• Rezultati Niso Bili Najdeni

SREDINE SREDIN MARKO RAZPET

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "SREDINE SREDIN MARKO RAZPET"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

i i

“Razpet” — 2012/5/18 — 13:21 — page 41 — #1

i i

i i

i i

SREDINE SREDIN MARKO RAZPET

Pedagoˇska fakulteta Univerza v Ljubljani

Math. Subj. Class. (2010): 26D15

Obravnavamo relacije med nekaterimi sredinami vrstic in stolpcev matrik s pozitiv- nimi realnimi elementi. Uporabimo dobro znano neenakost med aritmetiˇcno in geome- triˇcno sredino pozitivnih realnih ˇstevil.

THE MEANS OF MEANS

We discuss relations between some means related to rows and columns of matrices with positive real entries. We use the well-known inequality between arithmetic and geometric mean of positive real numbers.

Uvod

Neenakosti so v matematiki vsekakor zelo pomembne. Z njimi si pomagamo na primer v analizi, geometriji, aritmetiki, verjetnostnem raˇcunu, teoriji ˇstevil in v numeriˇcni ter raˇcunalniˇski matematiki. Nekatere neenakosti so ˇze dolgo znane, ˇse vedno pa odkrivajo nove. Med najbolj znanimi je trikotniˇska neenakost, ki jo spoznamo najprej pri realnih, nato pri kompleksnih ˇstevilih in pri obiˇcajnih vektorjih, kasneje pa v metriˇcnih, normiranih in drugih prostorih. Dokazovanje neenakosti poteka razliˇcno: vˇcasih z metodo popolne indukcije, vˇcasih direktno z uporabo aksiomatike realnih ˇstevil, tu pa tam si pomagamo z ˇze dokazanimi neenakostmi, pogosto pa uporabljamo prijeme z razliˇcnih matematiˇcnih podroˇcij.

Zelo znana je tudi neenakost med geometriˇcno in aritmetiˇcno sredino dveh pozitivnih realnih ˇstevil. Aritmetiˇcna sredina pozitivnih realnih ˇstevil a inb je po definiciji ˇstevilo A(a, b) = (a+b)/2, geometriˇcna paG(a, b) =

ab. Brez teˇzav dokaˇzemo, da je vednoG(a, b)≤A(a, b), enaˇcaj v tej rela- ciji pa velja samo tedaj, ko jea=b. Definiciji obeh sredin lahko posploˇsimo na poljubno, toda konˇcno mnogo pozitivnih realnih ˇstevil.

Definicija 1. Aritmetiˇcna in geometriˇcna sredina pozitivnih realnih ˇstevil u1, u2, . . . , ur sta ˇstevili

A(u1, u2, . . . , ur) = u1+u2+. . .+ur

r , (1)

G(u1, u2, . . . , ur) = √r

u1u2· · ·ur. (2)

Obzornik mat. fiz.59(2012) 2 41

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Uporabniki nam z mnoˇ ziˇ cno uporabo mobilnih naprav narekujejo ˇ zeljo po prilagodljivosti spletnih strani, obenem pa tudi oblikovalci vedno teˇ zje zagotavljamo ustrezen prikaz

Za doloˇ canje toˇ cnega poloˇ zaja ljudi ob ˇ casih t 1 ,...,t n , bomo njihove osi transformirali tudi na pogled od zgoraj, kjer bomo doloˇ cili najverjetnejˇse poloˇ zaje (slika

Mnoˇ zica algebraiˇ cnih ˇstevil stopnje 2 je torej ekvipolentna neki podmnoˇ zici mnoˇ zice Q × Q × Q × {1, 2} (saj ima lahko vsak kvadratni polinom najveˇ c dve realni in zato

V sobi lahko opazujemo, kako na optiˇ cno prevaro vpliva premik opazovaliˇsˇ ca, prav tako pa Amesova soba sluˇ zi kot motivacijsko sredstvo pri aktivnostih za uˇ cence, s

To ni edini naˇ cin za definicijo naravnih ˇstevil, saj drug pristop zajema pogovor o kardinalnosti (moˇ ci) konˇ cnih mnoˇ zic, kjer lahko vzamemo mnoˇ zico elementov in

Definicija 1.1. V tem primeru je zgornja meja element mnoˇ zice raci- onalnih ˇstevil. Lahko pa se zgodi, da natanˇ cna zgornja meja mnoˇ zice, ki vsebuje samo racionalna ˇstevila,

Ugotovili smo, da smo pri dokazovanju protiteles z metodo Serion elisa classic coxsackievirus za določanje protiteles IgG/IgM/IgA največkrat dokazali samo protitelesa IgG,

Dokazovanje formul iz kombinatorike: ˇ Stevilo razliˇ cnih vrstnih redov n razliˇ cnih elementov je enako n!.... Ali lahko sklepamo, da velja