• Rezultati Niso Bili Najdeni

Študija primera

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Študija primera"

Copied!
37
0
0

Celotno besedilo

(1)

Študija primera

(2)

Uvod

• pogosto se jo obravnava kot “šibko”

metodo – nezadostna točnost

(kvantifikacija), nezadostna objektivnost in rigoroznost

• kljub temu se jo pogosto uporablja v

raziskovanje v socialnih znanostih

(3)

Problemi študije primera

• pogosto v preteklosti pomanjkanje rigoroznosti – pogosto so raziskovalci pri študijah primera bili površni, niso sledili sistematičnim proceduram ali so dovoljevali dvoumne, negotove dokaze ali pristrane poglede, da so

vplivali na smer ugotovitev in zaključkov (tako pomanjkanje rigoroznosti je manj verjetno pri drugih metodah)

• pogosto zamenjevalo učenje s študijo primera (case study teaching) in raziskovanje s študijo primera (case study research):

– pri učenju je material študije primera lahko namerno spremenjen, da bolje demonstrira določeno idejo – pri raziskovanju je to strogo prepovedano, raziskovalec se mora zelo potruditi, da o vseh dokazih poroča pošteno

• nudijo malo osnove za posploševanje (kako lahko posplošujemo na osnovi enega primera? – tudi na osnovi enega eksperimenta ne moremo).

– Rezultati študije primera niso posplošljive na populacijo, ampak na teoretične predpostavke, trditve – cilj je razširiti in generalizirati teorije (analitična

generalizacija vs. statistična)

• včasih dolgotrajne in rezultirajo v obširnih, neberljivih dokumentih.

• dobro študija primera je težko narediti – tudi ni razvitega testiranja za sposobnost raziskovalca za študijo primera – zato jih veliko misli, da jo znajo narediti

(4)

Opredelitev

• Študija primera je empirično raziskovanje, ki raziskuje trenutne fenomene znotraj konteksta resničnega življenja, še posebej ko meje med fenomenom in kontekstom niso jasno evidentne.

– za razliko od eksperimenta, ki namerno loči fenomen od konteksta, da se lahko osredotoči le na nekaj spremenljivk;

• Obravnava tehnično določljive situacije, v katerih je veliko spremenljivk, ki nas zanimajo.

• Se zanaša na multiple vire dokazov, pri čemer morajo podatki konvergirati (triangulacija).

• Pridobi s predhodnim razvojem teoretičnih

predpostavk, ki vodijo zbiranje in analizo podatkov.

(5)

Kdaj uporabiti?

• Razmisliti, ali je primerno uporabiti drugo metodo (npr. ankete, vprašalnike na večjem vzorcu …).

– Predvsem za vprašanja “kako” in “zakaj” pri raziskovanju trenutnega dogajanja, kjer pa

relevantno vedenje ne more biti (ali pa je lahko do manjše stopnje) manipulirano - za razliko od eksperimenta.

(6)

Vrste

• “Odkrivalne” (exploratory), opisne ali

razlagalne študije primera.

(7)

Kriteriji za presojanje kvalitete

Kriterij Taktika študije primer Faza raziskave, v kateri se taktika zgodi

Konstruktna veljavnost

-Uporaba multiplih virov dokazov -Vzpostaviti verigo dokazov

-Naj ključni udeleženci pregledajo poročilo

-Zbiranje podatkov -Zbiranje podatkov -poročanje

Notranja

veljavnost -Izvesti ujemanje vzorcev -Izvesti ustvarjanje razlag

-Nasloviti druge možne razlage -Uporabiti logične modele

- Vse analiza podatkov

Zunanja

veljavnost -Uporaba teorije v študijah primera z enim primerom

- uporabiti logiko replikacije pri študiji primera z več primeri

- Vse načrtovanje raziskovalnega dizajna

Zanesljivost -Uporaba protokola študije primera -Razviti bazo podatkov študije primera

- Vse zbiranje podatkov

(8)

Konstruktna veljavnost

• problem, če raziskovalec ne uspe razviti zadostnega operacionalnega niza mer in če je “subjektivno”

presojanje uporabljeno za zbiranje podatkov:

– npr. merimo spremembo v terapiji – vendar brez predhodne specifikacije pomembnih, operacionalnih dogodkov, ki

ustvarjajo “spremembo”, bralec ne more reči, ali posnete spremembe v študiji primera pristno odražajo pomembne lastnosti pri klientih, ali pa se zgodijo samo na osnovi raziskovalčevih vtisov

• Potrebno pokriti dve stvari:

– izbrati specifične tipe sprememb, ki bodo raziskane (in jih povezati z originalnimi cilji raziskave)

– demonstrirati, da izbrane mere teh sprememb resnično odražajo specifične vrste sprememb, ki so bile izbrane.

(9)

Taktike za izboljšanje konstruktne veljavnosti

• Uporaba multiplih virov dokazov.

• Vzpostaviti verigo dokazov.

• Ključni udeleženci (informants) pregledajo

poročilo.

(10)

Notranja veljavnost

• Samo pri vzročnih (razlagalnih) študijah primera – ali je res x vodilo do dogodka y, ali pa je posredi kakšen z.

• Ali je res nekaj (kar se izkaže npr. v intervjujih in dokumentarnih dokazih) vodilo do nekega

dogodka? Ali so bile upoštevane in premišljene vse druge možne razlage in možnosti? Ali dokazi vsi kažejo v neko smer?

(11)

Taktike

• Primerjanje vzorcev.

• Ustvarjanje razlage.

• Uporaba logičnih modelov.

(12)

Zunanja veljavnost

• ali so rezultati posplošljivi izven trenutne študije primera (ŠP).

• Največji problem za študijo primera.

• Vendar gre pri ŠP za analitično generalizacijo – raziskovalec skuša posplošiti določen niz

rezultatov na bolj široko teorijo.

• Potrebno ponavljanje ugotovitev na drugih

primerih, kjer teorija pravi, da se bodo zgodili podobni rezultati.

(13)

Taktike

• Uporaba teorije.

• Ponavljanje.

(14)

Zanesljivost

• če bi kasnejši raziskovalec sledil isti proceduri in izvedel isto študijo primera, naj bi prišel do enakih ugotovitev ali zaključkov.

• Potrebno dobro dokumentirati raziskovalno

proceduro. Potrebno je narediti čim več korakov čim bolj operacionalnih in izvesti raziskavo, kot če bi nam kdo gledal čez ramo.

(15)

Taktike

• Uporaba protokola študije primera

• Razvoj baze podatkov študije primera

(16)

Dizajni študije primera

KONTEKST Primer holističen

(ena enota analize)

dizajni z enim primerom dizajni z več primeri

KONTEKST

Primer Primer

Primer Primer KONTEKST

KONTEKST KONTEKST

KONTEKST Primer

vključena enota analize 1

vključena enota analize 2

(več enot analize)

KONTEKST

Primer Primer

Primer Primer KONTEKST

KONTEKST KONTEKST

1 2 1 2

1 2 1 2

(17)

Odločitev za en primer

Kdaj vzamemo samo 1 primer:

- primer predstavlja kritičen primer pri preverjanju (potrjevanju, izzivanju, razširjanju) dobro formulirane teorije (ima jasne predpostavke in okoliščine, ki veljajo za ta kritičen primer)

- primer predstavlja izjemen ali edinstven primer (npr. poseben primer motenj ali težav klienta, ki je tako redek, da ga je vredno analizirati) - primer je tipičen primer – cilj je predstaviti okoliščine ali stanje zelo

pogoste situacije (npr. v socialni znanosti – tipična urbana soseščina, reprezentativna šola …) – ugotovitve so informativne za izkkušnje povprečne osebe ali institucije

- “razodevalni” primer: raziskovalec ima možnost opazovati in

analizirati fenomen, ki prej ni bil dostopen za znanstveno raziskovanje - longitudinalni primer: preverjamo, kako se določen fenomen spreminja

v času

- (tudi pilotski primer za npr. multiple primere - ali morda še kakšni drugi razlogi za en primer)

(18)

Holističen/več enot

• Če se analiza osredotoča na več enot znotraj enega primera (npr. študija primera ene

institucije, ki ima več oddelkov…).

(19)

Multiple študije primera (študija večih primerov)

• dokazi iz multiplih študij primera se pogosto smatrajo za bolj zaželjeni in bolj robustni (ne postavljamo vseh jajc v eno košaro; tudi možna boljša analiza)

• vendar velikokrat ni možno – časovne omejitve, omejeno število redkih, kritičnih … primerov

• NE sledimo logiki vzorčenja, da se taka študija šteje kot večji vzorec, ampak logiki ponavljanja kot npr. več

eksperimentov (multipli eksperimenti)

• izbrani so taki, kjer a.) predvidevamo podobne rezultate (ponovitev) – ponavadi 2-3; b.) predvidevamo kontrastne rezultate – ponavadi 4-6.

(20)

Kdo je lahko dober raziskovalec študije primera

• sposoben postavljati dobra vprašanja – in interpretirati odgovore

• biti dober poslušalec – ne ujet v svoje predpostavke

• biti prilagodljiv in fleksibilen – na novo nastale situacije se vidijo kot možnosti, ne grožnje

• mora zelo dobro poznati področje, ki se raziskuje

• ne sme biti pristranski zaradi predpostavk – tudi ne tistih iz teorije; mora biti občutljiv in odziven na kontradiktorne dokaze

(21)

Zbiranje dokazov (podatkov)

• Dokazi za študije primera lahko pridejo iz različnih virov: intervjuji, opazovanja

(udeleženec/ne udeleženec), vprašalniki, lestvice, ankete, dokumenti, zapiski,

arhivski podatki, fizične sledi oz. dokazi …

(22)

Principi zbiranja podatkov

• Zagotavljajo veljavnost in zanesljivost dokazov:

– uporaba multiplih virov dokazov –triangulacija - triangulacija je zbiranje informacij iz različnih virov, ki pa so usmerjeni k

podpiranju istega dejstva ali fenomena : ugotovitev in zaključek je toliko bolj prepričljiv in točen, kolikor je osnovan na

različnih virih informacij:

• triangulacija virov podatkov

• triangulacija različnih ocenjevalcev

• perspektiv k istemu nizu podatkov (teoretska triangulacija)

• triangulacija metod.

– ustvarjanje baze podatkov o študiji primera: formalni zbir dokazov, različen od formalnega poročila - shranimo

dokumente, zapiske, analize, …

– vzdrževati verigo dokazov: jasne, eksplicitne povezave med postavljenimi vprašanji, zbranimi podatki in izpeljanimi

zaključki

(23)

Analiza podatkov v študiji primera

• najmanj razvit in najtežji aspekt raziskave

• prevečkrat raziskovalci na začetku raziskave nimajo pojma, kako bodo analizirali podatke (dokaze) – se jim ustavi pri analizi podatkov

• veliko je odvisno od raziskovalčevega

lastnega stila rigoroznega mišljenja, skupaj z

zadostno predstavitvijo dokazov in skrbnim

razmislekom o alternativnih interpretacijah

(24)

• Analitične manipulacije, ki so v pomoč (igranje s podatki):

– postavljanje informacije v različne razporeditve – ustvarjanje mreže kategorij in umeščanje

dokazov znotraj teh kategorij

– ustvarjanje prikazov podatkov (grafi in druge slike) – za raziskovanje podatkov

– ustvarjanje tabel s frekvencami različnih dogodkov

– raziskovanje kompleksnosti takih tabel in njihovi odnosi z računanjem statistik

– postavljanje informacij v kronološki red ali uporaba drugih časovnih shem

(25)

Tri splošne strategije analize

• Zanašanje na teoretične trditve, predpostavke: teoretične

predpostavke so vodile do raziskovalnih vprašanj in hipotez ter pomembnih analitičnih strategij. Pomaga biti osredotočen na določene podatke in ignorirati druge (tehnika: si zamislimo, da bi imeli samo 5 min za obrambo predpostavke v našem primeru raziskave – katere podatke bi navajali). Predpostavke tudi

pomagajo preveriti alternativne razlage.

• Razmislek o rivalnih (tekmovalnih) hipotezah: npr. skušamo zbirati dokaze, da je nek drug faktor vplival na nek fenomen in ne tisti, ki smo ga predvideli (lahko tudi več faktorjev, vključno s predvidenim) – je treba te zavrniti.

• Razvoj opisa primera: naredimo opisni okvir primera: npr. po katerih strukturah bo opisan primer (lahko je npr. cilj opis primera).

(26)

Specifične strategije

• Ujemanje z vzorcem: uporaba logike ujemanja z vzorcem – primerjava empirično osnovanega vzorca z napovedanim (ali z nekaj alternativnimi napovedmi). Če se vzorci skladajo,

rezultati lahko pomagajo študiji primera, da poveča notranjo veljavnost.

– npr. lahko imamo več odvisnih spremenljivk, ki jih predvidimo (npr.

da se bo v primeru naslavljanja določenega afekta zgodil nek vzorec rezultatov - taka in taka sprememba v možu, taka in taka sprememba v ženi, taka in taka sprememba v njuni komunikaciji, odnosu, in nato ocenjujemo vse te lastnosti; potem pa vzamemo primer, ko

predvidimo, kaj se zgodi, če naslovimo npr. drug afekt, ali ne

naslovimo afekta, ali naredimo nekaj drugega – in spet merimo vse lastnosti) – v tem primeru lahko govorimo npr. o učinkih.

• Rivalne (tekmovalne) razlage kot vzorci: razvijemo rivalne teoretične trditve, ki so artikulirane v operacionalnih terminih – po možnosti vsaka od njih vsebuje vzorec spremenljivk, ti vzorci pa so vzajemno izključujoči.

(27)

Specifične strategije II

• Ustvarjanje razlage: razlaga – določiti predviden niz vzročnih povezav (podobno neodvisnim

spremenljivkam). Boljše študije primera so tiste, v

katerih razlage reflektirajo neke teoretično pomembne predpostavke (trditve).

– Ponavljalna narava ustvarjanja razlage: uspešna razlaga je rezultat serija ponavljanja:

• ustvarjanje začetnih teoretičnih izjav ali začetnih trditev

• primerjanje ugotovitev začetnega primera s takimi izjavami ali trditvami

• popraviti izjave ali trditve

• primerjati druge podrobnosti primera z popravljenim

• primerjati popravljeno z dejstvi iz drugega, tretjega itd. primerov

• ponavljanja procesa, kolikor je potrebno

(28)

Specifične strategije III – analiza časovne serije

• Študija primera je kar primerna za raziskovanje časovnega poteka nečesa, vendar le, če nas zanima še “kako” in “zakaj”, za sam opis časovnega trenda je morda boljša statistična analiza.

• Bolj kot je časovni vzorec točen, bolj bo analiza časovne serije postavila trdne temelje za zaključke študije primera.

• Primer ene take študije primera: potek dogodkov, ki vodijo do uporabe marihuane – hipoteza, da je potrebna sekvenca ali “časovna serija” vsaj treh pogojev: začetno kajenje marihuane, kasnejši občutek njenega

učinka, in posledično uživanje teh učinkov – če je oseba izkusila samo enega ali dva od teh pogojev, redna uporaba marihuane ni sledila.

– Enostavna časovna serija: lahko je samo ena odvisna ali neodvisna variabla (pri primerjanju vzorcev jih je lahko več). Primerjamo a.) teoretično

pomemben trend, določen pred začetkom raziskave vs. b.) nek rival (tekmovalen) trend, tudi predhodno določen, vs. c.) kakšen drug trend, sonovan na kakšnih dokazih.

• Primer: ko so uvedli nov zakon o prometu – en vzorec časovne serije je

predvideval, da bo ta zakon prekinil časovno serijo in imel učinke na zmanjšanje nesreč; drug pa , da ne bo učinkov.

(29)

– Kompleksna časovna serija: ko je časovni trend bolj kompleksen – npr. predvidevamo da se bo nekaj zviševalo, potem zmanjševalo itd. Ali da bo v primeru z določenimi karakteristikami

določena časovna serija, v drugem pa drugačna.

– Kronologija: postavljanje dogodkov v časovno zaporedje. Ugotovimo npr. lahko, ali je resnična neka teoretična predpostavka, da je možno samo določeno zaporedje dogodkov in ne v obratni

smeri.

(30)

Specifične strategije III – logični modeli

• Logični model: predpostavlja ponavljajoči vzrok-učinek- vzrok-učinek vzorec, pri čemer odvisna variabla (dogodek) na prejšnji stopnji postane neodvisna variabla na naslednji (je tudi druga oblika ujemanja vzorca).

– Npr. določena intervenca na šli (nove razredne aktivnosti med dodatno uro na šoli) – bi povzročila, da dijaki skupaj s študenti delajo neke vaje – to rezultira v povečanem razumevanju in zadovoljstvu z učnim procesom na strani dijakov, staršev, študentov – to pa povzroči boljše znanje dijakov.

• Potrebno preverjati tudi rivalne verige dogodkov in

pomembne druge dogodke. Lahko recimo preverimo – ali bi bilo boljše znanje pri tistih, ki niso bili v tej intervenci.

(31)
(32)
(33)

Principi kvalitetne analize pri študiji primera

• vključi se vse (pomembne) dokaze (podatke)

• nasloviti je potrebno vse glavne rivalne (tekmovalne) interpretacije

• nasloviti se mora najpomembnejšo zadevo

(aspekt) študije primera (po možnosti definirano že na začetku)

• dobro poznati je potrebno predmet študije primera

(34)

Poročanje

• splošna pravila za pisanje poročila

• potrebno upoštevati uporabnike in njihove potrebe (drugače je poročanje egocentrično):

– če akademski: verjetno najpomembnejše povezava med študijo primera, njenih ugotovitev ter prejšnje teorije

– če nespecialisti: bolj opisni elementi ter implikacije za akcijo – če komisija za teze: verjetno obvladovanje metodoloških in

teoretičnih zadev, skupaj s pokazatelji za skrb, da je bila študija primera dobro narejena (poleg tega je dobro vključiti v poročilo tudi kakšno raziskovalno delo članov komisije – poveča se

komunikacija z njimi; pametno tudi pogledati kakšno dobro podobno tezo)

– (potrebno upoštevati, da so lahko tudi sekundarni uporabniki itd.)

(35)

Strukture za pisanje poročila

Linearna – analitična: standard za pisanje poročila: pregled literature, metoda, ugotovitve, zaključki, implikacije. (najbolj primerna za razisk. kolege ali tezo)

primerjalna struktura: ponavlja isto strukturo večkrat, s primerjanjem alternativnih opisov ali razlag istega primera.

kronološke strukture: predstavimo dokaze študije primera po kronološkem vrstnem redu (ponavadi se da preveč pozornosti začetnim fazam in premalo kasnejšim)

strukture za ustvarjanje teorije: sekvenca poglavij bo sledila neki logiki

ustvarjanja teorije -8odvisno od specifične teme in teorije, vsako poglavje pa naj bi predstavljalo nov del teoretičnega argumenta, ki se ga ustvarja.

Suspendirana struktura (suspense structure): obratno od prve – najprej se opiše ugotovitev, potem pa razvoj razlage tega rezultata (z razmislekom o

alternativnih razlagah).

Nesekvenčna struktura: ni kakšnega posebne logike pri poglavjih – predvsem za deskriptivne, v glavnem bi se dalo poglavja brez izgube tudi zamenjati – npr.

opis različnih delov mesta v sociološki študiji primera (vseeno pa mora biti opis kompleten).

(36)

Vodila pri pisanju

• pisanje je dobro začeti čim prej – predvsem lahko pregled literature in poglavje metodologija; pred analizo pa dobro tudi opisni podatki o primeru, ki se ga raziskuje – to lahko stimulira naše mišljenje o splošni obliki in strukturi. “You cannot begin writing early enough” (Walcott, 1990).

• paziti na anonimnost (!!!???)

• poročilo damo pregledati ne samo strokovnim kolegom, ampak tudi udeležencem (njihova mnenja se lahko sicer ne strinjajo z interpretacijami, strinjati pa se morajo glede

dejstev) – poveča konstruktno veljavnost.

(37)

Kakšna je dobra študija primera

Dobra študija primera:

• mora biti pomembna (pri študentih je priporočljivo, da pred študijo primera podrobno napišejo, kakšen prispevek bo ta študija primera dala – če ni

zadovoljivega odgovora, naj raje razmislijo, da ne bi uporabili študije primera)

• mora biti “kompletna”: pozornost je bila dana vsem pomembnejšim delom;

zbrane pomembne informacije, ki so bile možne; študija primera se ni

zaključila zaradi pomanjkanja denarja, časa ali drugih (izvenraziskovalnih) zahtev (npr. služba, porodniška …)

• mora premisliti alternativne perspektive (in analizirati dokaze za take perspektive).

• mora prikazati zadosti dokazov: za podporo zaključkom – vendar je potrebno nepristransko navajati dokaze, ne samo tiste, ki potrjujejo.

Potreben tudi primeren izbor (da se ne vključujejo ne najbolj pomembne informacije)

• mora biti sestavljena na način, da pritegne: jasen pisni stil, ki stalno

vzpodbuja bralca, da bere naprej (talent, izkušnje, popravki – “rewriting”).

NAVDUŠENJE NAD PRIMEROM IN PREDSTAVITVIJO.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Iz dobljenih rezultatov diplomske naloge lahko sklepamo, da je podjetje, ki bi ponujalo storitve vzdrţevanja objektov in okolice ter urejanja grobov smiselno

državo, v kateri deluje (črna lista, povečanje brezposelnosti). Zaradi Boschevega širokega spektra prodajnih izdelkov je nadzor še toliko težji oz. je izredno pomembno

Nekje organizirano v smislu teh izobraževanj, internih, da se to znanje prenaša, tako da imam občutek, da se organizacija nekako zaveda, da ta prenos mora biti in da

Hipotezo, ki se glasi, da je zaznana vrednost blagovne znamke povezana s uporabnikoveo percepcijo porekla, zdravstvene neoporečnosti in prijaznosti izdelka do okolja, smo

Dolgoročne obveznosti podjetja v letu 2007 so predstavljale 4,5 % vseh obveznostmi do virov sredstev, mednje spadajo dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne

Za preverjanje teoretičnih zaključkov sem uporabila metodo anketiranja v dveh podjetjih (metoda študija primera) in komparativno metodo ugotovljenih rezultatov iz

d, Ljubljana, poslovni enoti Celje, njen vpliv in soodvisnost z nekaterimi dejavniki – zadovoljstvom zaposlenih pri delu, njihovo pripadnostjo podjetju ter boljšim

Na trgu ponujajo tudi druge blagovne znamke, kot so: Labello, deodorant 8x4, Hansaplast in tesa, ki se prav tako poznane ljudem po vsem svetu in se zelo dobro