bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH) (O'Leary et al., 2013).
1.1 Stopalo
Stopalo in gleženj sta kompleksni, stabilni in elastični strukturi, ki vsebujeta 28 kosti in več kot 30 sklepov, med katerimi so prepletene vezi ter kite (Su et al., 2017). Unikatna oblika in uravnava stopalnic ter prstnic v stopalu tvorijo vzdolžni (notranji in zunanji) ter prečni stopalni lok. Loki imajo podporo vezi dolgih in kratkih stopalnih ligamentov, petno- navikularnega ligamenta in plantarne aponevroze/široke kite. Te pasivne strukture imajo tudi dinamično podporo kit ekstrinzičnih in intrinzičnih mišic. Te mišice imajo pomembno vlogo pri gibanju stopala (McKeon, Fourchet, 2015). Človeško stopalo je pri pokončni stoji oziroma gibanju edini del telesa, ki je v stiku s podlago, prenaša težo telesa, pripomore k vzdrževanju stabilnosti in ravnotežja. Različne spremembe strukture stopala lahko vodijo v spremenjeno razporeditev obremenitve in posledično v bio-mehanske spremembe v spodnjih udih (Zhao et al., 2018).
1.1.1 Stopalni loki
Človeško stopalo sestoji iz treh stopalnih lokov: notranji in zunanji lok, ter prečni stopalni lok (Slika 1). Loki so med seboj povezani. Če pride do spremembe oblike enega izmed lokov, to vpliva tudi na druga dva. Notranji vzdolžni lok je višji in bolj fleksibilen, kar omogoča
2
dinamično spreminjanje oblike in prilagodljivost med hojo. Poteka med petnico, skočnico, čolničem, tremi klinastimi kostmi in tremi notranjimi stopalnicami. Zunanji vzdolžni lok je bolj tog in poteka med petnico, kocko, četrto in peto stopalnico. Njegova glavna funkcija je podpora telesne teže (Flores et al., 2019). Prečni lok poteka na spodnjem sprednjem delu stopala med glavicami petih stopalnic. Pripomore pri prenašanju pritiskov in sil, ki nastanejo med gibanjem (Zeidan et al., 2020).
Slika 1: Stopalni loki (Zeidan et al., 2019).
Razlike v stopalni strukturi vplivajo na stopalno funkcijo tako med statičnimi kot tudi med dinamičnimi telesnimi aktivnostmi (Hillstrom et al., 2013). Obstaja več metod za določanje tipa in oblike stopala glede na njegove strukture in uravnavo. Te metode vključuje jo radiografske meritve, kvalitativno in pol-kvantitativno vizualno oceno stopala, direktne antropometrične meritve stopala, analizo stopalnih odtisov in analizo fotografij stopala (Tong, Kong, 2013). Razlikujemo tri tipe stopal: plosko stopalo (pes planus) – nizki notranji stopalni lok s prisotnim valgusom petnice ali varusom sprednjega dela stopala; normalen tip – primerno uravnana petnica in sprednji del stopala in nazadnje obokano stopalo (pes cavus) – prisoten varus petnice ali valgus sprednjega dela stopala (Hillstrom et al., 2013). Glavni lok, ki vpliva na strukturo stopala, je notranji vzdolžni lok, ki zagotavlja elastično povezavo med sprednjim in zadnjim delom stopala. Spremembe, ki izvirajo iz notranjega vzdolžnega stopalnega loka, sta že prej omenjeno plosko stopalo in obokano stopalo (Balsdon et al., 2016).
3
1.1.2 Plosko stopalo
Plosko stopalo (Slika 2) pomeni prekomerno spuščen ali znižan notranji vzdolžni stopalni lok med stojo. Poznamo tri tipe ploskega stopala: fleksibilno plosko stopalo, fleksibilno s kratko ahilovo tetivo in togo plosko stopalo. Najpogosteje se pojavlja fleksibilen tip, ta tvori dve tretjini vseh primerov. Plosko stopalo je lahko diagnosticirano z direktno radiografijo, pri čemur se oceni nagibni kot petnice. Tovrstni nagib je najbolj primeren in senzitiven pri prikazu strukturnih sprememb. Prekomerna spuščenost ali znižanost notranjega vzdolžnega stopalnega loka se lahko zdravi konservativno ali operativno. Pomembne zadeve pri konservativnem zdravljenju so sprememba in ustreznost obutve ter redna in primerna telesna vadba (Taspinar et al., 2017). Uporabljajo pa se tudi ortopedski vložki s podpro na notranjem delu vložka (Huang et al., 2020). Pri zelo izraženih ploskih stopalih lahko pride do sprostitve vezi, mišične šibkosti, izkrivljanja sklepov, bolečin v spodnjih udih, poškodb gležnja ter razjed (Su et al., 2017).
Slika 2: Model ploskega stopala (Su et al., 2017).
1.1.3 Obokano stopalo
Obokano stopalo (Slika 3) je stanje, pri katerem je notranji vzdolžni lok povzdignjen , posledično pa je tudi celotno stopalo obokano. Ponavadi je njegova struktura toga, povzroči ga ekvinus sprednjega dela stopala ali varus petnice. Obokano stopalo se običajno pojavi na obeh nogah, najpogosteje nima znanega vzroka (idiopatsko obokano stopalo), lahko pa je posledica visokih pet ali bolezni (npr. Charcot-Marie-Tooth). Zaradi obokanosti je kontaktna površina stopala s tlemi zmanjšana, gleženj ali petnica pa sta nagnjena navzven. Osebe, ki imajo blago obliko, pogosto nimajo večjih težav. Pri bolj izraženih oblikah lahko pride do utrujenosti med hojo in do bolečin v področju glavic stopalnic. Skozi čas mehanična
4
preobremenitev, ki nastane zaradi povzdignjenega notranjega vzdolžnega loka, negativno vpliva na ravnotežje telesa, lahko povzroči reakcijo, kot je vnetje tetiv, ki potekajo na spodnji površini stopala (plantarni fasciitis), bolečine v sprednjem delu stopala (metatarzalgija), vnetje sezamoidne kosti pri prvi stopalnici (sezamoiditis) in asimetrijo medenice (Choi et al., 2015).
Slika 3: Model obokanega stopala (Aminian, Sangeorzan, 2008).
Ortopedski vložki so predpisani pacientom z najrazličnejšimi stopalnimi nepravilnostmi.
Cilji tovrstnih pripomočkov so preprečevanje stopalnih razjed, zmanjšanje bolečin, podpora anatomskim strukturam, zagotovitev stabilnosti in mobilnosti ter optimalna razporeditev stopalnih pritiskov (Lutjeboer et al., 2020). Poleg že naštetih funkcij ortopedskih vložkov, se ti lahko uporabljajo tudi pri športnih aktivnostih, saj zagotovijo udobje in preprečujejo poškodbe spodnjih udov. Pri teku in podobnih športnih aktivnostih zmanjšajo stopalne pritiske pri sprednjem delu stopala (Hahni et al., 2016).
1.1.4 Bolečina v stopalih
Bolečina v stopalih se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, zaradi bolečine lahko pride do škodljivega učinka na kvaliteto življenja. S starostjo se veča togost tkiv v stopalu, zmanjša se obseg gibanja, mišična zmogljivost ter moč. Tovrstne spremembe pogosto povzročijo bolečine v stopalih, slabše delovanje stopala in povečajo tveganje za padce. Dejavniki tveganja za razvoj bolečin v stopalih so starost, ženski spol, prekomerna telesna teža, kronične bolezni, revmatoidni artritis, sladkorna bolezen in neprimerna obutev (Menz, 2016). Pri diagnosticiranju bolečine je pomembna temeljita anamneza, fizični pregled stopala in gležnja ter ustrezne slikovne študije, katere potrebujemo za določitev primerne
5
diagnoze. Točno določeno anatomsko mesto bolečine lahko pripomore pri diagnozi (Tu, 2018). Bolečina v stopalih prizadene 30 % populacije. Vnetje tetive stopalnega lok je ena izmed bolečin na spodnjem delu stopala (v predelu tetive), ki nastane zaradi ponavljajoč ih se mikro raztrganin v zakrčeni fasciji. Hallux rigidus (zatrdelost palca na nogi) se kaže kot zatekanje in bolečina pri metatarzofalangealnem sklepu, ter omejitev gibanja palca. Hallux valgus je zadebeljena valgusna deformacija prve stopalne kosti. Na stopalih se lahko pojavijo tudi bradavice, kurja očesa in žulji (so hiperkeratozna stanja, ki nastanejo na površini kože zaradi pritiskov in trenja obutve ali ponavljajočih se gibov). Bolečina v sprednjem delu stopala je povezana s številnimi diagnozami kot sta metatarzalgija in Mortonov nevrom.
Pojavi se lahko tudi atletsko stopalo in glivične okužbe nohtov (Backer, Childress, 2018).
1.2 Vrste ortopedskih vložkov
Ortopedski vložek je pripomoček, ki se vstavi v obutev, pogosto je imenovan tudi stopalna ortoza. Dostopni so kot serijsko izdelani ortopedski vložki, oblikovani individualno ali kot polizdelki. Industrijski oziroma serijski ortopedski vložki se množično proizvajajo glede na velikost stopala (Tran, Spry, 2019). Individualno izdelani ortopedski vložki so specifično narejeni glede na posameznikovo stopalo in specifikacije zdravnika, kljub individua lni izdelavi se jih lahko odstrani iz obutve (Arias-Martin et al., 2018). Lahko so narejeni na podlagi mavčnega odlitka ali z uporabo tri-dimenzionalnega laserskega posnetka stopala (Tran, Spry, 2019). Polizdelki so alternativa individualnim ortopedskim vložkom. So kombinacija predpripravljenih delov in individualnih korekcij za posameznikovo stopalo (Ferber, Benson, 2011). Ortopedske vložke se uporablja pri osebah, ki imajo težave s stopali oziroma spodnjimi udi. Pripomorejo k izboljšavi funkcij spodnjih ekstremitet, predvsem stopal, med stanjem, gibanjem ter pri zahtevnejših telesnih aktivnostih, kot sta dvigovanje težkih bremen ali šport. Posledično odpravljajo bolečino in doprinesejo h kvaliteti življenja (Tran, Spry, 2019). Pozitivno vplivajo na mehaniko stopal in prerazporeditev pritiskov ter stabilizirajo stopalne strukture pri specifičnih področjih - sprednji, osrednji, zadnji del ali kombinacija le teh (Tenten et al., 2019). Delujejo na povratne senzorične informacije in izboljšujejo mišično aktivnost ter kinematiko spodnjega uda med gibanjem (Bonanno et al., 2017).
6
1.2.1 Serijsko izdelani ortopedski vložki
Serijsko izdelani ortopedski vložki so lahko narejeni iz umetnih ali naravnih materialov (Khan et al., 2013). Serijsko izdelani ortopedski vložki so uporabljeni pri začetnih raznolikih stanjih, kot so patelo-femoralni bolečinski sindrom, vnetje tetive stopalnega loka, sindrom tarzalnega tunela, motnja zadnje golenične tetive (posterior tibial tendon dysfunction), stresni zlomi stopalnic, osrednji golenični stresni sindrom, obokano stopalo, plosko stopalo, hallux valgus, hallux rigidus, nestabilnost gležnja in BSH. Čeprav so serijsko izdelani ortopedski vložki manj vzdržljivi v primerjavi z individualno izdelanimi, je njihova prednost bistveno manjša cena v primerjavi z individualno izdelanimi vložki (Khan et al., 2013). Z uporabo enakega ortopedskega vložka pri posameznikih ni nujno, da ti dosežejo potrebne izboljšave glede na pričakovani biomehanski učinek (Bishop et al., 2018).
1.2.2 Individualno izdelani ortopedski vložki
Individualno izdelani ortopedski vložki (Slika 4) zagotovijo oblazinjenje ali razbremenitev stopalnih struktur glede na posamezno osebo ali pacienta. Lahko so narejeni na različne načine: z oblikovanjem po meri, kot je individualna izdelava z uporabo stopalnega odtisa in mavčanjem, s pomočjo tehnologije na principu računalniško podprtega načrtovanja in računalniško podprte izdelave (CAD-CAM) ali z uporabo sistema za lasersko sintranje.
Pomembne so posamične želje in zahteve pacienta, stopnja bolezni, strokovno znanje sodelujočih pri postopkih, cena in dostopnost stopalne nege (Tenten et al., 2019).
Individualno izdelani ortopedski vložki za razliko od serijskih omogočajo prilagodit ve reakcijskih sil (glede na njihovo geometrijo) na določene dele stopala. Pomembno je udobje, mehkoba in tudi trdota samega materiala, ki tudi lahko vpliva na bolečino in funkcijo stopala.
Potrebno je primerno postaviti diagnozo pacientove patologije, da se lahko določijo specifične prilagoditve ortopedskega vložka (Bishop et al., 2018).
7
Slika 4: Individualni ortopedski vložek (Rosner et al., 2014).
1.3 Opis učinkovitosti vložkov
Plosko stopalo z zmanjšanimi zmožnostmi absorbiranja sil med hojo in tekom lahko vodi do mišično-kostnih poškodb stopal. Slednje lahko povzročijo valgus palca na nogi, vnetje kit ali kitnih ovojnic, vnetja tetive stopalnega loka, bolečine v predelu stopalnic, različne kolenske bolečine in BSH (zaradi (pre)visokih udarnih sil). Z uporabo primernih ortopedskih vložkov se ublažijo simptomi osrednjega goleničnega stresa (medial tibial stress syndrom) in zmanjšajo bolečine spodnjih udov. Izboljšajo se lahko tudi druga stanja kot so:
prekomerna notranja rotacija stopala, razlika v dolžini spodnjih udov in patelo-femoralni bolečinski sindrom. V sam ortopedski vložek so pogosto vgrajene strukture za podporo stopalnim lokom. Ortopedski vložki tako omogočijo boljšo kontrolo pritiskov stopala, stabilnost med hojo, mobilnost, fizično zdravje in udobje (Huang et al., 2020).
Individualno izdelani ortopedski vložki za obokano stopalo (Slika 5) izboljšajo nepravilno gibanje stopala, zmanjšujejo simptome utrujenosti in bolečine v stopalih, pripomorejo k optimalni razporeditvi pritiskov po celotnem stopalu, običajno preprečijo tudi nadaljnjo deformacijo in nekrozo stopala. Lahko zmanjšajo tudi povečane pritiske na stopalu, pritiske pri področju glavice prve stopalnice in pri notranjem delu petnice, največji pritisk pri petnici in pri sprednjem delu stopala ter izboljšajo učinkovito aktivacijo mišic stopal oz. spodnjih udov (Choi et al., 2015).
8
Slika 5: Ortopedski vložki za obokano stopalo (Choi et al., 2015).
1.4 Bolečina v spodnjem delu hrbta
Nespecifična BSH je pogosto razlog, da si ljudje poiščejo medicinsko pomoč. Večini se bolečine zmanjšajo naravno ali pa z minimalnimi intervencijami, kot je obisk zdravnika ali pridobitev druge medicinske pomoči ali svetovanja v roku treh mesecev. Bolečine, ki se ponavljajo oz. trajajo dlje kot tri mesece, štejemo kot kronične (Williams et al., 2013).
Incidenca BSH doseže svoj vrh v tretjem desetletju življenja. Pojavnost BSH v povprečju narašča do 60. ali 65. leta, nato pa se postopoma še poslabšuje (Golob, Wipf, 2014). Ljudje, ki opravljajo fizično zahtevna dela, osebe, ki doživljajo fizične, duševne in druge pridružene bolezni, kadilci ter prekomerno težki posamezniki so v večji nevarnosti za doživljanje BSH (Hartvigsen et al., 2018). O nespecifični BSH govorimo, kadar ne poznamo patološko- anatomskega vzroka izvora bolečine (Maher et al., 2017). BSH je široko karakterizirana z bio-fizičnimi, bio-psihološkimi in socialnimi vidiki, ki vplivajo na funkcijo telesa (Slika 6).
BSH je simptom in ne bolezen, lahko je rezultat različnih poznanih in nepoznanih nepravilnosti ter bolezni. Definirana je glede na mesto bolečine, tipično se nahaja med robovi spodnjih reber in zadnjičnimi gubami. Lahko jo spremlja tudi bolečina v eni ali obeh nogah.
Nekatere osebe imajo pridružene še ostale nevrološke simptome v spodnjih udih, kot je radikularna bolečina, ki se pojavi, kadar je prizadet živčni koren imenovan išias ter ledvena hrbtenična stenoza (zoženje hrbteničnega kanala), pojavi se kot bolečina ali neudobje med hojo in daljšim stanjem, ki se širi v eno ali obe nogi (Hartvigsen et al., 2018). Specifična BSH pa je definirana kot stanje, pri katerem je mogoče prepoznati specifično patologijo, ki povzroča bolečino, kot so okužba, tumor, zlom, vnetni proces, radikularni sindrom (Violante et al., 2015). Pri ocenjevanju BSH se najpogosteje uporabljata vizualna analogna lestvica bolečine (VAL) in indeks invalidnosti Oswestry. VAL bolečine se ocenjuje od 0–10, pri čemur je ocena 0 brez bolečine, ocena 10 pa je najhujša bolečina, ki si jo lahko zamislimo.
9
Indeks invalidnosti Oswestry se ocenjuje od 0–50, pri čemur se ocena 50 nanaša na paciente, ki so najbolj omejeni oziroma zelo hudo invalidni (Cambron et al., 2012).
Slika 6: Dejavniki tveganja za nastanek BSH (Hartvigsen et al., 2018).
10
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je opraviti pregled strokovne in znanstvene literature na temo serijskih in individualno izdelanih ortopedskih vložkov, ki se uporabljajo pri bolnikih z BSH.
Zanima nas, ali ortopedski vložki pripomorejo k lajšanju BSH.
11
3 METODE DELA
Za pisanje diplomskega dela smo opravili pregled strokovne in znanstvene literature.
Literaturo smo iskali le v angleškem jeziku v dveh podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect. Po poskusih iskanja literature z različnimi kombinacijami ključnih besed smo v končni fazi uporabili iskalni niz: (influence OR effect) AND (insoles OR shoe insert OR orthopaedic insole) AND (low back pain). Pri izbiri člankov smo bili pozorni na primernost vsebine. Nerelavantne članke smo izključili. Diagram poteka (Slika 7) prikazuje potek izbire člankov, ki smo jih vključili v sistematični pregled.
Vključitveni kriteriji:
članki, ki so bili objavljeni v zadnjih 10 letih,
prosto dostopni, neplačljivi članki,
raziskave, ki vključujejo osebe s prisotnimi BSH,
povezanost med BSH in ortotičnimi pripomočki.
Izključitveni kriteriji:
članki, starejši od 10 let,
raziskave, pri katerih ni bil uporabljen noben ortotični pripomoček,
raziskave, ki vključujejo osebe s prekomerno telesno maso, nosečnice, otroke, osebe s prikrajšavo spodnjih udov ter osebe z amputacijami spodnjih udov.
12
Najdeni zadetki v podatkovnih bazah PubMed (n = 27) ScienceDirect (n = 149)
Vključitev v časovni okvir zadnjih 10 let (n = 98)
Pregled celotnih besedil (n = 27)
Izključena polna besedila zaradi neustrezne vsebine (n = 20)
Besedila vključena v sistematični pregled (n = 7)
Pregled naslovov in izvlečkov
Izključitev zaradi neprimerne vsebine in podvojenih člankov
(n = 71)
Slika 7: Diagram poteka iskanja literature.
13
4 REZULTATI
Pod pogoji, zapisanimi pri metodah dela, smo za naše diplomsko delo kot primerne ocenili sedem člankov, ki so izpolnjevali vse pogoje. Z izbiro večjih težav ni bilo, a smo morali biti pozorni na povezanost med BSH in ortotičnimi pripomočki. V raziskavah avtorji opisujejo in raziskujejo vplive ortopedskih vložkov na BSH. Zanimalo nas je, ali se z uporabo ortopedskih vložkov težave zmanjšajo. Štiri raziskave so klinične študije (Jefferson, 2013;
Rosner et al., 2013; Cambron et al., 2012; Stief et al., 2012), tri raziskave pa sistematični pregledi literature (Banerjee, Butcher, 2020; Kong et al., 2020; Chuter et al., 2014).
Rezultate smo predstavili v tabeli 1, kjer je navedeno število preiskovancev, bolečina in način vrednotenja ter v tabeli 2, ki opisuje uporabljene pripomočke v raziskavah in ključne ugotovitve.
V izbranih raziskavah so sodelovale osebe stare med 18-74 let. Vključeni so bili predstavniki obeh spolov. Najmanjši vzorec je bil 12 (Stief et al., 2012) in največji 2379 oseb (Chuter et al., 2014). Najkrajša raziskava (Stief et al., 2012) je trajala le toliko časa, da je bila izvedena meritev, najdaljša pa 24 tednov (Chuter et al., 2012).
14
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev in način vrednotenja v študijah.
AVTOR, LETNICA
ŠTEVILO PREISKOVANCEV
BOLEČINA NAČIN VREDNOTENJA
Sistematični pregledi literature Banerjee,
Butcher, 2020
110-318 Bolečina v stopalih in kronična BSH
6 minutni test hoje; indeks stopalne funkcije; status stopalnega zdravja;
numerično ocenjevalna lestvica (NOL) bolečine; bolečinska lestvica; indeks invalidnosti Oswestry; 36-delni obrazec zdravstvene raziskave; vizualna analogna lestvica (VAL).
Kong et al., 2020
375-482 BSH, kronična BSH,
herniacija ledvenega diska
Ocena bolečine; VAL; NOL bolečine;
kratek subjektivni opis bolečin; ocena nezmožnosti; indeks invalidnosti Oswestry; vprašalnik invalidnosti Roland Morris; BSH Oswestry vprašalnik.
Chuter et al., 2014
27-1388 BSH VAL bolečine; vrstna lestvica za ocenjevanje bolečine; posameznikovo poročanje o BSH; vprašalnik; medicinska ocena.
Klinične študije Jefferson,
2013
38 BSH in
bolečina v stopalih
Bolečinski graf s telesnimi odseki (ramena, vrat in zgornji del hrbta, spodnji del hrbta, dlani, kolena, stopala).
Rosner et al., 2013
38 Kronična (ne-
rakava) BSH
Število šibkih mišic; število spinalnih fiksacij; indeks invalidnosti Roland- Morris; NOL.
Cambron et al., 2012
46 BSH VAL za BSH; indeks invalidnosti
Oswestry.
Stief et al., 2012
12 BSH Merjenje stopalnih pritiskov s pomočjo
pritiskovnih vložkov, mišična aktivacija (elektromiografija).
Legenda: BSH – bolečina v spodnjem delu hrbta; NOL – numerična ocenjevalna lestvica; VAL – vizualna analogna lestvica.
15
Tabela 2: Pripomočki in ključne ugotovitve študij.
AVTOR, LETNICA
PRIPOMOČEK UGOTOVITVE
Sistematični pregledi literature Banerjee,
Butcher 2020
Individualno izdelani ortopedski vložki funkcionalne SO; CAD-CAM
ortopedski vložki; individualni usnjeni ortopedski vložki; individualno izdelani ortopedski vložki; placebo vložki in placebo SO; brez
pripomočka; individualno izdelan placebo vložek.
Rezultati kažejo zmanjšanje bolečin v stopalih z uporabo ortopedskih vložkov. Prihaja do nedoslednosti pri učinkovitosti ortopedskih vložkov na izboljšanju bolečin. Izboljšanja so se kazala do 12. tedna.
Kong et al., 2020
Nestabilni čevlji; ortopedski čevlji;
ortopedski vložki za podporo stopalnih lokov; individualno izdelane SO.
vsakodnevna obutev; placebo ortopedski vložki;
ploski ortopedski vložki.
Individualno izdelane SO, nestabilni čevlji in ortopedski vložki so pokazali zmerno pozitivne učinke na zmanjšanje BSH. Drugih večjih razlik med uporabo in neuporabo pripomočkov ni razvidnih. Tovrstni pripomočki so lahko možnost za obvladovanje kronične BSH.
Chuter et al., 2014
Individualne SO; polizdelki; ortopedski vložki za zdravljenje BSH;
ortopedski vložki za preprečitev BSH;
placebo ortopedski vložki; brez pripomočka.
Z uporabo ortopedskih vložkov in SO ni bilo vidnih večjih učinkovitih sprememb na izboljšanje ali zmanjšanje BSH. Kljub temu pa se kaže pozitiven trend v zvezi z zmanjšanjem BSH . Pri dveh vključenih raziskavah se kažejo pozitivni statistični učinki vložkov.
Klinične študije Jefferson
2013
Blažilni vložki (Sorbothane). Nekateri preiskovanci so občutili zmanjšanje BSH, drugi pa zmanjšanje stopalne bolečine.
Zmanjšanje obeh bolečin hkrati ni bilo. Trda tla niso pokazala posebnega vpliva na bolečine.
Osebe, ki doživljajo statične obremenitve, so občutile večje težave kot ostali sodelujoči.
Rosner et al., 2013
Individualno izdelana SO;
ploski ortopedski vložki.
Vidni so bili boljši rezultati pri vseh opravljenih meritvah. tako pri eksperimentalni skupini kot tudi pri kontrolni skupini. Ni pa zaslediti statistično značilnih razlik med obema skupinama. Dlje, ko je bila SO nošena, boljši so rezultati.
Cambron et al., 2012
Individualno izdelana SO. Z uporabo SO pride do zmanjšanja BSH in nezmožnosti / invalidnosti sodelujočih.
Izboljšave so se kazale do 12. tedna uporabe SO.
Stief et al., 2012
Ortopedski vložek z živčno-mišičnimi delujočimi elementi.
Kažejo se minimalni vplivi na mišično aktivacijo zaradi uporabe ortopedskih vložkov. Učinki ortopedskih vložkov bi morali biti testirani z uporabo površinske elektromiografije. Ni opaznih povezav med mišično aktivacijo in stopalnimi pritiski.
Legenda: BSH – bolečina v spodnjem delu hrbta; CAD-CAM – računalniško podprto oblikovanje- računalniško podprto izdelovanje; SO – stopalna ortoza
16
5 RAZPRAVA
Namen diplomskega dela je bil pregled strokovne in znanstvene literature na področju uporabe ortopedskih vložkov pri posameznikih z BSH. Zanimalo nas je, ali ortopedski vložki pripomorejo k lajšanju BSH in kakšne bi bile lahko še izboljšave na tem področju.
Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah (PubMed in ScienceDirect) in jo izbrali s pomočjo kriterijev, navedenih v metodah dela. Odločili smo se za angleško literaturo, ker je bilo na našo temo več relevantnih člankov, kakor v slovenski literaturi. Pri pregledu celotnih besedil (27 člankov) smo opazili vse več zanimanja glede funkcionalnosti ortopedskih vložkov in v kakšni smeri bi ti lahko pripomogli pri zmanjšanju bolečin. Ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo izbrali sedem člankov, primernih za naše delo.
Vzorci vključenih oseb se med raziskavami kar precej razlikujejo. Najverjetneje zaradi tega, ker so tri raziskave (Banerjee, Butcher 2020; Kong et al., 2020; Chuter et al., 2014) sistematični pregledi literature, kjer je vključeno večje število preiskovancev. Največ sodelujočih v raziskavi je bilo 2379 (Chuter et al., 2014). Vse raziskave so vključevale oba spola. Večina raziskav ima podano trajanje BSH, z izjemo treh (Chuter et al., 2014; Rosner et al., 2013; Stief et al., 2012). Pri testiranju BSH in učinkovitosti ortopedskih vložkov so avtorji v večini raziskav uporabili tako placebo ortopedske vložke kot individualno izdelane ortopedske vložke ali drugo ortopedsko obutev. Za razliko od prej omenjenega so v eni raziskavi vsi preiskovanci uporabljali Sorbothane ortopedske vložke (Jefferson, 2013).
Cambron in sodelavci (2012) so se odločili, da sta obe skupini dobili individualno izdelane ortopedske vložke, medtem ko so Stief in sodelavci (2012) uporabili individualno izdelane ortopedske vložke z živčno-mišično delujočimi elementi.. Z uporabo ortopedskega vložka z živčno-mišično delujočimi elementi bi morali refleksi aktivirati tako imenovano verižno mišično reakcijo, kot rezultat tega pa naj bi bila obravnavana/pozdravljena napačna pozicija mišično-kostnega sistema. Glede tovrstnih vložkov se pojavi pomanjkanje znanstvenega ozadja.
Vključene raziskave so morale vključevati osebe s prisotnimi BSH. Banerjee in Butcher (2020) sta v raziskavi poleg oseb z BSH vključila tudi odrasle osebe z revmatoidnim artritisom in bolečino v stopalih ter odrasle z bolečimi fleksibilnimi ploskimi stopali. Rosner in sodelavci (2013) so bili pri raziskavi pozorni tudi na to, da sodelujoči niso prejemali zdravil, ki bi lahko vplivali na bolečine mišično-skeletnega sistema. Ocena bolečine Roland Morris vprašalnika je morala biti 7,5 ali več, NOL bolečine pa je morala biti večja od 5.
17
Jefferson (2013) je prav tako vključil osebe s prisotno bolečino v stopalih. Cambron in sodelavci (2012) niso vključili oseb, mlajših od 18 let, BSH je morala biti prisotna vsaj tri mesece. V vseh raziskavah so sodelujoči morali znati angleško.
5.1 Učinkovitost ortopedskih vložkov
Nepravilnosti v strukturi in pri premikih stopala so lahko povezane z razvojem BSH.
Prekomerna pronacija stopala (plosko stopalo) lahko poveča obremenitve pri ledveno- križnem in križno-črevničnem sklepu, kar je eden izmed glavnih vzrokov za BSH.
Ortopedski vložki so lahko uporabljeni za izboljšanje funkcije gibalnega sistema. Zaradi podpore stopalnim lokom lahko pripomorejo pri zmanjšanju BSH, preprečijo prekomerno pronacijo stopala, absorbirajo sile in izboljšajo ravnotežje (Kong et al., 2020).
Raziskave se med seboj razlikujejo po tem, ali so vložki pokazali koristi pri zmanjšanju BSH ali katere druge bolečine, kot je recimo bolečina v stopalih. Pridemo do zelo različnih zaključkov. Zmanjšanje BSH z uporabo ortopedskih vložkov je bilo potrjeno oziroma vsaj delno potrjeno v petih raziskavah (Banerjee, Butcher, 2020; Kong at al., 2020; Jefferson, 2013; Cambron et al., 2012). V sistematični pregled literature, ki sta ga opravila Banerjee in Butcher (2020), je bilo vključenih 318 oseb. Vključene so bile osebe z BSH. Ortopedski vložek, ki so uporabljali 12 mesecev, je pomagal pri zmanjšanju BSH in tudi zmanjšal invalidnost. Oswestry vprašalnik je pokazal 30 % zmanjšanje indeksa invalidnost i.
Preiskovalci so izboljšanje bolečin ocenjevali najprej pri šestem tednu, nato pri 12., ocene so sledile še po šestih in 12 mesecih. Rezultati so kazali statistično dobre rezultate zmanjšanja bolečin in invalidnosti pri šestem tednu (P-vrednost = 0,0068). Primerjava je bila izvedena glede na kontrolno skupino, eksperimentalna skupina pa je uporabljala ortopedski vložek. Glede na to, da je bil opravljen sistematični pregled literature, je bilo tako kontrolnih kot eksperimentalnih skupin več, avtorja sta primerjala različne študije in prišla do zgoraj omenjenih zaključkov. V raziskavo niso bile vključene le osebe z BSH, ampak tudi osebe z revmatoidnim artritisom in bolečino v stopalih ter osebe s fleksibilnimi bolečimi ploskimi stopali. Pojavljajo se inkonsistence pri učinkovitosti ortopedskih vložkov na zmanjšanje bolečin in izboljšanje telesne funkcije v primerjavi s kontrolno skupino (brez vložka ali placebo ortopedski vložek). Prihaja tako do pozitivnih kot negativnih rezultatov pri zmanjšanju bolečin v stopalih. V raziskavo so bili vključeni posamezniki stari med 18 in 75 let.
18
Kong in sodelavci (2020) so prav tako s pomočjo sistematičnega pregleda literature prišli do ugotovitev, da ortopedski vložki vplivajo na zmanjšanje BSH. Ortopedske vložke so sodelujoči uporabljali od štiri do šest tednov, uporabljati so jih morali od dveh do osem ur na dan. Izboljšanje so prikazali na podlagi rezultatov s pomočjo standardizirane aritmetične sredine (velikost učinka intervencije), ki je znašala 0,61; 95-odstotni interval zaupanja se je gibal med 0,36 in 0,85. V raziskavo so bili vključeni tudi nekateri moški golfisti, zdravstveni tehniki in poštarji, stari med 42 in 53 let. Ker v raziskavi ni bilo dovolj dokazov glede kvalitete življenja z uporabo ortopedskega vložka, ne moremo potrditi izboljšanja na tem področju.
Jefferson (2013) s klinično študijo ugotavlja pozitivne vplive ortopedskih vložkov na zmanjšanje BSH. Testiranje je potekalo v podjetju (tovarna za sestavljanje letal) na različ nih oddelkih (vsi oddelki: sistemski oddelek, oddelek za obdelovalne stroje, oddelek za odpremo/odpošiljanje). Vključili so osebe, ki opravljajo pretežno stoječe delo (oddelek za obdelovalne stroje), osebe, ki na delovnem mestu večinoma sedijo (sistemski oddelek) in osebe, ki dvigajo, nosijo bremena in so v raznolikih položajih čez celotno izmeno (oddelek za odpremo). Starost sodelujočih oseb ni navedena, omenijo pa, da je sodelovalo premajhno število žensk (n = 2). Vključene osebe so morale imeti prisotno BSH, katero so ocenjevali na lestvici od 1–10. Z ortopedskimi vložki, ki so uporabljali štiri dni, so sodelujoči občutili zmanjšanje BSH in stopalnih bolečin (rezultate so primerjali glede na podatke brez ortopedskih vložkov), štiri dni pa so bili sodelujoči brez kakršnega koli pripomočka.
Povprečna BSH se je zmanjšala za 28 % (iz 2,86 na 2,06), bolečina v stopalih pa za 32 % (iz 5,09 na 3,48). Osebe, ki so poročale o zmanjšanju BSH, niso bile iste osebe kot tiste, ki so poročale o zmanjšanju bolečin v stopalih.
Rosner in sodelavci (2013) so preiskovance izbrali na podlagi telefonskih intervjujev.
Sodelujoči so bili stari med 28 in 74 let. V klinično študijo so vključili dve skupini. Kontrolna skupina je prejela placebo ploske vložke, eksperimentalna pa individualno izdelane ortopedske vložke (Slika 8). Sodelujoči so ortopedske vložke uporabljali štiri tedne, toliko časa je tudi potekalo preiskovanje učinkovitosti le-teh. Ker so placebo vložki zagotovili oblazinjenje, so imeli tudi ti korist na zmanjšanje bolečin in boljše udobje. Obe skupini kažeta izboljšanje pri vseh meritvah (razen pri primerjavi najvišje in najnižje ocene VAL bolečine). Avtorji niso dokazali pozitivnih statističnih sprememb v rezultatih za individua lno izdelane ortopedske vložke, zaradi pogostega pojava kovarianc.
19
Slika 8: A - individualno izdelan ortopedski vložek, B - placebo ortopedski vložek (Rosner et al., 2013).
Skladno s tem so tudi Cambron in sodelavci (2012) v svoji klinični študiji ugotovili zmanjšanje BSH z uporabo ortopedskih vložkov, ki so jih sodelujoči uporabljali 12 tednov.
V raziskavo so bile vključene predvsem ženske v 50. letih iz Združenih držav Amerike.
Sodelovalo je 46 oseb. Testiranje VALBSH in indeksa invalidnosti Oswestry so potekala v drugem, četrtem, osmem, desetem in 12. tednu. Rezultate so prikazali z VAL BSH in indeksom invalidnosti Oswestry. VAL BSH se je zmanjšala za 2,3, indeks invalidnost i Oswestry pa se je zmanjšal za 3,7. Rezultati kažejo tudi zmanjšanje bolečin v stopalih.
Pacienti so sami vnašali podatke v vprašalnik, ki je vseboval lestvico. Po šestem tednu uporabe vložkov ni prišlo do nadaljnjega zmanjšanja BSH. Meritev pri kontrolni skupini so prav tako izvedli po šestih tednih, prišlo je do minimalnih sprememb zmanjšanja BSH (VAL in indeks invalidnosti Oswestry: zmanjšanje BSH za le 0,2). Poleg BSH, je 40 % sodelujočih občutilo tudi bolečino v nogah, 50 % pa bolečino v stopalih. V primeru doživljanja neželenih stranskih učinkov (eden izmed sodelujočih je navedel, kot stranski učinek bolečino v levem stopalu) med nošenjem ortopedskih vložkov je bil o tem takoj obveščen preiskovalec.
Slabost te raziskave je bila neprimerna razlaga sodelujočim glede izpolnitve vprašalnikov.
Zaradi tega nekateri preiskovanci niso znali izpolniti podatkov glede prisotnih bolečin v
20
VAL bolečinsko lestvico. Čeprav so v raziskavi dovoljevali, da si sodelujoči poiščejo dodatno pomoč pri odpravi BSH, so to storili le trije.
Do manj obetajočih rezultatov/ugotovitev so prišli pri ostalih dveh raziskavah (Chuter et al., 2014; Stief et al., 2012). Chuter in sodelavci (2014) so opravili sistematični pregled literature in ugotovili, da so bile pri nekaterih študijah prisotne le ženske, medtem ko so pri drugih sodelovali vojaki (moški, mlajši od 20 let). Glede na mednarodne podatke se BSH največkrat pojavi v tretjem desetletju življenja in prevladuje v šestem desetletju življenja. Moški voja ki niso tipična skupina z visokim tveganjem za BSH.. Glede na vključene študije so v raziskavi ugotovili, da statistično značilnih sprememb pri zdravljenju BSH ni bilo, kazalo pa se je 22
% zmanjšanje tveganja za razvoj BSH. Sodelujoči so ortopedske vložke uporabljali od pet dni do 24 tednov. V raziskavi navajajo, da so ortopedski vložki lahko učinkoviti kot mehanska terapija tudi pri drugih mišično-kostnih stanjih, kot so patelo-femoralni bolečinski sindrom, sklepni-artritis notranjega dela kolena ter stegenski stresni sindrom. Kljub solidnim rezultatom pri zmanjšanju tveganja za razvoj BSH so dokazi, da ortopedski vložki pomagajo pri zdravljenju ali preprečevanju BSH, pomanjkljivi. Zaradi majhnih sprememb v rezultatih, zmerne metodološke kakovosti in visoke heterogenosti se zmanjša moč samih dokazov.
Potrebno bi se bilo osredotočiti na populacijo, ki je bolj nagnjena k razvoju BSH, pomembna je tudi zdravstvena preteklost pacienta, fizični pregled ali enostavni diagnostični test. S tem bi prišli do ugotovitev, kdo je najbolj primeren za učinkovito uporabo ortopedskega vložka.
Stief in sodelavci (2012) so preiskovali posebne ortopedske vložke - ortopedski vložek z živčno-mišično delujočimi elementi (Slika 9) in njihov vpliv na mišično aktivnost ter stopalne pritiske pri pacientih z BSH. Sodelujoči so bili stari med 33 in 37 let. Ugotovili so vplive uporabe vložkov na mišično aktivacijo. Merili so spremembe med ciklom hoje od 0- 100 %. V območju 10 – 25 % se aktivnost velike zadnjične mišice zniža za 32 %. Med 84 – 100 % trajanja cikla se aktivnost ledvenih globokih mišic zmanjša za 6 %. Naklon linearnega območja vsote sil se zmanjša za 15 %, maksimum vsote sil pa za 12 %. Pearsonov korelacijski koeficient ne pokaže značilne povezanosti med mišično aktivacijo in prerazporeditvijo stopalnih pritiskov. Ortopedske vložke so preiskovanci uporabljali le v času meritev. Glede na to, da nismo zasledili večjega števila raziskav, v katerih bi bil uporabljen vložek z živčno-mišično delujočimi elementi, ne moremo potrditi, da bi vse raziskave dobile enake rezultate. Četudi so v raziskavi predvidevali, da bodo uporabljeni vložki spodbudili verižno mišično reakcijo, je niso.
21
Slika 9: Anteriorno-posteriorni pogled individualno izdelanega ortopedskega vložka z živčno mišično delujočimi elementi (Stief et al., 2012).
Glede na prebrano vsebino menimo, da je bolje, da oseba uporablja ortopedski vložek in pripomore k vsaj minimalnemu zmanjšanju BSH, kot da ne uporablja nobenega pripomočka.
Menimo, da je pomemben tudi izvor bolečine. V primeru, da oseba občuti BSH zaradi statičnih obremenitev, dvigovanja, neprimerne obutve, ker veliko hodi in zaradi ostalih vsakodnevnih in službenih aktivnosti, se ta bolečina najverjetneje lahko pozdravi z ortopedskimi vložki. Če pa do bolečine pride zaradi psiholoških težav ali pridruženih bolezni, kot je revmatoidni artritis, ni nujno, da se bo BSH zmanjšala ali povsem izginila zaradi uporabe ortopedskih vložkov.
5.2 Prednosti in pomanjkljivosti raziskav
Ena izmed pomanjkljivosti raziskav je ta, da materiali, ki so bili uporabljeni v raziskavah, niso povsod navedeni. Te omenjajo avtorji le v dveh raziskavah (Chuter et al., 2014;
Cambron et al., 2012). Cambron in sodelavci (2012) so uporabili sintetični material na vrhu, usnjeni material na dnu, uporabijo tudi podporo lokom ter polimer pri peti. Med hojo pripomore trd polimer za podporo pri osrednji opori in vzmetni polimer za boljši odriv pri sprednjem predelu ortopedskega vložka. Chuter in sodelavci (2014) so v preglednem članku (sistematični pregled večjega števila raziskav) podali razpredelnico z uporabljenimi materiali. Uporabljeni so bili etilen vinil acetat, poliuretan, polimer, polipropilen, polietilen, neopren in viskoelastični materiali. Jefferson (2013) omeni, da so uporabljeni ortopedski
22
vložki Sorbothane s podporo stopalnim lokom in oblazinjenjem. Vsekakor bi bilo potrebno bolj raziskati materiale, iz katerih so narejeni ortopedski vložki, da bi se lahko na podla gi tega določila učinkovitost le-teh. Osredotočiti bi se bilo potrebno na individualno obravnavo pacienta in s tem določiti, ali bi osebi zadostoval že serijsko izdelan ortopedski vložek.
Lahko so prisotne nepravilnosti na stopalih prevelike in oseba potrebuje individualno izdelan ortopedski vložek. V nekaterih primerih hudega ploskega stopala serijsko izdelan ortopedski vložek ne zagotovi zadostne podpore pri notranjem vzdolžnem stopalnem loku.
Banerjee in Butcher (2020) kot pomanjkljivost vključenih raziskav navajata odsotnost opisa ortopedskih vložkov ter drugih uporabljenih naprav v raziskavi. Poudarita tudi pomembnost zdravljenja z uporabo ortopedskih vložkov v primerjavi s farmakološkim zdravljenjem ne- rakave BSH. V raziskavi, ki so jo opravili Kong in sodelavci (2020), navajajo kot pomanjkljivost ne navedbo kvalitete življenja preiskovancev. Chuter in sodelavci (2014) posebej poudarijo, da ni opisanih tipov stopal. Glede na tip stopala se posledično lažje določi, ali je možno izboljšanje bolečin. Če ima oseba rigidno (zatrdelo) stopalo, bomo s samim ortopedskim vložkom težje dosegli spremembe tako na področju oblikovanosti stopalnih lokov kot tudi pri zmanjšanju BSH. Rosner in sodelavci (2013) pridejo do spoznanja, da bi bilo potrebno vključiti še pomožno zdravljenje mehkega tkiva, elektro terapijo in ultrazvok, da bi s tem dosegli vidno zmanjšanje BSH. Z večkratnim ali daljšim merjenjem bi lahko prišli do popolnoma drugačnih rezultatov (boljših ali slabših). Na podlagi večkratnih meritev se rezultate med seboj lahko primerja v večjem številu, merjenje pa tako postane bolj zanesljivo. Med merjenjem in pri meritvah lahko pride do napak (merilca, meritvenega instrumenta, subjektivna presoja, nepripravljenost preiskovanca in preiskovalca ter zunanji moteči dejavniki), ki jih lahko z večkratnim merjenjem zmanjšamo (Hollingsworth, 2011).
Glede na zapisano v članku Hollingswortha (2011) menimo, da bi Jefferson (2013) moral testiranje izvajati dlje časa, saj so sodelujoči uporabljali ortopedske vložke le štiri dni, štiri dni pa so bili brez. Tako kot Jefferson je tudi Stief (2012) opravil krajšo raziskavo oz. izvedel le enkratna meritev.
Kot pomanjkljivost naše raziskave navajamo, da bi bilo potrebno literaturo bolj specifično izbrati glede na posamezne starostne skupine. Kajti če bi vsaka raziskava vključevala različno starostno skupino, bi lahko primerjali prisotnost BSH glede na starost in primerjali možnost odprave BSH. Poleg tega ni prisotnih opisov ocenjevalnih lestvic in ostalih načinov vrednotenja, ki bi bili prav tako lahko pomembni za naše raziskovanje. Nobena izmed
23
vključenih raziskav ni vsebovala še farmakološkega zdravljenja, ki bi lahko dodatno pripomoglo k zmanjšanju BSH. Kombinacija zdravil in ortopedskih vložkov bi najverjetneje pokazala znatno zmanjšanje BSH, česar pa ne moremo vedeti, ker nismo vključili nobene temu podobne raziskave. Raziskati bi bilo zanimivo še, kakšen vpliv imajo trda tla na BSH in kako vplivajo na biomehaniko telesa med hojo in tekom. Pri nadaljnjem raziskovanju bi bilo potrebno uporabiti še raziskave, ki vključujejo osebe z različnimi tipi stopal.
Na področju znanstvenih objav na temo BSH in ortotičnih pripomočkov opažamo neenotno terminologijo glede strokovnih izrazov, kot je ortopedski vložek, katerega imenujejo tudi SO, funkcionalni vložek, ortotični vložek ter prilagojena ortoza. Vključeni preiskovanci bi pripomoček morali uporabljati dlje časa, da bi lahko ocenili učinkovitost ortopedskih vložkov na daljši rok. Raziskati je potrebno še, kako vplivajo ortopedski vložki na posamezne skupine, glede na spol, starost, raso, poklic ter tip stopala preiskovancev.
Menimo, da je pri klasifikaciji BSH pomembna pacientova zdravstvena anamneza, fizični pregled ali vsaj enostavni diagnostični test, da bi lahko ocenili primernost ortopedskega vložka za posameznega pacienta. Trenutno še ne moremo potrditi, da ortopedski vložki pomagajo pri zdravljenju ali preprečevanju BSH, ker so rezultati zelo raznoliki in omejeni.
Predlagamo, da se v bodoče raziskave vključuje predvsem tudi uporabljene materiale, natančen opis pripomočka ter postopek izdelave in več slikovnega gradiva (predvsem če gre za individualno izdelane vložke).
24
6 ZAKLJUČEK
BSH je glede na prebrano strokovno in znanstveno literaturo simptom, ki najpogosteje nastopi v tretjem desetletju življenja, pojavnost pa se stopnjuje do 65. leta. Nekateri dejavniki, kot so fizične obremenitve, duševne bolezni, kajenje in prekomerna telesna masa, lahko še pospešijo razvoj BSH. Za zmanjševanje tovrstne bolečine so pogosto kot konservativna metoda zdravljenja uporabljeni ortopedski vložki.
V pregledanih raziskavah so bili uporabljeni raznoliki ortopedski vložki od serijskih, individualnih, placebo do polizdelkov. Predvidevamo, da bi bili ortopedski vložki lahko pozitivna terapija za BSH, vendar bi bilo potrebno na tovrstnem področju opraviti še nadaljnje raziskave glede posameznikove bolečine in njenega izvora. Ortopedski vložki lahko delujejo tudi kot preventiva, se pravi, da zmanjšajo tveganje za razvoj BSH.
Pomembno je tako fizično, psihično kot tudi socialno stanje osebe. Ortopedski vložki so nekaterim preiskovancem pripomogli k zmanjšanju BSH, najverjetneje zato, ker zagotovijo oblazinjenje, prerazporedijo pritiske po stopalih, povzdignejo notranji vzdolžni stopalni lok ter izboljšajo biomehaniko stopala in gležnja med hojo in tekom. Na krajši rok ortopedski vložki zmanjšajo BSH, večina sodelujočih je kazala pozitivne učinke vložkov na bolečino do šestega tedna uporabe. Po šestem tednu ni bilo tolikšnih sprememb, zato bi bile potrebne tudi dodatne in daljše raziskave. Pri tovrstnih raziskavah bi moral biti znan izvor BSH, kajti pomembno je, da bolečina ne izvira iz določenih patoloških stanj, ki lahko zavirajo zmanjšanje BSH. Po šestih tednih uporabe ortopedskih vložkov bi bile potrebne modifikacije vložka, glede na individualne zahteve pacienta in njegove stopalne nepravilnosti. Potrebno bi bilo tudi spremljanje pogostosti in časa uporabe ortopedskih vložkov. Predvidevamo, da bi ortopedski vložki na daljši rok lahko vplivali tudi na biomehaniko hrbtenice.
25
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Aminian A, Sangeorzan B (2008). The anatomy of cavus foot deformity. Foot Ankle Clin 13(2): 191–8. doi: 10.1016/j.fcl.2008.01.004.
Arias-Martin I, Reina-Bueno M, Munuera-Martinez PV (2018). Effectiveness of custom- made foot orthoses for treating forefoot pain: a systematic review. Int Orthop 42(8): 1865–
75. doi: 10.1007/s00264-018-3817-y.
Backer BA, Childress MA (2018). Common foot problems: over-the-counter treatments and home care. Am Fam Physician 98(5): 298–303.
Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30216025/<18.4.2021>.
Balsdon MER, Bushey KM, Dombroski CE, LeBel ME, Jenkyn TR (2016). Medial longitudinal arch angle presents significant differences between foot types: a biplane fluoroscopy study. J Biomech Eng 138(10): 101007. doi:10.1115/1.4034463.
Banerjee S, Butcher R (2020). Customized or prefabricated shoe inserts for chronic, non- cancer pain: a review of clinical effectiveness [Internet]. CADTH Rapid Response Reports.
Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33074636/<18.3.2021>.
Bishop C, Thewlis D, Hillier S (2018). Custom foot orthoses improve first-step pain in individuals with unilateral plantar fasciopathy: a pragmatic randomised controlled trial.
BMC Musculoskelet Disord 19(1): 222. doi: 10.1186/s12891-018-2131-6.
Bonanno DR, Landorf KB, Munteanu SE, Murley GS, Menz HB (2017). Effectiveness of foot orthoses and shock-absorbing insoles for the prevention of injury: a systematic review and meta-analysis. Br J Sports Med 51(2): 86–96. doi: 10.1136/bjsports-2016-096671.
Cambron JA, Duarte M, Dexheimer J, Solecki T (2011). Shoe orthotics for the treatment of chronic low back pain: a randomized controlled pilot study. J Manipulative Physiol Ther 34(4): 254–60. doi: 10.1016/j.jmpt.2011.04.004.
Choi JK, Cha EJ, Kim KA, Won Y, Kim JA (2015). Effects of custom-made insoles on idiopathic pes cavus foot during walking. Biomed Mater Eng 26(1): S705–15. doi:
10.3233/bme-151362.
26
Chuter V, Spink M, Searle A, Ho A (2014). The effectiveness of shoe insoles for the prevention and treatment of low back pain: a systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials. BMC Musculoskelet Disord 15: 140. doi: 10.1186/1471- 2474-15-140.
Farahpour N, Jafarnezhadgero AA, Allard P, Majlesi M (2018). Muscle activity and kinetics of lower limbs during walking in pronated feet individuals with and without low back pain. J Electromyogr Kinesiol 39: 35–41. doi: 10.1016/j.jelekin.2018.01.006.
Ferber R, Benson B. Changes in multi-segment foot biomechanics with a heat-mouldable semi-custom foot orthotic device. J Foot Ankle Res 4(1): 18. doi: 10.1186/1757-1146-4- 18.
Flores DV, Gomez CM, Hernando MF, Davis MA, Pathria MN (2019). Adult acquired flatfoot deformity: anatomy, biomechanics, staging, and imaging findings. Radiographics 39(5): 1437–60. doi: 10.1148/rg.2019190046.
Golob AL, Wipf JE (2014). Low back pain. Med Clin North Am 98(3): 405–28. doi:
10.1016/j.mcna.2014.01.003.
Hahni M, Hirschmuller A, Baur H (2016). The effect of foot orthoses with forefoot cushioning or metatarsal pad on forefoot peak plantar pressure in run. J Foot Ankle Res 9:
44. doi: 10.1186/s13047-016-0176-z.
Hartvigsen J, Hancock MJ, Kongsted A et al. (2018). What low back pain is and why we need to pay attention. Lancet 391(10137): 2356–67. doi:10.1016/s0140-6736(18)30480-x.
Hillstrom HJ, Song J, Krazewski AP et al. (2013). Foot type biomechanics part 1: structure and function of the asymptomatic foot. Gait Posture 37(3): 445–51. doi:
10.1016/j.gaitpost.2012.09.007.
Hollingsworth B. (2011). Revolution, evolution, or status quo? Guidelines for efficiency measurement in health care. J Prod Anal 37: 1–5. doi: 10.1007/s11123-011-0221-7.
27
Huang YP, Peng HT, Wang X, Chen ZR, Song CY (2020). The arch support insoles show benefits to people with flatfoot on stance time, cadence, plantar pressure and contact area.
PLoS One: 15(8): e0237382. doi:10.1371/journal.pone.0237382.
Jefferson JR (2013). The effect of cushioning insoles on back and lower extremity pain in an industrial setting. Workplace Health Saf 61(10): 451–7. doi:
10.1177/216507991306101005.
Khan MN, Jacobs BC, Ashbaugh S (2013). Considerations in footwear and orthotics. Prim Care 40(4): 1001–12. doi: 10.1016/j.pop.2013.08.013.
Kong L, Zhou X, Huang Q et al. (2020). The effects of shoes and insoles for low back pain: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Res Sports Med 28(4): 572–87. doi: 10.1080/15438627.2020.1798238.
Lutjeboer T, van Netten JJ, Postema K, Hijmans JM (2020). Effect of awareness of being monitored on wearing of orthopaedic footwear. J Rehabil Med 52(11): jrm00127. doi:
10.2340/16501977-2759.
Maher C, Underwood M, Buchbinder R (2017). Non-specific low back pain. Lancet 389(10070): 736–47. doi: 10.1016/s0140-6736(16)30970-9.
McKeon PO, Fourchet F (2015). Freeing the foot: integrating the foot core system into rehabilitation for lower extremity injuries. Clin Sports Med 34(2): 347–61. doi:
10.1016/j.csm.2014.12.002.
Menz HB (2015). Biomechanics of the ageing foot and ankle: a mini-review. Gerontology 61(4): 381–8. doi: 10.1159/000368357.
O'Leary CB, Cahill CR, Robinson AW, Barnes MJ, Hong J (2013). A systematic review:
the effects of podiatrical deviations on nonspecific chronic low back pain. J Back Musculoskelet Rehabil 26(2): 117–23. doi: 10.3233/bmr-130367.
Rosner AL, Conable KM, Edelman T (2013). Influence of foot orthotics upon duration of effects of spinal manipulation in chronic back pain patients: a randomized clinical trial. J Manipulative Physiol Ther 37(2): 124–40. doi: 10.1016/j.jmpt.2013.11.003.
28
Stief T, Poetzschner F, Wagner H, Peikenkamp K (2012). Influences of special footorthoses on EMG and plantar pressure in patients with low back pain. J Biomech 45(1): S524. doi: 10.1016/S0021-9290(12)70525-0.
Su S, Mo Z, Guo J, Fan Y (2017). The effect of arch height and material hardness of personalized insole on correction and tissues of flatfoot. J Healthc Eng 2017: 8614341.
doi:10.1155/2017/8614341.
Taspinar O, Kabayel DD, Ozdemir F et al. (2017). Comparing the efficacy of exercise, internal and external shoe modification in pes planus: A clinical and pedobarographic study. J Back Musculoskelet Rehabil 30(2): 255–63. doi: 10.3233/bmr-150399.
Tenten-Diepanmaat M, Dekker J, Heymans MW, Roorda LD, Vliet Vlieland TPM, van der Leeden M (2019). Systematic review on the comparative effectiveness of foot orthoses in patients with rheumatoid arthritis. J Foot Ankle Res 12: 32. doi: 10.1186/s13047-019- 0338-x.
Tong JWK, Kong PW (2013). Association between foot type and lower extremity injuries:
systematic literature review with meta-analysis. J Orthop Sports Phys Ther 43(10): 700–
14. doi:10.2519/jospt.2013.4225.
Tran K, Spry C (2019). Custom-made foot orthoses versus prefabricated foot orthoses: a review of clinical effectiveness and cost-effectiveness [Internet]. Ottawa (ON): Canadian Agency for Drugs and Technologies in Health.
Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31714699/<3.4.2021>.
Tu P (2018). Heel pain: diagnosis and management. Am Fam Physcian 97(2): 86–93.
Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29365222/.
Violante FS, Mattioli S, Bonfiglioli R (2015). Low-back pain. Handb Clin Neurol 131:
397–410. doi: 10.1016/b978-0-444-62627-1.00020-2.
Williams AE, Hill LA, Nester CJ (2013). Foot orthoses for the management of low back pain: a qualitative approach capturing the patient's perspective. J Foot Ankle Res 6: 17.
doi:10.1186/1757-1146-6-17.
29
Zeidan H, Ryo E, Suzuki Y et al. (2020). Detailed analysis of the transverse arch of hallux valgus feet with and without pain using weightbearing ultrasound imaging and precise force sensors. PLoS One 15(1): e0226914. doi: 10.1371/journal.pone.0226914.
Zeidan H, Suzuki Y, Kajiwara Y et al. (2019). Comparison of the changes in the structure of the transverse arch of the normal and hallux valgus feet under different loading
positions. Appl Syst Innov 2(1): 3–13. doi: 10.3390/asi2010003.
Zhao X, Tsujimoto T, Kim B, Katayama Y, Tanaka K (2018). Association of foot structure with the strength of muscles that move the ankle and physical performance. J Foot Ankle Surg 57(6): 1143–7. doi: 10.1053/j.jfas.2018.06.002.
