PRIMERJAVA LIKOVNIH ZNAČILNOSTI NASLOVNIC GLASBENIH ALBUMOV

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

KATJUŠA BRICMAN

PEDAGOŠKA FAKULTETA LIKOVNA PEDAGOGIKA

PRIMERJAVA LIKOVNIH ZNAČILNOSTI NASLOVNIC GLASBENIH ALBUMOV

DIPLOMSKO DELO

Mentor: doc. dr. Jurij Selan Kandidatka: Katjuša Bricman Somentor: asist. dr. Robert Potočnik

Ljubljana, september 2016

»Kar v sebi gojimo, raste; to je večni naravni zakon.«

J. W. Goethe

Podpisana Katjuša Bricman, rojena 31. 12. 1979 v Slovenj Gradcu, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Primerjava likovnih značilnosti naslovnic glasbenih albumov pod mentorstvom doc. dr. Jurija Selana in somentorja asist. dr. Roberta Potočnika avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_______________________

(podpis študentke)

i

ZAHVALA

Mentorju, prof. Juriju Selanu, in somentorju, asistentu Robertu Potočniku, ki sta verjela vame in mi bila v veliko pomoč, da sem diplomsko nalogo sploh lahko izpeljala. Vsem mojim profesorjem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; prav vsak od vas je močno vplival na moj likovni kot tudi psihološki razvoj. Ponosna sem, da ste bili moji profesorji! Mami in pokojnemu očetu, da sta mi finančno omogočila študij. Mojci Kralj, profesorici slovenskega jezika, za lektoriranje diplomske naloge. Heleni Močilnikar, iz srca hvala, da vedno verjame vame! Najlepša hvala tudi učitelju Milanu Unkoviču ter ravnateljici Zvonki Murko za omogočeno opravljanje učne ure na Prvi osnovni šoli v Slovenj Gradcu.

Še posebej bi se rada zahvalila partnerju Juretu Gubenšku za strpnost, razumevanje in vso podporo, ki sem jo potrebovala, da sem to diplomsko nalogo pripeljala do konca.

ii

POVZETEK

Diplomsko delo zajema pregled in analizo likovnih značilnosti naslovnic glasbenih albumov od leta 1940 do danes, s poudarkom na glasbeni zvrsti metal.

Zaradi količine albumov so obravnavani samo tisti, ki so pomembni z vidika oblikovanja in ki predstavljajo prelomnico tako v razvoju oblikovanja kot tudi z vidika razvoja glasbe.

V avtorskem delu diplome je predstavljeno moje avtorsko delo, oblikovanje naslovnice glasbenega albuma za skupino Dalkhu. Naslovnica je oblikovana na podlagi dveh pesmi, ki sta nastali za njihov tretji samostojni album.

V empiričnem pedagoškem delu so učenci oblikovali naslovnice za glasbeni album po lastni izbiri, z upoštevanjem barvne harmonije ali harmonije vsebine.

Pedagoški del obsega učno pripravo, analizo učne ure ter prikaz izdelkov petih učencev 8. razreda osnovne šole.

Ključne besede: naslovnica glasbenega albuma, Alex Steinweiss, grafično oblikovanje

iii

SUMMARY

This thesis presents an overview of album cover art from 1940 until today, with the emphasis on the metal genre.

Because of the large number of albums, only those that seemed the most important from the design perspective and were groundbreaking from the design and music development point of view are mentioned.

In the practical part of the undergraduate thesis, my authorial work is presented – the cover art for Dalkhu's music album created on the basis of two songs written for their third upcoming album.

In the empirical pedagogical part of this thesis pupils created cover art for album of their own choice by taking into account the color or content harmony.

The pedagogical part includes teaching preparation, the analysis of a class and the presentation of five pupils' drawings from the eighth grade of primary school.

Key words: album cover art, Alex Steinweiss, graphic design

iv

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ... 1

2. LIKOVNO TEORETIČNI DEL ... 2

2.1.KAJJENASLOVNICAGLASBENEGAALBUMAINKAKŠNAJENJENAFUNKCIJA? ... 2

2.2.LIKOVNEZNAČILNOSTINASLOVNICGLASBENIHALBUMOV20.STOLETJA ... 3

2.2.1. 40. LETA ... 3

2.2.2. 50. LETA ... 6

2.2.3. 60. LETA ... 10

2.2.4. 70. LETA ... 22

2.2.5. 80. LETA ... 29

2.2.6. 90. LETA ... 39

2.3.LIKOVNEZNAČILNOSTINASLOVNICGLASBENIHALBUMOV21.STOLETJA ... 45

3. AVTORSKI DEL ... 51

3.1.ANALIZANASLOVNICEGLASBENEGAALBUMA ... 56

3.2.AVTORSKODELO–NASLOVNICAGLASBENEGAALBUMA ... 58

4. PEDAGOŠKI DEL ... 59

4.1.UVOD ... 59

4.2.PISNAUČNAPRIPRAVA ... 61

4.3.ANALIZAIZDELKOVUČENCEV ... 71

4.4.ANALIZAUČNEURE... 77

5. ZAKLJUČEK ... 79

6. VIRI IN LITERATURA ... 80

6.1.LITERATURA ... 80

6.2.SPLETNIVIRI ... 80

6.3.VIRISLIKOVNEGAGRADIVA... 81

6.4.PRILOGE ... 84

1

1. UVOD

V likovno teoretičnem delu diplome predstavljam raziskavo likovnih značilnosti glasbenih naslovnic albumov od začetka 40-ih let 20. stoletja vse do danes. Likovno teoretični del naloge zajema po desetletjih predstavljena dela, ki so se mi zdela najpomembnejša za vsako obdobje, hkrati pa izpostavljam avtorje, ki so najbolj vplivali na likovni razvoj v oblikovanju naslovnic.

Za raziskavo sem se odločila, ker je glasba že od nekdaj predstavljala velik del mojega življenja, nad naslovnicami pa sem se navduševala že od ranega otroštva, ko sem se srečala s prvimi gramofonskimi ploščami in na njih poslušala pravljice, otroške pesmi in hkrati občudovala zanimive ilustracije, s katerimi so bile poslikane.

Raziskava se je izkazala za zelo obsežno in resnično težko je bilo med vsemi deli izbrati le nekaj tistih, ki izstopajo. Razvoj tehnike je narekoval smernice, ki so odpirale nove možnosti, nova likovna področja ustvarjalnosti, nove materiale, nov pogled na estetiko. Vsaka sprememba glasbenega medija je narekovala drugačne formate, s tem pa vsakič nov izziv likovnim ustvarjalcem.

2

2. LIKOVNO TEORETIČNI DEL

2.1. KAJ JE NASLOVNICA GLASBENEGA ALBUMA IN KAKŠNA JE NJENA FUNKCIJA?

Umetnost oblikovanja naslovnic glasbenih albumov je na način, kot je obstajala v štiridesetih letih dvajsetega stoletja, že zdavnaj stvar preteklosti. Albumi oziroma »records«, kot so jih imenovali sprva, komajda še obstajajo in njihova proizvodnja je postala domača obrt. (Evans, 2010)

Naslovnica albuma je prva oz. naslovna stran komercialnega audio posnetega izdelka oziroma albuma. Termin se lahko nanaša na tiskane kartonske ovitke za gramofonske plošče, prvo stran ovitka kompatnih plošč oziroma zgoščenk, vse bolj pa spremlja tudi digitalne albume in celo posamezne posnetke. (https://en.wikipedia.org/wiki/Album_cover)

Naslovnica glasbenega albuma je umetniško delo, ki je lahko fotografija, slikarsko ali grafično delo, risba ali skica, katere avtorske pravice ima umetnik ali izdajatelj albuma. Za oblikovanje glasbenih naslovnic albumov se lahko uporabijo različna področja likovne ustvarjalnosti, kot recimo risba, slika, umetniška grafika, fotografija, grafično oblikovanje, in se lahko med seboj zelo dobro povezujejo.

Začetnik izdelave glasbenih naslovnic je Alex Steinweiss. Steinweiss je oboževal glasbo. Oče ga je večkrat peljal v Metropolitanski muzej umetnosti poslušat koncerte starega Mannes orkestra. Obkrožena z umetnostjo sta skupaj sedela na tleh galerij in poslušala glasbo.

(Heller, 2009)

Glasbene naslovnice so bila sprva ustvarjene z namenom ustvariti glasbeni album bolj privlačen za kupce in posledično za pospeševanje prodaje glasbenih albumov. Z leti pa je postajal vse bolj pomemben njihov izgled, ki naj bi promoviral tako skupino kot glasbo, ki jo predstavlja, prav tako pa tudi čas, v katerem obstaja. (Heller, 2009)

3 2.2. LIKOVNE ZNAČILNOSTI NASLOVNIC GLASBENIH ALBUMOV 20. STOLETJA

2.2.1. 40. LETA

V štiridesetih letih dvajsetega stoletja je zaradi druge svetovne vojne, ki je divjala po Evropi, v umetnosti postala vodilna Amerika. Večina evropskih umetnikov je vojna leta preživela tam. (Mondrian, Dali, Moholy-Nagy, Chagall, Léger, Ernst …) Umetniki so v tem času ustvarjali pod vplivi Kierkegaarda, Junga, eksistencializma, zanimali pa sta jih človeška podzavest in celo starodavna mitologija. Prav tako pa so bili še vedno pod vplivom kubizma, del nadrealistov, mehiškega stenskega slikarstva, Art Deco-ja, konstruktivizma in simbolizma. (Lynton, 1989)

To je bil prelomni čas v svetovni glasbeni industriji. Gramofonske plošče z glasbenimi posnetki so začele dobivati prve likovne – vizualne podobe. Najpomembnejši ustvarjalci glasbenih ovitkov takrat so bili Alex Steinweiss, Jim Flora, Burt Goldblatt in Reid Miles.

Prelomni trenutek se je pravzaprav zgodil leta 1939. Dr. Robert »Doc« Leslie je poklical Alexa Steinweissa ter mu pri Columbia Records ponudil službo vodje umetniškega oddelka.

Steinweiss, ki je oboževal glasbo, je delo takoj sprejel. Njegovo delovno mesto je bilo v kotu ogromne sobe, ki jo je imenoval plesna dvorana. Čakali so ga risarska miza, rezervoar z zrakom in brizgalna pištola za nanašanje barve »airbrush«. (Heller, 2009)

Prvi album je Alex Steinweiss, oče moderne glasbene naslovnice, oblikoval leta 1940 za glasbenika Rodgers & Hart (Slika 1). To je bil ovitek za gramofonsko ploščo, ki se je vrtela z 78 obrati na minuto. (Heller, 2009) Na naslovnicah ni želel upodabljati podob izvajalcev, ker je verjel, da prodajo albumov veliko bolj vzpodbujajo glasbeni in kulturni simboli, zato je na naslovni strani upodobil markizo teatra, na kateri je svetlobni napis naslova albuma in izvajalca. Vsem nadaljnjim albumom z njegovim dizajnom je prodaja pospešeno rasla. Vse ilustracije je Steinweiss ustvaril čisto sam, navdih pa je črpal iz »Art Deco« obdobja, za katerega so značilne čiste geometrijske linije, natančne linije in dekorativni elementi. (Heller, 2009)

4

Slika 1: Alex Steinweiss, Richard Rodgers, Conductor; the Imperial Orchestra – Smash Song Hits (1940)

Alex Steinweiss se je na svojih naslovnicah zelo redkokdaj odločil upodobiti skupino.

Namesto tega je raje ustvaril ilustracije klavirjev, saksofonov, ciganskih kril (Slika 2).

Fotografij ni uporabljal vse do poznih petdesetih let. (Evans, 2010)

Slika 2: Alex Steinweiss, V. Selinescu and his Gypsy Ensemble, Gypsy Music (1941)

Nekatera večja imena v glasbi tega časa so: Louis Armstrong, Gene Krupa and his Orchestra, Frank Sinatra, Nat King Cole, Billie Holliday, The Cleveland Orchestra.

5 Konec petdesetih je Steinweiss zapustil Columbia records in se zaposlil pri Decci v Londonu.

Za njim je v Columbia Records ustvarjal naslovnice Jim Flora. Na naslovnicah je upodabljal figure z mnogimi udi, ostrimi, oglatimi obrazi (Slika 3). Dve izmed njegovih prvih natisnjenih glasbenih naslovnic sta bili Gene Krupa and his Orchestra in Louis Armstrong's Hot 5 (Slika 4). (Evans, 2010)

Slika 3: Jim Flora, Gene Krupa, Gene Krupa and his Orchestra (1947)

Slika 4: Jim Flora, Louis Armstrong, Louis Armstrong's Hot Five Vol. 2 (1947)

6 2.2.2. 50. LETA

Z razvojem »LP« (long playing record) oziroma vinilnih plošč s 33 ¹⁄₃ obrati na minuto, leta 1948, se je odprl ogromen trg za glasbeno industrijo. Takrat so bile vodilne 3 pomembne založbe: Columbia, RCA, Victor in Decca, ki so se borile z novim formatom. (Evans, 2010)

Najpomembnejša imena oblikovalcev naslovnic tega obdobja so: Burt Goldblatt, Reid Miles, Andy Warhol, William Claxton, Anne McCaffrey.

Petdeseta so bila čas »blues«, »jazz«, »rock'n'roll« in »country« glasbe in najpomembnejša imena v glasbi tega časa so: Chuck Berry, Ray Charles, Miles Davis, Little Richard, Judy Garland, Elvis Presley, Cliff Richard in mnogi ostali.

V začetku 50-ih se je na naslovnicah še vedno pojavljala ilustracija (Sliki 7, 9), ki ji je bila naklonjena večina oblikovalcev, vendar vse manj, in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo poniknila za vedno. Na jazz in klasičnih naslovnicah se je začela pojavljati tudi fotografija glasbenikov, ki je v tem času prevladala, vendar je Steinweiss še vedno verjel, da bi glasbo veliko bolje predstavili z ilustracijo. Uporaba barv je bila zaradi visokih stroškov tiska minimalna; to je bil razlog, da so prevladovali enobarvni ovitki. Pojavljala se je kombinacija fotografije, tipografije in ilustracije. (Evans, 2010)

Goldblatt, ki je bil eden pomembnejših ustvarjalcev takrat, je oboževal jazz, zato se je odločil posneti rentgensko sliko saxofona in jo uporabiti za naslovnico albuma Mariano.

(Slika 5).

Slika 5: Burt Goldblatt, Charlie Mariano Quartet, Mariano (1955)

7 Reid Miles, grafični oblikovalec, je nedvomno veljal za genija v svojem poslu. Od vseh glasbenih naslovnic, ki jih je ustvaril, je vsaka zase nekaj posebnega in niti ena si ni enaka.

Ker je delal za »Blue Note«, ki je bila takrat manjhna založba, so ga zaradi visokih stroškov materiala oz. barv omejili le na dve barvi, s katerima je lahko delal, kar je bilo veliko ceneje.

(Evans, 2010)

Bolj kot za jazz se je zanimal za klasiko, vseeno pa je precej glasbenih albumov v petdesetih ustvaril ravno za jazz glasbo. (https://en.wikipedia.org/wiki/Reid_Miles)

Reidova naslovnica je preprosta, na njej je lepo vkomponiral celo logo založbe in kataloško številko, kot sestavni del (Slika 6). (Evans, 2010)

Slika 6: Reid Miles Thelonious Monk, Genius of Modern Music Vol. Two (1956)

Slika 7:Andy Warhol, Johnny Griffin, The Congregation (1957)

8 William Claxton je oboževal fotografijo prav tako kot jazz. Po klubih in barih je ves čas fotografiral ljudi, ki so ga navdihovali. Bil je eden prvih, ki je na naslovnicah uporabil barvno fotografijo z bogatimi, nasičenimi barvami (Slika 8). (Evans, 2010)

Slika 8: William Claxton, Chico Hamilton, Chico Hamilton Quintet (1955)

Slika 9: McCaffrey, Judy Garland, Judy in love (1958)

9 Popularna pevka tistega časa je bila Alma Cogan, ki je prijateljevala s The Beatles. V tem času so značilne naslovnice, ki so bile obdelane z airbrushem. Vse slavne osebnosti so se na fotografijah tega časa pojavljale brez napak. Vsaka gubica je bila s z »airbrushem« izbrisana.

Na naslovnici (Slika 10) je pevka Alma Cogan tako brezhibna, njeni zobje pa briljantno beli, da bi takoj pomislili, da je to ilustracija, ne fotografija. Avtor te naslovnice ni znan. (Evans, 2010)

Slika 10: neznani avtor, Alma Cogan, I love to sing (1958)

10 2.2.3. 60. LETA

Šestdeseta je zaznamoval prihod rock'n'roll-a, kateremu sta bila osnova »blues« in »soul« v petdesetih. Elvis Presley je postal novi Frank Sinatra, v Evropi pa je bil to Cliff Richards iz skupine The Shadows. To je bil tudi čas plesne manije in povsod se je plesalo. Cha Cha Cha, Twist, the Mashed Potato, the Pony, the Monkey, the Watusi so plesali vsi. Moderni jazz je v začetku šestdesetih postal zelo popularen zahvaljujoč Davidu Burbecku in njegovemu hitu, Take five, s tem pa je prodaja glasbenih plošč skokovito narasla tako v ZDA kot v Evropi.

Večina najstnikov tistega časa je ob koncertih skupine The Beatles želela biti kot oni. Bili so vznemirljivi, drugačni in najstniki so jim želeli biti podobni. Začeli so kupovati kitare in preigravati pesmi s svojimi vrstniki, v želji, da pridejo nekoč na odre. (Evans, 2010)

Glasbeni ovitki tega časa pravzaprav niso bili kaj posebnega, založbe so se še vedno bolj osredotočale na izvajalca (Slika 11). (Stepančič et al., 2006)

Naslovnice so bile rahlo dolgočasne, neizrazite, hkrati pa mešanica različnih stilov (Slika 12). Prodaja je kljub temu naraščala in večino naslovnic so kupovali najstniki. (Evans, 2010)

Slika 11: neznani avtor, Kathy Young, The Sound of Kathy Young (1961)

11

Slika 12: Ferdinand Fonssagrives, Pedro Garcia, Cha Cha Cha (1962)

Po drugi strani pa je tu primer sijajne naslovnice s čutno fotografijo, ki jo je posnel Don Bronstein za album Muddy Waters Sings Big Bell (Slika 13). (Evans, 2010)

Slika 13: Don Bronstein, Muddy Waters, Muddy Waters Sings Big Bell (1960)

In čudovita, brezčasna naslovnica glasbenega albuma Robert Johnson, King of the Delta Blues Singers (Slika 14), ki jo je ilustriral Burt Goldblatt. Ilustracija prikazuje Johnsona, ki ga gledamo od zgoraj, sključenega nad svojo kitaro, zatopljenega v glasbo. Čudovit prikaz sramežljivega, a legendarnega zabavljača. Kompozicija je zelo premišljena in senca je

12 pomembna prav tako kot glasbenik. Takšna naslovnica bi z lahkoto ustrezala tudi današnjim dnem. (Evans, 2010)

Slika 14: Burt Goldblatt, Robert Johnson – King of the Delta Blues (1963)

Za Blue Note Records je v šestdesetih ustvarjal Reid Miles in v času, ko je delal za njih, ustvaril nekaj svojih najboljših naslovnic. Začel se je ukvarjati tudi s fotografijo in leta 1963 za album A New Perspective, izvajalca Donalda Byrda, oblikoval naslovnico (Slika 15).

Slika 15: Reid Miles, Donald Byrd Band & Voices, A New Perspective (1963)

13 Prav tako pa moram omeniti Loringa Eutemeya, ki je za Atlantic Records ustvaril kar nekaj dobrih naslovnic (Sliki 16–17). Njegova naslovnica za album Mingus Oh Yeah! je bila vse, kar je moderna naslovnica šestdesetih potrebovala (Slika 16). (Evans, 2010)

Slika 16: Loring Eutemey, Charlie Mingus, Oh Yeah (1962)

Slika 17: Loring Eutemey, Omette Coleman Double Quartet, Free Jazz (1960)

To obdobje so zaznamovale velike skupine, kot so The Doors, Led Zeppelin, The Rolling Stones, The Who, Steppenwolf , The Beatles, The Beach Boys.

V začetku šestdesetih je »surfomanija« presenetila svet. Nov, edinstven val glasbe, stila življenja, zabav na plaži, deklet v bikinikah je zavel iz Kalifornije. Amerika je čutila, da

14 mora po prihodu The Beatles in The Roling Stones pokazati nekaj tudi sama. In odgovor na to so bili The Beach Boys. Fotografijo za naslovnico (Slika 18) je posnel John Severson. (Evans, 2010)

Slika 18: John Severson, The Beach Boys, Surfin (1963)

Kolaž slik za naslovnico spodaj (Slika 19), ki prikazuje stil življenja v Kaliforniji, sta posnela Ken Veeder in George Jerman.

Kljub temu da nobena od naslovnic ni bila posebej kreativna, so precej dobro zajele bistvo njihove glasbe. (Evans, 2010)

Slika 19: Ken Veeder in George Jerman, The Beach Boys, All Summer Long (1964)

15 Ena pomembnejših naslovnic poleg The Dark Side of the Moon (Slika 37) je Sgt.

Pepper's Lonely Hearts Club Band (Slika 20). Fotografijo je posnel Michael Cooper, zamisel za to naslovnico pa je dobil Paul McCartney. Predstavljal si je sliko, kako vsi člani skupine sedijo obkroženi s fotografijami njihovih herojev. (Evans, 2010)

Osebe na naslovnici, ki jih je 70, predstavljajo izmišljeni ansambel Poročnika Popra.

Naslovnica še danes velja za eno najdražjih in je prvi album, ki je imel natisnjena tudi besedila. (Stepančič et al., 2006)

Slika 20: Michael Cooper, The Beatles, Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band (1967)

Eden pomembnejših umetnikov tega časa, ki ga vsekakor moram omeniti, je bil Andy Warhol, ki je za The Velvet Underground prispeval naslovnico The Velvet Underground &

Nico (Slika 21). Naslovnica je preprosta, v stilu pop-art gibanja, ki se je v Veliki Britaniji pojavil okoli srede petdesetih let dvajsetega stoletja, v ZDA pa malo kasneje - konec petdesetih.

Na naslovnici je sadež, banana, pretvorjena v kulturno ikono, na dnu pa z večjimi črkami podpis: Andy Warhol. (Evans, 2010)

16

Slika 21: Andy Warhol, The Velvet Underground, The Velvet Underground & Nico (1967)

Uporaba fotografije je na naslovnicah prevladovala. Proti koncu šestdesetih pa se s psihedeličnim gibanjem spet pojavi ilustracija. Pojavijo se tudi naslovnice v tehniki stripa (Slika 22), ki se je začel razvijati v poznih dvajsetih letih 20. stoletja, v šestdesetih pa se je začel pojavljati prav tako na naslovnicah glasbenih albumov. (Evans, 2010)

Slika 22: Robert Crumb, Cheap Thrills, Big Brother and the Holding Company (1967)

Eno takšnih naslovnic (Slika 22) je ilustriral Robert Crumb, ekscentrični ustvarjalec stripov, ki je imel velik sloves med psihedelično generacijo. Stripe je začel ustvarjati že kot najstnik, eden njegovih najbolj poznanih je Zap. (Evans, 2010)

17 Še ena posebnost tega časa je naslovnica albuma Ogden's Nut Gone, skupine The Small Faces (Slika 23), ki jo je ilustriral P. Brown. Oblika ovitka in naslovnice je okrogla, kar je bila briljantna ideja, vendar so jo trgovine s ploščami sovražile, ker se je venomer kotalila s polic. Ovitek so kasneje popravili in oblikovali kvadratno kot vse ostale ter jo oblekli v prozoren ovitek. (Evans, 2010)

Slika 23: P. Brown, The Small Faces, Ogden's Nut Gone (1969)

Od vseh oblikovalcev in ilustratorjev psihedeličnega obdobja poznih šestdesetih ni v dizajnu nihče dosegal Ricka Griffina (avtorja albuma Aoxomoxoa; Slika 24), Mouse & Kelley Studios (avtorjev albuma Grateful Dead; Slika 25) ali Victorja Moscosa (avtorja albuma Children of the Future; Slika 26). (Evans, 2010)

18

Slika 24: Rick Griffin, Grateful Dead, Aoxomoxoa (1968)

Slika 25: Mouse & Kelley Studios, Grateful Dead, Grateful Dead (1967)

19

Slika 26: Victor Moscos, Steve Miller Band, Children of the Future (1968)

Naslovnico Abbey Road (Slika 27) zagotovo pozna ves svet. To je slavna fotografija članov skupine The Beatles, ki čez zebro prečkajo cesto, po kateri so poimenovali album.

Fotografijo za naslovnico je v bližini Abbey Road studia v Londonu posnel Ian Macmillan. Koncept je zelo preprost. Predstaviti skupino na poti v službo, v studio. V resnici so obrnjeni v drugo smer, stran od studia, proti Paulovi hiši blizu avenije Cavendish. Za naslovnico ni bilo potrebnega veliko časa, posneta je bila v desetih minutah in posnetih je bilo le 6 posnetkov. Iz naslovnice je razvidno, da je fotografija posneta z višine. Macmillan je za posnetek stal na lestvi, da je pridobil željeno višino. (Evans, 2010)

Slika 27: Ian Macmillan, The Beatles, Abbey Road (1969)

20 Vsekakor ne smemo spregledati še ene naslovnice slikarske mojstrovine Michaela McInnerney-a, ki je za The Who leta 1969 oblikoval naslovnico Tommy (Slika 28).

Naslovnica je več kot razkošna. Ovitek se razprostre v tridelno ilustracijo, na kateri je velika modra rešetkasta sfera, na kateri so oblaki, obkrožena pa je z belimi golobicami. Na levi strani je ogromna pest, ki predira črno platno in v sliko spušča še več belih golobic. Napis skupine je skromen in majhen, v vrhnjem centru slike. V ovitku je priloženih še sedem slik, ki so vse naslikane z veliko mero prefinjenosti in natančnosti. (Evans, 2010)

Slika 28: Michael McInnerney, The Who, Tommy (1969)

Naslovnico za album Led Zeppelin (Slika 29) je ilustriral George Hardie na podlagi črno bele fotografije gorečega cepelina Hindenburg, z uporabo Rapidograph tehničnega peresa v tehniki mézzotinte. (https://en.wikipedia.org/wiki/Led_Zeppelin_(album)#Artwork)

Slika 29: George Hardie, Led Zeppelin, Led Zeppelin (1969)

21 Šestdeseta leta so proizvedla ogromno dobrih naslovnic kot tudi slabih. Pojavljal se je izredno širok spekter zvrsti ustvarjanja – od fotografije, stripa, ilustracij, do kombiniranih tehnik – in bogatil tudi naslovnice glasbenih albumov.

Do konca šestdesetih let so naslovnice albumov postajale vse pomembnejše, pravzaprav že bistven del glasbenih albumov, pojavilo pa se je tudi vse več »freelance«

(svobodnih) oblikovalcev naslovnic. Ta leta je zaznamovala progresivna, disko, funk & punk in rock glasba. Dizajn šestdesetih je vse bolj izpodrival klasično umetnost. Ilustrirane naslovnice so še vedno vztrajale in se vse bolj izboljševale, vse več umetnikov pa je padlo pod vpliv fotorealizma in uporabe »airbrush« tehnike oziroma tehnike retuširanja.

22 2.2.4. 70. LETA

V sedemdesetih se je začela doba dekadence in ekstravagance, ne samo v rock'n'roll načinu življenja, temveč tudi na področju oblikovanja naslovnic. Sprememba ovitka, ki je bil pregiben in je s tem umetnikom ponudil večji format, 24 x 12 inčev (60,69 x 30,48 cm), prav tako pa notranji ovitki ter priloženi plakati, ki so bili lep dodatek albumom, so dali umetnikom večji izziv in nastajale so vse čudovitejše umetnine. Nekateri albumi so stali cela premoženja, vendar se je dalo oblikovati album tudi z zmernimi stroški, kot je to storil Bob Dylan in naslovnico naslikal kar sam. (Evans, 2010)

Med večjimi, bolj popularnimi glasbenimi izvajalci v sedemdesetih, so bili: Bob Dylan, The Who, Neil Young, The Beach Boys, David Bowie, Alice Cooper, Bruce Sprinsteen, Black Sabbath, Peter Gabriel, Yes, Chicago, The Ramones, The Sex Pistols, Fleetwood Mac, Blondie.

Carlos Santana je za svoj album Abraxas, ki je izšel leta 1970, za naslovno stran albuma (Slika 30) uporabil kar del slikarske umetnine »The Annunciation«, ki jo je naslikal Mati Klarwein.

Slika 30: Mati Klarwein, Santana, Abraxas (1970)

23 Po naslovnici Tommy so se The Who odločili za skromnejšo naslovnico. Live at Leeds naslovnica (Slika 31) je rjavo rumeni format, na katerem je kot štampiljka odtisnjeno ime skupine in albuma. Odprt ovitek razkrije dva žepka na vsaki strani, ki sta pripeta s sponko. Na desni strani je vložen album, na levi pa prosojna vrečka, ki vsebuje različne replike dokumentov, pisem, pogodb in podobno. (Evans, 2010)

Slika 31: Graphreaks, The Who, Live at Leeds (1970)

Skupina Led Zeppelin je poskrbela za popolno revolucijo v glasbi, navdihnili so nešteto rock in metal skupin. Dajali so predispozicijo za preoblikovanje glasbe v nove zvrsti in podzvrsti, za katere je značilen zvok distorzirane kitare, glasnejšega zvoka ter močnejšega vokala. Tako se je v Angliji razvila skupina Black Sabbath, ki v svetu velja za prvo heavy metal in doom metal skupino. (Weinstein, 2000)

Njihov istoimenski prvi album je izšel leta 1970 na gramofonski plošči, ki se je vrtela s 33 ¹/₃ obrati na minuto.

Naslovnica (Slika 32) albuma Black Sabbath je fotografija vodnega mlina, ki se nahaja nekje v Angliji. Avtor, Keith MacMillan, je uporabil tehniko fotografije napačnih barv, kar pomeni, da prave barve dobijo drugačne odtenke na fotografiji. (http://loudwire.com/cover- stories-black-sabbath-self-titled-debut/)

24

Slika 32: Keith MacMillan, Black Sabbath, Black Sabbath (1970)

Še ena od skupin, ki je vplivala na začetni razvoj metala, je Deep Purple, ki je leta 1970 izdala album In Rock. Naslovnica (Slika 33) je fotografija gore Rushmore v ZDA, za katero so vklesane glave štirih ameriških predsednikov zamenjali z glavami članov skupine, katere so najprej posamično fotografirali, nato ročno izrezali, zatem pa prilepili in vkomponirali v novo fotografijo. Avtor je londonska oblikovalska agencija Nesbit, Phipps & Froome.

(https://st33.wordpress.com/sleeve-artists-designers/%20deep-purple-in-rock/)

Slika 33: Nesbit, Phipps & Froome, Deep Purple, In Rock (1970)

25 Omeniti moram še enega od veličastnih umetnikov te dobe, ki je s svojo temačnostjo navdihnil tudi moje ustvarjanje.

Giger za svoja dela uporablja »airbrush«, za katerega sam pravi, da je najbolj direkten medij. Prepričan je, da ga popolnoma obvladaš šele takrat, ko se tehnika na končnem izdelku ne opazi več. Še vedno obstajajo umetniki in strokovnjaki, ki menijo, da z airbrushom ne moreš ustvarjati umetnosti. Do tega mnenja je prišlo, ker se je uporabljal za nedodelana in primitivnna sprejanja s šablonami, za upodabljanje fantazijskih motivov na avtomobile in telesa ljudi, komercialno oglaševanje le-tega pa je dodatno poskrbelo, da je tehnika začela trpeti. Giger sarkastično pravi, da uporaba čopiča še ni zagotovilo, da bo delo umetniška mojstrovina. Dobrega umetnika ne naredi medij sam. (Giger, 2001)

Njegova dela so na pogled precej temačna, vznemirljiva, mrazeča, kar je bilo všeč tudi skupini Emerson, Lake & Palmer. H. R. Giger je za njih naslikal naslovnico za album Brain Salad Surgery (Slika 34), ki vsebuje elemente strojev, železne cevi, vijake, napeljane skozi lobanjo zbledele ženske glave, katere obraz je brez izraza, kot duh ali kot Carravagiova meduza. Barve, ki so uporabljene, so monokromatske, kovinske, lepo naslikane s tehniko

»airbrush« ter izredno foto realistično. (Evans, 2010)

Slika 34: H.R. Giger, Emerson, Lake & Palmer, Brain Salad Surgery (1973)

Hipgnosis je bila skupina angleških umetnikov, ki je delovala v letih od 1968 do 1982.

(https://www.discogs.com/artist/1826972-Hipgnosis-2)

Pod tem imenom sta sprva delala Storm Thorgerson in Aubrey Powel, ki sta bila samouka, kasneje pa so se jima pridružili še ilustrator George Hardie, Colin Elgie, Richard

26 Manning in Peter Christopherson, ki je k skupini prispeval veliko tehničnega znanja. Delali so direktno z glasbeniki, ki so jih najeli za oblikovanje naslovnice in ne preko založbe. (Evans, 2010)

Veliko slikovnih posnetkov, ki jih je ustvarila skupina Hipgnosis, je bila mešanica del surrealističnega slikarja Reneja Magritta ter vizualnih besednih iger. Podobe so bile pogosto zmontirane iz različnih fotografij, zapleteno izrezane, zopet zlepljene in ponovno fotografirane ter na koncu še retuširane, kot na primer naslovnica Houses of the Holy (Slika 35). Kljub temu da ne Storm, niti Powel nista imela formalne izobrazbe iz dizajna, temveč sta bila samouka, sta se izredno dobro odrezala. Za vse večne čase se jih bo povezovalo s skupino Pink Floyd, kljub temu da so ustvarili mnoge najbolj ikonične naslovnice za skupine, kot so Led Zeppelin, Paul McCartney and Wings, Peter Gabriel, Black Sabbath, 10cc in Genesis.

(Evans, 2010)

Slika 35: Hipgnosis, Led zeppelin, Houses of the Holy (1973)

Fotografija za naslovnico Houses of the Holy je bila posneta na Irskem. Koncept za sliko je bil vzet po knjigi »Childhood's end« (Konec otroštva); trenutek, ko se sto milijoni otrok zberejo skupaj, da bi bili odpeljani v vesolje.

(http://dangerousminds.net/comments/houses_of_the_holy_the_backstory_to_the_famous_led _zeppelin_album_cover)

27 Naslovnica (Slika 36) je delo umetniške skupine Hipgnosis in prikazuje seksualno ekstazo, vendar med robotoma – ljubezen na prvi pogled, ob naključnem srečanju.

(https://en.wikipedia.org/wiki/Technical_Ecstasy)

Slika 36: Hipgnosis, Black Sabbath, Technical Ecstasy (1976)

Dizajn za naslovnico The Dark Side of the Moon (Slika 37) je bil vzet iz znanstvenega učbenika, avtor naslovnice pa je skupina Hipgnosis. Svetloba, ki sije iz prizme, se lomi na pasove šestih različnih barv, ki se nadaljujejo v notranjost ovitka in iz njih nastane simbol za pulz srca. Album je več let ostajal na vrhu glasbene lestvice Billboard. (Evans, 2010)

Slika 37: Hipgnosis in George Hardie, Pink Floyd, The Dark Side of the Moon (1973)

28 Ovitki so postajali oblikovani vse bolj tako, da so odražali glasbo – to je začelo postajati pomembno. Glasba je z leti postajala vse glasnejša, vse bolj izpopolnjena in konec sedemdesetih se je pojavil fenomen Live albuma. Za enega takih velja album Frampton Comes Alive!.

Peter Frampton je bil eden tistih, ki je naredil ravno obratno kot so skupine delale doslej. Namesto da bi posnel album in ga šel promovirat s koncerti, je šel najprej na turnejo in skozi koncerte posnel svoj album Frampton Comes Alive!. (Evans, 2010)

Takšne albume pa so posneli tudi Deep Purple, Made in Japan leta 1972 in Made in Europe leta 1976, prav tako pa tudi Black Sabbath – Live at Last, izdan leta 1980.

Naslovnica Physical Graffiti (Slika 38) je, kot vse ostale Led Zeppelin naslovnice, odlična umetnina. (Evans, 2010)

Slika 38: Mike Doud in Peter Corriston, Led Zeppelin, Physical Graffiti (1975)

29 2.2.5. 80. LETA

Nova digitalna doba. V tem času se zgodi precejšen zasuk v oblikovanju naslovnic glasbenih albumov. Leta 1981 se rodi oddaja MTV, ki je ves dan in celo noč predvajala glasbene spote različnih skupin. Velike vsote denarja, ki so jih vse do tega časa založbe porabile za ekstravagantne albume, so se sedaj prerazporedile še na snemanje videospotov. Prav tako pa je to čas rojstva zgoščenke, ki se je kot prvi glasbeni album predstavila leta 1982 in kar je pomenilo spremembo iz analognega zapisa v digitalni zapis glasbe. Mnogi oblikovalci so takrat menili, da je to konec za vinilne plošče, vendar so bili vsi ti strahovi kljub vsemu neupravičeni, čeprav so bila sedemdeseta verjetno zlata doba vinilnih plošč. Pomemben preskok se je zgodil tudi v grafičnem dizajnu, ki se je z razvojem računalnikov in grafičnih orodij, kot so Photoshop, QuarkXPress in Aidus Freehand, zelo razbohotil. Toliko kot je glasbenih zvrsti, toliko je različnih glasbenih naslovnic. Izdelane so vešče in ustrezajo glasbi, ki jo predstavljajo. (Evans, 2010)

Velikost površine ovitka naslovnice za zgoščenko je 12 cm x 12 cm, kar je pomenilo zmanjšanje formata, ki so ga oblikovalci imeli na razpolago.

Večje skupine, ki so zaznamovale ta čas: Depeche mode, Toto, The Police, Grace Jones, Joy Devision, Madonna, Spandau Ballet, Frankie Goes To Hollywood, Bruce Springsteen, Duran Duran, Culture Club, The Beastie Boys, Dire Straits, U2, Pink Floyd, Eurythmics, George Michael, R.E.M., Pet Shop Boys, Prince, The Scorpions, Alice Cooper, Deep Purple, Robert Plant, Motorhead, Angel Witch, Iron Maiden, Venom, Slayer, Death, Celtic Frost in še mnogi drugi.

Giger je, v tehniki akril na fotografijo, za naslovnico Koo Koo (Slika 39) upodobil pevko Debbie Harry kot kraljico punkovcev. Štiri akupunkturne igle, ki simbolizirajo stimulacijo, elektriko in moč, ji prebadajo obraz. Igla skozi oči simbolizira ogenj, igla skozi nos simbolizira zrak, skozi usta vodo in skozi vrat zemljo. Peta igla, ki je videna v videospotu, predstavlja življenjsko moč. (Giger, 2001)

30

Slika 39: H.R. Giger, Debbie Harry, Koo Koo (1981)

Neville Brody, angleški umetnik, je sprva ustvarjal v punk kulturi, kasneje pa tudi za večje skupine. Njegov stil je bil nekaj čisto posebnega; ostri ruski konstruktivistični stil (Slika 40), ki ni bil viden vse od časa Reida Milesa. (Evans, 2010)

Slika 40: Neville Brody, 8 Eyed Spy, 8 Eyed Spy (1981)

31 Peter Saville je bil grafični dizajner, ki je ustvarjal pod vplivom futurizma, dadaizma, suprematizma, konstruktivizma in Bauhausa. V času, ko je delal za založbo Factory, je za naslovnice skupin, kot na primer Joy Division, Unknown Pleasures (1979), uporabljal čiste dizajne in preprosto tipografijo (Slika 41). (Evans, 2010)

Slika 41: Peter Saville, Joy Division, Unknown Pleasures (1979)

Še eno od imen, ki je ta čas precej izstopalo v grafičnem oblikovanju, kateremu je prispeval ogromen nabor naslovnic, je pop art umetnik, grafični oblikovalec, odličen umetnik, Peter Blake.

Peter je v svojih delih pogosto uporabljal elemente kolaža. Za naslovnico Face dances (Slika 42) je naslikal kolaž portretov skupine The Who. (Evans, 2010)

Slika 42: Peter Blake, The Who, Face dances (1981)

32 Skupina Angel Witch (Slika 43) je leta 1980 za istoimenski album, ki je izšel na gramofonski plošči, za naslovnico albuma uporabila umetniško delo slikarja Johna Martina. Slika »The Fallen Angels Entering Pandemonium« je nastala leta 1841 in je naslikana v tehniki olje na platno.

Slika 43: John Martin, Angel Witch, Angel Witch (1980)

Fenomen osemdesetih je vulgarno razkrivanje seksualnosti, pa naj so bili gay ali »straight«, kar je lepo razvidno iz Madonnine naslovnice Like a Virgin (Slika 44). Odkrita seksualnost, ki je še posebej poudarjena z njenim pasom, nosi napis »boy toy«, v dobesednem prevodu otrok igrača. Tako kot Michael Jackson, Bruce Springsteen, David Bowie ali Culture Club (Slika 45) so skozi svoje naslovnice sporočali, da nismo nič drugega kot maske. (Evans, 2010)

33

Slika 44: Jeri McManus in Steven Meisel, Madonna, Like a Virgin (1984)

Slika 45: Assorted Images, Culture Club, Colour by Numbers (1983)

Malcom Garrett, študent tipografije in psihologije ter grafični oblikovalec, je delal pod vplivom dadaizma, italijanskih futuristov, ruskih konstruktivistov in suprematistov, še posebej pa pod vplivom del Rodchenka in El Lissitsky-ja. Njegova dela (Slika 46) so bila uravnotežena tipografija s podobami in geometrijskimi oblikami. (Evans, 2010)

34

Slika 46: Malcolm Garret, Duran Duran, Rio (1982)

Naslovnica Licensed to Ill skupine Beastie Boys je bila delo ilustratorja World B. Omesa. Na njej je kolekcija fotografij združena v eno sliko fikcijskega letala, ki je treščilo v klif (Slika 47). Kolaž fotografij je ročno preslikal z delno transparentnimi pasteli na vodni osnovi.

Celotna slika je vidna, ko se ovitek naslovnice razpre. Beastie Boys logo je naslikan v stilu Harley Davidson loga, oznako letala pa lahko preberemo kot »Eat me«, če sliko držimo proti ogledalu. (Evans, 2010)

Slika 47: World B. Omes, The Beastie Boys, Licensed to Ill (1986)

35

Slika 48: Sutton-Cooper, Dire Straits, Brothers in Arms (1985)

Na podoben način je oblikovana tudi naslovnica A Momentary Lapse of Reason, katere avtor je Storm Thorgerson, nekdanji član Hipgnosis, vendar pri tej naslovnici ni uporabljen Photoshop, temveč je to realna fotografija, ki prikazuje morje postelj (Slika 49), fotografija pa je bila posneta v Devonu, Angliji. Ne vemo, ali fotografija ponazarja bolezen ali norost ali pa bolniške postelje za preostale člane, da si opomorejo od odhoda Rogerja Watersa. (Evans, 2010)

Slika 49: Storm Thorgerson, Pink Floyd, A Momentary Lapse of Reason (1987)

Naslovnica Now and Zen je nekakšen poklon Roberta Planta preteklosti, letom, ko je kot pevec preživel z Led Zeppelin.

V pogovoru o naslovnici je Robert izrazil željo, da ne želi gledati naprej, temveč se prvič po letu 1980 zahvaliti temu, kar je bilo. Naslovnica je fotografija Roberta, z gorami Maroka in tibetansko molilno zastavo v ozadju ter retuširanimi keltskimi volčjimi glavami (Slika 50). (Evans, 2010)

36

Slika 50: Richard Evans, Robert Plant, Now and Zen (1988)

Motörhead so združevali hard rock, heavy metal in blues na prefinjen in edinstven način, k čemur je pripomogel tudi unikaten glas in slog igranja bas kitare ustanovitelja in glavnega člana, Lemmy-ja Kilmistra. Prav tako kot Black Sabbath so ključno vplivali na naslednje generacije glasbenih skupin, ki so začele metal razvijati na mnoge podzvrsti. Album Orgasmatron (Slika 51), ki je nekakšna prelomnica, je izšel leta 1986, naslovnico zanj pa je naslikal Joe Petagno, ki je nekaj let deloval pri umetniški skupini Hipgnosis.

(https://en.wikipedia.org/wiki/Joe_Petagno)

Slika 51: Joe Petagno, Motörhead, Orgasmatron (1986)

37 Na področju metal glasbe se je s samim razvojem glasbe, razvijal tudi način oblikovanja naslovnic, vse več se je začelo pojavljati risanih in slikanih naslovnic.

Naslovnico skupine Megadeath, Peace Sells… But Who's Buying?, je naslikal umetnik Ed Repka. Za naslovnico je upodobil maskoto skupine, ki so jo poimenovali Vic Rattlehead.

Vic stoji pred uničeno stavbo Združenih Narodov kot nepremičninski agent (Slika 52).

(https://en.wikipedia.org/wiki/Peace_Sells..._but_Who%27s_Buying%3F)

Slika 52: Ed Repka, Megadeath, Peace sells… But who's buying? (1986)

Še ena izmed mnogih naslovnic Eda Repke je naslovnica za album Leprosy (Slika 53), ameriških Death. Njihove naslovnice so bile vedno povezane z vsebino albuma.

Slika 53: Ed Repka, Death, Leprosy (1988)

38 Tudi v Sloveniji se je začelo razvijati področje oblikovanja naslovnic. Prva slovenska metal skupina je bila Pomaranča, ustanovljena leta 1979, njihov prvi album pa Peklenska Pomaranča (Slika 54), ki je bil izdan leta 1981 pri založbi PGP-RTB – Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd. Naslovnico za album je oblikoval pokojni Tadej Tozon. (https://en.wikipedia.org/wiki/Pomaran%C4%8Da)

Slika 54: Tadej Tozon, Pomaranča, Peklenska Pomaranča (1981)

39 2.2.6. 90. LETA

Devetdeseta leta so bila leta hitrega preskoka razvoja medijev. Tudi kaseta, ki se je pojavila kot nosilec zvoka v letu 1963, je začela s porastom drugih digitalnih nosilcev zvoka izginjati.

To so bila moja najstniška leta, v katerih sem se precej navduševala nad glasbo in nad likovno umetnostjo, v katerih sem se prvič spoznala z glasbenimi naslovnicami, ki so me tako fascinirale, da sem jim morala posvetiti diplomsko nalogo. Glasbene albume na zgoščenkah je bilo takrat v Sloveniji težko dobiti, poslušali smo jih pri starejših prijateljih. Ko si album videl v trgovini, si stiskal z žepnino in ga kupil, ko si končno nabral dovolj denarja.

Med dizajni glasbenih naslovnic devetdesetih najdemo od fotografij (Sliki 55, 64), ilustracije, kolaža, vse več je mešanih tehnik in kombinacij. Vedno bolj sta v uporabi Photoshop in grafična tablica, pri oblikovanju končnega izdelka pa sodelovanje več ljudi – umetnikov, oblikovalcev in vodjo projekta.

Do začetka leta 1990 je večina ustvarjalcev glasbenih albumov že ustvarjala na

»Apple Mac« računalnikih. Težava se je pojavila v kapaciteti diska. 20 MB (megabyte – megabajt) diska za dizajn ni bilo več dovolj. Kljub temu da je prevladovala zgoščenka kot glasbeni medij, so se kasete in gramofonske plošče še vedno prodajale. (Evans, 2010)

Večja glasbena imena, ki so pisala to obdobje: The Rolling Stones, L.L. Cool J, Blur, Nirvana, Pearl Jam, U2, The Who, Oasis, Pink Floyd, Björk, Spice Girls, No Doubt, Beck, Prodigy, Pulp, Radiohead, Tina Turner, Dissection, Immortal, Darkthrone, Mayhem, Burzum, Gorgoroth, Satyricon …

Za oblikovalce naslovnic, ki so v Londonu delovali pod imenom Stylorouge, je bilo leto 1990, ko so začeli sodelovati s skupino Blur, prelomno. Poleg izdelovanja naslovnic so se začeli ukvarjati tudi s snemanjem videospotov. Devetdeseta leta so proizvedla kar nekaj vznemirljivih ter inovativnih naslovnic. (Evans, 2010)

40 Naslovnica za album Nevermind je fotografija dojenčka, ki poskuša prvič plavati (Slika 55).

Slikana je od spodaj in če bolje pogledamo, vidimo še odtis očetove roke, kjer je držal otroka, preden ga je spustil v vodo. (Evans, 2010)

Slika 55: Robert Fisher, Nirvana, Nevermind (1991)

Naslovnica skupine Primar Scream (Slika 56) spominja na čase iz hipi obdobja in je oblikovana v stilu grafitov.

Slika 56: ES(P), Primal Scream, Screamadelica (1991)

41 Avtor naslovnice za album Clandestine, (Slika 57) skupine Entombed, je Anglež Dan Seagrave. Njegova dela – naslovnice temeljijo v večini na temah, kot so pohlep, izolacija, depersonalizacija, evolucija, kar odraža tudi naslednja naslovnica.

Slika 57: Dan Seagrave, Entombed, Clandestine (1991)

V tem času sta pod imenom Tomato delovala dva grafična oblikovalca, Karl Hyde in Rick Smith, ki sta ustvarila precej dobrih naslovnic, kot recimo Dubnobasswithmyheadman (Slika 58) za skupino Underworld. (Evans, 2010)

Slika 58: Tomato, Underworld, Dubnobasswithmyheadman (1993)

42 Tommy Steele je leta 1995 prejel nagrado Grammy za najboljši videz glasbenega albuma (ki je oblečen v umetno krzno), Ultra Lounge (Slika 59).

Slika 59: Tommy Steele in Andy Engel, Various artists, Ultra Lounge (1995)

Kristian Wåhlin je švedski grafični oblikovalec in glasbenik, ki se ponaša s številnimi slikami naslovnic glasbenih albumov na področju metal glasbe. Odlikujejo ga presunljivi detajli v fantazijskih ilustracijah. V svojih delih upodablja melanholične, dramatične, mitološke, filozofske, eksistencialne motive, zapolnjene z močnim simbolizmom življenja in smrti (Slika 60). Svoj navdih črpa iz slik Caspar David Friedricha, umetnikov iz let okoli 1400;

Hieronymus Bosch, Albrecht Dürer, ki so njegovi najljubši umetniki.

(http://www.kristianwahlin.se/)

Slika 60: Kristian Wåhlin, Dissection – Storm of the Light's Bane (1995)

43 Avtor spodnje naslovnice je René Miville.

Slika 61: René Miville, Death, Symbolic (1995)

V Nemčiji živeči Andreas Marschall v tehniki »airbrush« ustvarja naslovnice. Naslovnico za album Here in After (Slika 62) je oblikoval leta 1996. (http://marschall-arts.com/)

Slika 62: Andreas Marschall, Immolation, Here in After (1996)

44 Naslovnica albuma Baptism at Savica Fall (Slika 63), slovenske skupine Noctiferia, ki je nastala leta 1994, uprizarja istoimensko obsežno epsko-lirsko pesnitev Krst pri Savici, ki jo je napisal slovenski romantični pesnik, France Prešeren.

(https://sl.wikipedia.org/wiki/Baptism_at_Savica_Fall izdan 1998)

Slika 63: Igor Nardin, Noctiferia, Baptism at Savica Fall (1998)

Slika 64: neznani avtor, Interceptor, The Beginning (1993)

45 2.3. LIKOVNE ZNAČILNOSTI NASLOVNIC GLASBENIH ALBUMOV 21. STOLETJA

Umetnost 21. stoletja se hitro in dinamično spreminja, prav tako kot se spreminja in razvija tehnika, s tem pa tudi komunikacija. Še ne dolgo smo priljubljene glasbene albume poslušali na zgoščenkah in prenosnih napravah, ki so jih predvajale. Kmalu so jih zamenjali novi formati v obliki MP3 in nove naprave, kot iPod ter seveda internet. Vinil in kaseta sta še vedno v prodaji, vendar predvsem za zbiratelje, kar pa sčasoma postajajo tudi glasbeni albumi na zgoščenkah – vse bolj zbirateljski predmeti. Da si ogledaš nove umetnine, ni potrebno niti iz hiše, vse je na dosegu roke, potrebuješ le računalnik in internetno povezavo. Vse pomembnejša med ljudmi sta bio kultura in stil življenja, ki se zopet vse bolj obrača k naravi.

Vse več mladih vstopa v svet grafičnega oblikovanja v upanju, da v tej industriji uspejo, zato se tudi izobraževalne ustanove s šolskimi programi prilagajajo času. Novo tisočletje se je začelo s kar nekaj odličnimi albumi in kljub temu da se je format za oblikovanje skrčil na 12 cm x 12 cm, se koncept naslovnic ni spremenil. (Evans, 2010)

Slika 65 prikazuje naslovnico albuma Binaural, za katero je skupina uporabila fotografijo Hubblovega teleskopa, ki je last Nase (NASA).

Slika 65: R. Sahai in J. Trauger, Pearl Jam, Binaural (2000)

Dva od večjih grafičnih oblikovalcev tega časa, ki jih to diplomsko delo mora vsebovati, sta Jeri Heiden in Richard Evans. Jeri Heiden, grafična oblikovalka, je za različne svetovno znane in priznane umetnike oblikovala naslovnice in za njih prejela nagrade.

46 Ena najbolj znanih naslovnic je True Blue za Madonno (Slika 66). Fotografija pevke je bila posneta v črno beli verziji, kateri so bili z računalniško obdelavo dodani modri toni, slika pa za naslovnico zgoščenke in vinil albuma obrezana v kvadrat in daje občutek pevkinega lebdenja. Naslovnica za kaseto je obrezana v drugačnem formatu (format kasete), na katerem se vidi tudi pevkina oblačila. (http://www.madonnatribe.com/idol/jeri.htm)

Slika 66: Jeri (Heiden) McManus, Madonna, True Blue (1986)

Richard Evans je sprva delal kot oblikovalec čevljev, vse dokler ga ni k sebi povabila skupina Hipgnosis. Z njimi je ustvarjal vse do leta 1976, ko je kot grafični oblikovalec začel solo kariero. Najbolj znan je po naslovnicah, ki jih je ustvaril za skupino The Who (Slika 67).

(http://www.rdevans.com/richardevansbiog.html)

Slika 67: Richard Evans, The Who, Endless Wire ( 2006)

47 V letih, ko se je tehnologija spreminjala in nadgrajevala zelo hitro, ko so zgoščenke začeli nadomeščati MP3 in MP4 formati, ko se je pojavilo masovno prenašanje podatkov z interneta preko medijev kot so Napster, je to pomenilo morebiten propad zgoščenke. Ljudje so jih kupovali vse manj, kar pa je povzročilo strah med oblikovalci. Tako so nastali iTunes, Deezer, Spotify itn., preko katerih je možno s spleta za določeno plačilo prenesti posamezen komad (pesem) ali cel album. Skupine pa se poleg naslovnic za spletne albume vse bolj odločajo tudi za oblikovanje naslovnic posameznih pesmi. Verjetno tako kot gramofonsko ploščo čaka tudi zgoščenko ista usoda, torej, da postane le še zbirateljski predmet.

Prihod zgoščenke, vse hitrejše spremembe in razvoj tehnologije so nas pripeljali vse do leta 2001, ko je bil v oktobru na trg lansiran prvi iPod, ki ga je izdelalo podjetje Apple, takrat pod vodstvom Steva Jobsa. iPod je takrat izšel s kapaciteto 5 GB (5 gigabajtov), kar je pomenilo, da se je nanj dalo v formatu MP3 in MP4 shraniti približno tisoč pesmi. (Evans, 2010)

iPod je prenosni glasbeni predvajalnik, ki ga je oktobra 2001 za množično uporabo razvilo in lansiralo na trg podjetje Apple. (https://en.wikipedia.org/wiki/IPod)

Napster je bila spletna storitev, preko katere se je dalo prenašati zvočne posnetke, predvsem glasbo v MP3 formatu. (https://en.wikipedia.org/wiki/Napster)

Nekatera od večjih skupin, ki pišejo to obdobje, so: Madonna, Pearl Jam, Manic Street Preachers, Pulp, Coldplay, Rage Against The Machine, Beck, Massive Attack, Muse, Radiohead, Stereophonics, Kate Bush, Oasis, Foo Fighters, The Pussycat Dolls, All Saints, Christina Aquilera, Kylie Minogue, Amy Winehouse, The White Stripes, Lady Gaga, Manic Street Preachers, Sting, James Blunt, Jay-Z,Busta Rhymes, Metallica, Slayer in mnogi drugi.

V metalu, predvsem v zvrsti trash, se vse več skupin odloča za ilustrirano naslovnico.

Skozi čas je vse bolj pridobivala na pomenu in kvaliteti. Danes je pomemben del kulture; vse več skupin se odloča uporabljati slike slikarjev, ki se poslužujejo tradicionalnega slikarstva (Sliki 70–71), ali grafičnih oblikovalcev, mojstrov digitalne ilustracije (Slike 68, 69, 72, 73).

Avtor zgornjega dela naslovnice Brave New World (Slika 68) je Derrek Riggs, spodnjega pa Steve Stone. (http://www.derekriggs.com/)

48

Slika 68: Derek Riggs in Steve Stone, Iron Maiden, Brave New World (2000)

Avtor naslovnice (Slika 69) je Travis Smith.

Slika 69: Travis Smith, Opeth, Black Water Park (2001)

49 Avtor naslovnice (Slika 70) je Brian Smith, ki za vsa svoja dela uporablja tehniko olje na vezano ploščo. (http://www.briansmithart.com/)

Slika 70: Brian Smith, Horrendous, Ecdysis (2014)

Dalkhu so pod različnimi založbami izdali zgoščenko, gramofonsko ploščo in kaseto (kar počne še vedno večina glasbenih skupin). Avtor naslovnice (Slika 71) je Paolo Girardi.

Tehnika je olje na platno, navdih pa so mu dela italijanskih slikarjev, ki so ustvarjali v letu 1400.

Slika 71: Paolo Girardi, Dalkhu, Descend… into Nothingness (2015)

50 Švedski Ola Larsson s čudovitimi idejami v tehniki digitalna ilustracija (Slika 72) pod navdihom znanstveno fantastične tematike in fantazijske ilustracije ustvarja glasbene naslovnice za številne glasbene skupine. (http://olalarssonillustrator.blogspot.si/)

Slika 72: Ola Larsson, Sulphur Aeon, Gateway to the Antisphere (2015)

V Sloveniji je Blaž Porenta eden večjih grafičnih oblikovalcev, ki se ukvarja z oblikovanjem naslovnic. Za skupino Siddharta je v tehniki z grafično tablico naslikal naslovnico za album Saga (Slika 73), ki je bil izdan leta 2009.

(http://www.blazporenta.com/?page_id=7&album=7&gallery=14)

Slika 73: Blaž Porenta, Siddharta, Saga (2009)

51

3. AVTORSKI DEL

V avtorskem delu predstavljam naslovnico glasbenega albuma skupine Dalkhu, ki jo spremljam na njihovi poti, tako na vajah kot tudi kot fotografinja na koncertih, že vse od njihovega nastanka leta 2003. Dalkhu so black/death metal zasedba, trenutno samo z dvema članoma, kitaristom in bobnarjem.

Album je še v nastajanju, s končanima dvema pesmima in še brez naslova. Odločila sem se predstaviti obe pesmi; izvirno besedilo je v angleškem jeziku in ga nisem prevajala, ker je avtor besedila želel, da se ohranita izvrini jezik in struktura zapisanega teksta.

Glasba me je skozi ples spremljala že od mojega ranega otroštva, kasneje skozi najstniška leta, ko sem iskala svojo identiteto in je metal pritegnil mojo pozornost zaradi nenavadne glasbe, drugačnosti, poglobljenega in kritičnega razmišljanja o vsakdanjih tematikah in me spremlja vse do sedaj. Občudovala sem naslovnice albumov, ki so skozi leta postajale vse boljše, vse bolj izpiljene in so vedno bolj govorile o sebi in vsebini. Glasba, ki je burila mojo domišljijo, je burila moj svet in vse bolj večala željo po ustvarjanju ... Veča jo še danes. Tako je moje življenje našlo pot v likovnem ustvarjanju in motivacijo v glasbi.

V likovno teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila kar nekaj umetnikov, grafičnih oblikovalcev, ki ustvarjajo na področju oblikovanja glasbenih naslovnic. Nekateri od njih, kot so H. R. Giger, Paolo Girardi, Kris Verwimp, Kristian Wåhlin, Travis Smith, Blaž Porenta, so navdušili tudi moje ustvarjanje.

52 Profanity galore

High hopes of a prodigious race The marvelous splendors of death and decay

Scriptures engraved on stone tablets of time Buried in sandstorm and dug up again

The screaming of melancholic heart To witness in rapture the twist of the tongue

Is it a free ride to the land of no tomorrow?

To dampen the desert aching in chest?

There's no explanation, no sanctity to be found No knowledge nor wisdom derive from stillness of time

No need to exalt the prophet's not so meticulous texts

But we so desperately strive to be ruled and despotism…

Despotism seems like martyr's hand stretching the furthest out from the masses Like a beaten dog with a collar who kneels down by a clenching fist

But gets up again humble and loyal We kick the dirt in the ground just to raise dust

Meaningless actions of hopelessness

There is no significant meaning in wealth, virtue and innocence No significant meaning when eyes are tools of the blind

All wisdom is hanging from gallows and out of reach Every stone that we turn, every building we build Every chapter we write and every stellar dream that we have

It feels like when we are through with ourselves Every monument and every golden statue will stand galore

Mocking at our profound impression we held so dear

53 Besedilo govori o človeški naravnanosti k iskanju in sprejemanju nečesa nadnaravnega.

Najlažja obrazložitev tega so v večini primerov verski spisi oziroma religija. Človeška miselnost je naravnana tako, da si želimo, da smo vodeni in nadzorovani, kot da si želimo, da nam nekdo vlada in prodaja iz dneva v dan prazne obljube (ki jim slepo sledi velika večina ljudi) in ne glede na to kakšno je to vladanje, nam religija narekuje, da moramo sveti tekst (pri večini religij) upoštevati in nato nas po smrti čaka raj in neizmerna radost. Po drugi strani pa ti isti slepo verni ljudje živijo bolj prazno, razuzdano in pokvarjeno življenje kot ljudje, ki gledajo na življenje z bolj skeptičnimi ali drugačnimi očmi. Človek si domišlja, da je nekaj več in močnejši kot narava, a energija narave vedno prevlada in na koncu se zdi, da bodo vse

»velike stvari«, ki jih je človek že ali jih še bo naredil, zevale v veliki praznini, nikomur v čast.

54 The gaps of existence

There is no doubt of men's frivolity in mind No sincere exclaims in delight No valid hope transcends the fences of fear It’s so convenient to hold men in distraught Conformed revelations to be consumed and tailored to fit

Profound aesthetics when maggots eat your corpse Elaborate style of writing - just believe what I say

Hope is an extension to suffering

False oath as common as night and day becomes Temporary exhibition in golden halls of dreams Exemplary punishment to see the sight of Elysium

The faceless God is gloating in their faces And yet they marvel and raise their fingers up

Extending all but the one that matters Nothing is as unambiguous as it seems

As above, so below

And when earth is without form and endless void is all there is When showers of sand have no desert left to settle

When I is destroyed and there is no we Daath dwellers rejoice

As all masks are cast aside and all eyes wide open Then the Abyss becomes visible in the gaps of existence

55 Besedilo izraža odpor do človeške rase zaradi njene neumnosti in dvoličnosti. Govori o lahkomiselnem človeškem razmišljanju, pokvarjenosti človeka kot bitja in sočloveka ter o tem, kako je človek že davno nazaj spoznal, da najlažji način kontrole in vodenja ljudi leži v tem, da je človeka potrebno držati v neprestanem strahu in ga imeti zaprtega v duševni in ideološki kletki, kjer ni sposoben lastnega razmišljanja, tu in tam pa mu je seveda le potrebno dati zrno upanja, na katerega se bo lahko upiral in naslanjal. Skozi čas stoletij in tisočletij postane to človeku nekaj povsem vsakdanjega. Človeštvu se ne zdi več vredno postaviti prepovedanega vprašanja »Kaj pa če Boga ni? Ali lahko razmišljam tudi s svojo glavo?« in se zoperstaviti večini. Sledenje je vedno lažje kot iti svojo pot.

56 3.1. ANALIZA NASLOVNICE GLASBENEGA ALBUMA

Ob prebiranju danih dveh pesmi sem razmišljala, s kakšno naslovnico bi povzela vizijo albuma v nastajanju. V The Gaps of Existence Dalkhu govori o ljudeh, ki kot zakoreninjeni ostajajo znotraj svojih prepričanj, kar sem želela prikazati z žensko figuro, postavljeno znotraj prostora. Ob njej, na levi strani, je okno v svet, skozi katerega morajo samo stopiti, odpreti svoj um. Bolj kot na pesem Profanity Galore sem se navezovala na pesem The Gaps of Existence, ker je to tudi predvidena nit albuma in ker Dalkhu v vizualnem sporočilu naslovnice ne želi prikazovati religioznih simbolov, teh v svoje delo nisem vključila.

Oblikovanje naslovnice sem začela s skicami (Slika 74) vejevja, dreves, figure, eksperimentiranja z akvarelnimi barvami, ki se lepo razlivajo po papirju. Na začetku sem si zamislila le odtenek vijoličaste barve, vendar sem ji takoj želela dodati še modro. Vijoličasta barva velja za mistično, povezujemo jo tudi z religijo; je barva kardinalov, s katero povezujem pesem Profanity Galore. Nekoč je veljalo, da so te barve lahko nosili le cesarji.

Modro je Kandinski opisoval kot barvo, v kateri človeško oko najde mir in globino, zato sem jo želela ohraniti v prvotni obliki tudi na naslovnici. Kot vstop v svet, v katerem bi lažje zaživeli, če bi se lahko znebili okov in korenin, ki nas zadržujejo. Vstop iz nemira, skozi okno v svet, skozi smrt po temni cesti pripelje do modrine, miru in odrešenja.

Kasneje sem se odločila za dodatno obdelavo prvotne slike (Slika 75) v programu Photoshop in preizkušala različne odtenke, kontraste ter intenzitete, s spreminjanjem zasičenosti prvotnih barv, določene dele slike pa sem s tehniko izrezovanja za večji občutek plastičnosti teles še svetlila in temnila. Pokrajino, ki se vidi skozi okno, sem puščala skoraj nedotaknjeno, saj uporaba akvarelnih barv daje lep vtis zračnosti. Rahlo sem le povečala intenzivnost modre in črne barve. Ravnovesje v končni sliki (Slika 76) se na desni strani preveša v obliko z močnejšim toplo-hladnim kontrastom, ki na trenutke spominja na srce z razpredenimi žilami, ki v strahu bije močneje, s čimer sem želela ponazoriti strah ljudi, ki ga opisuje pesem The Gaps of Existance. Da bi izdelek deloval kot naslovnica, sem dodala še okvir v barvi odtenka, vzetega z obdelane slike, na koncu pa dodala še logotip skupine.

57

Slika 74

Slika 75

58 3.2. AVTORSKO DELO – NASLOVNICA GLASBENEGA ALBUMA

Slika 76

59

4. PEDAGOŠKI DEL

4.1. UVOD

Učno uro sem izvedla 1. 6. 2016 v 8.b razredu v Prvi Osnovni šoli Slovenj Gradec, pri predmetu likovna umetnost.

V svoji diplomski nalogi povezujem glasbo z likovnostjo, zato sem želela, da učenci začutijo glasbo, o njej razmišljajo in se skozi njo likovno izrazijo. Tako kot so Marcela Prousta magdalenice spominjale na otroštvo in vzbujale v njem nehotne spomine, imamo dokaze, da tudi glasba podobno učinkuje na nas. S tem namenom se učitelji vse bolj obračajo na glasbo kot na »ojačevalec« spomina.

Chris Brewer v svoji knjigi »Zvočni zapisi za učenje« (Soundtracks for Learning) pravi, da lahko različni zvoki pripomorejo pritegniti pozornost, vzbujajo čustva in stimulirajo vizualne podobe. Dokazano je, da glasba vpliva pozitivno tako na starejše ljudi kot na otroke, jim pomaga, da se lažje osredotočijo na naloge, predvsem pa jim izboljša razpoloženje.

(Lucas, 2009)

Na pobudo Festivala Ljubljana je bil v javnost dan razpis z naslovom Narišimo glasbo.

V razpisu je sodelovalo več kot 300 likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili pri likovnem pouku osnovnošolci iz vseh koncev Slovenije. Izbranih del za razstavo je bilo le 30, kljub temu pa so bila vsa dela, ki so prispela, kvalitetni dosežki učencev, učiteljev in likovnih pedagogov. Ta dela so nekakšen dokaz, kako lahko »glasba kot izrazito abstrakten vir pripomore k razumevanju likovnih nalog iz učnega načrta«. Prav tako pa dokazujejo, da je lahko glasba kot motiv bogat vir doživljanja, učenja, razumevanja in ustvarjalnega izražanja. (Frelih, 2000)

Glasba v nas vzbuja čustva, zato me je zanimalo, kako bo izbrana glasba vplivala na učence. Z uvodno motivacijo, za katero sem izbrala kratke izseke pesmi, sem učence poskušala za delo bolj motivirati, nalogo pa narediti čimbolj zanimivo in zabavno.

Pozornost učencev lahko vzpodbudimo in ohranjamo le tako, da snov predstavimo dovolj nazorno in razumljivo. Ko učenec tekočo snov razume, je tudi bolj motiviran za usvajanje nove snovi. (Blažič et al., 2003)

Glasba zna biti zelo močna sila. Eden od glasbenih energijskih učinkov izhaja iz njene sposobnosti, da vzpodbudi živčni sistem za sočutje v telesu. Aktivacija tega sistema telo pripravi na akcijo kadarkoli se soočimo z nekim izzivom v našem okolju. Dihalne poti se odprejo, bitje srca se pospeši, mišice pa so pripravljene za gibanje. Zvočni signali sprožijo opozoritvene reakcije in povišajo psihološko vzburjenje. Na primer preprosta sprememba