• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Geografska problematika Ljubljane in Zagreba

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Geografska problematika Ljubljane in Zagreba"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

Znanstveni sestanki, ki jih je Oddelek za geografijo organiziral v letih 1999 - 2004

155

GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA LJUBLJANE IN ZAGREBA

Vsaki dve leti se izmenično v Sloveniji ali na Hrvaškem srečajo sodelavci Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Odseka za geografijo Prirodoslovno matematične fakultete Univerze v Zagrebu na tematsko opredeljenem znanstvenem semi- narju. 15. in 16. aprila 2004 je bila na takšnem seminar ju v Ljubljani obravnavana proble- matika Ljubljane in Zagreba, dveh novih državnih prestolnic z vsemi njunimi razvojnimi značilnostmi. Seminarja se je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete udeležilo okrog 50 sodelavcev obeh Oddelkov in drugih slovenskih geografskih ter sorodnih institucij, uporabnikov in podiplomskih študentov.

Bil je kar zadnji čas, da je prišla, po vrsti v regionalno razvojnih problematik, v obra- vnavo problematika mest, še posebej obeh prestolnic. Prestolnice so središča ekonomskih koncentracij in razvoja, kar hitro spreminja mestni prostor v vseh njegovih pogledih in se- veda tudi strukturo, tako funkcionalno kot socialno. Glede na to, da je geografsko razisko- valno zanimanje za urbano problematiko in še posebej za obe prestolnici, tudi glede na potre- be prakse, daleč preskromno, je že dvanajst predstavljenih referatov velik uspeh tega znans- tvenega srečanja. Tematike so bile zelo raznolike od položaja Zagreba v omrežju evropskih mest, regionalno razvojne problematike Ljubljanske urbane regije, o funkcijski zgradbi Ljub- ljane, o oskrbnih središčih v Zagrebu ter spreminjanja rabe tal v Ljubljani, do vloge kolo- dvorskih predelov v razvoju Zagreba, pomena prometa za ljubljansko mestno aglomeracijo, vloge preseljevanja v razvoju zagrebške mestne regije, razvoja prebivalstva v Ljubljanski mestni regiji, preobrazbe zagrebške mestne regije, še posebej na primeru občine Bistra in kriminalitete kot vse pomembnejšega dejavnika kvalitete bivanja v Ljubljanski mestni regiji.

Vrsta izredno aktualnih problematik razvoja obeh prestolnic z izjemno razvojno dina- miko seveda ni mogla biti obravnavana. So pa sami referati in razprava nedvomno prispe- vali k dvigu kvalitete tovrstnih geografskih raziskovanj, k širjenju kroga geografov, ki se bodo ukvarjali s to problematiko in s tem nedvomno k tehtnejšemu prispevku geografije v proučevanjih obeh "velemest" ter s tem tudi prispevka slovenske in hrvaške geografije tako na urbanogeografskem področju kakor v praksi.

Drugi dan seminarja je bil posvečen preverjanju posameznih problematik v Ljubljani in na vzhodnem obrobju Mestne občine Ljubljana.

Referati znanstvenega srečanja so tiskani v znanstveni reviji DELA 22, ki je ob dveh novejših delih, Zborniku referatov z zborovanja slovenskih geografov "Ljubljana – geogra- fija mesta" (2000) , ki ga je izdalo Ljubljansko geografsko društvo in monografiji "Geogra- fija Ljubljane" (2002), ki jo je izdal Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kar znaten prispevek k geografskemu orisu Ljubljane.

Mirko Pak

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

From 2005 to 2012, the Ljubljana Urban Mu- nicipality of (LUM) again recorded population growth after a relatively long period of declining population size. This increase was

Simultaneously, the expansion of huge retail trade buildings is proceeding (trade centres, hypermarkets, etc.), mostly on the outskirts of the city, less in the city core, as a

Raba mestnega prostora je z naglim razvojem mest vključno s prenovo mestnih središč in vse pogosteje tudi drugih predelov mestnega središča, pa tudi širšega mestnega teritorija,

Although it has an urban tradition spanning over 750 years (the Zagreb diocese was estab- lished in 1094, while it acquired the status of a free royal borough in 1242), until the

Tudi nadaljnji razvoj trgovine je primarno usmerjen v štiri velika nakupna središča Ljubljane na škodo vseh manjših nakupovalnih središč in še pose- bej mestnega

During the centuries-long development (1870-1945) the Main Railway-Station zone became the principal railway-station zone of Zagreb.. Figure 1: Zagreb Railway-Station zones in

Several aspects of the transformation of the Zagreb urban region are considered in this work: change in the region’s size and form, socio-economic transformation, functional

respondents from Zagreb are the majority, followed by those from Bosnia-Herzegovina, whose share during the 1991-2001 period grew to 22.2%, and who most frequently chose to