OBDOBJE 1991–2006
Damijana Kisovec Trček
Sprejeto: 18. 3. 2008 – Oddano: 4. 12. 2008
Strokovni članek UDK 021.84:655.3/.4(497.4)"1991/2006"
Izvleček
Članek prestavlja številčni pregled slovenske tiskarske in založniške produkcije v luči obveznega izvoda za obdobje 1991–2006. Slovenska tiskarska in založniška produk- cija monografskih publikacij je predstavljena po inventarnih številkah in po letu izida.
Viri za črpanje podatkov so bile inventarne knjige Narodne in univerzitetne knjižnice ter lokalna baza Narodne in univerzitetne knjižnice v modulu za katalogizacijo v sis- temu COBISS.
Ključne besede: obvezni izvod, monografske publikacije, tiskarska produkcija, založniška produkcija, slovenika
Professional article UDC 021.84:655.3/.4(497.4)"1991/2006"
Abstract
The paper presents a statistical survey of Slovenian printing and publishing produc- tion in the light of legal deposit for the period 1991-2006. The Slovenian printing and publishing production of monographic publications is presented according to acces- sion number and year of publication. The sources of data were accession books of the National and University Library and the local database of the National and University Library in the COBISS system.
Key words: legal deposit, monographic publications, printing production, publishing production, slovenica
KISOVEC TRČEK, Damijana. Printing and publishing production with regard to legal deposit for the period 1991–2006. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)4, p. 77–88
1 Uvod
Leta 2007 smo v Narodni in univerzitetni knjižnici (v nadaljevanju NUK) obeležili 200 let zbiranja slovenskega obveznega izvoda. Ob tem visokem jubileju je na- men članka predstaviti številčni pregled slovenske tiskarske in založniške produkcije v luči obveznega izvoda za obdobje 1991–2006. Pregled tega obdobja je nadaljevanje pregleda tiskarske in založniške produkcije v luči obveznega iz- voda za obdobje 1807–1990, ki je izšel ob 190. letnici zbiranja obveznega izvoda (Kodrič - Dačić, 1997). Leto 2007 v prikazano obdobje ni vključeno zaradi v letu 2006 spremenjene zakonodaje, ki ureja zbiranja obveznega izvoda. Tiskarska in založniška produkcija, ki je zbrana v NUK po poti obveznega izvoda, sta prikaza- ni po inventarni številki (številu kosov) in letu izida (številu naslovov). Viri za črpanje podatkov so bili inventarne knjige NUK ter lokalna baza NUK v modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Končna analiza je bila opravljena v februar- ju 2008.
Ob visokem jubileju ne moremo mimo zgodovine obveznega izvoda na Sloven- skem, četudi zgodovinski pregled ni namen tega članka. O sami zgodovini ob- veznega izvoda obširneje govorijo prispevki Kodrič - Dačićeve (Kodrič - Dačić, 1994; Kodrič - Dačić, 1997; Kodrič - Dačić, 2002), zato na tem mestu le na kratko.
Aprila 2007 je minilo 200 let od sprejetja prvega odloka, ki je urejal področje obveznega izvoda za Avstrijsko cesarstvo. Poudariti je treba, da se kljub vsem državnim in političnim spremembam, ki so se dogajale na območju današnje Republike Slovenije, obvezni izvod v NUK kontinuirano zbira od 2. aprila 1807.
Da se bo obvezni izvod kontinuirano zbiral še naprej, od oktobra 2006 zagotav- lja novi zakon, Zakon o obveznem izvodu publikacij (2006).
Zakon o obveznem izvodu publikacij je bil sprejet julija 2006, oktobra 2006 pa so njegove določbe začele veljati. Nadomestil skoraj 35 let veljaven Zakon o obveznem pošiljanju tiskov (1972). Z njim se je prekinila dolgoletna tradicija v določitvi zavezanca za pošiljanje obveznega izvoda – le-ta namesto tiskarja oz.
izdelovalca postane založnik, izdajatelj oziroma distributer. Novi zakon dopušča le malo izjem glede števila obveznih izvodov – praviloma se pošiljajo štirje obvezni izvodi. Mrežo prejemnic obveznega izvoda javno financiranih publikac- ij razširi še za dve knjižnici. Depozitarne organizacije1, kot so knjižnice – pre- jemnice obveznega izvoda – poimenovane v zakonu, prejemajo po en obvezni
1 Med depozitarnimi organizacijami poleg knjižnic, ki prejemajo obvezne izvode že več desetletij – Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik Ravne na Koroškem, Narodna in študijska knjižnica Trst, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Slovenska študijska knjižnica Celovec in Univerzitetna knjižnica Maribor (ta prejema 2 izvoda) – sta tudi dve novi depozitarni knjižnici – Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana in Mariborska knjižnica.
izvod publikacij (pri tem nosilec zapisa ni pomemben), ki so izdane s pomočjo javnih sredstev oz. (so)izdane s strani subjektov javnega prava in jih NUK kot nacionalna depozitarna organizacija prejme v 16 izvodih. Poleg že kontinuiranega zbiranja gradiva na materialnem nosilcu zapisa – različni tiski monografskih in serijskih publikakacij, drobni tisk, slikovni in zvočni zapisi, elektronske pub- likacije na fizičnih nosilcih – uvede še zbiranje elektronskih publikacij s spleta.
Glavni namen Zakona o obveznem izvodu publikacij (2006) pa ostaja podoben:
zbiranje, ohranjanje in dostopnost določenega števila izvodov vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine, ki se trajno hranijo v nacionalni depozitarni organizaciji – v NUK2. Ker drugih načinov za merjenje ni na voljo, je dotok ob- veznega izvoda v NUK kljub pomanjkljivostim3 relevanten pristop, s katerim lahko prikažemo dogajanje v slovenski tiskarski in založniški produkciji.
2 Slovenika
Ko govorimo o obveznem izvodu, ne moremo mimo pojma »slovenika«. Slove- nike ne gre enačiti z obveznim izvodom, sta pa tesno povezana. Kot je opozorila že Kodrič -Dačićeva (2002), je slovenika pojem, ki se uporablja večpomensko:
kot poimenovanje slovenske nacionalne zbirke (najširši pomen), poimenovanje gradiva, ki ga popisuje slovenska bibliografija (najožji pomeni), in gradiva, ki ga NUK kot slovenska nacionalna knjižnica zbira na osnovi obveznega izvoda. Glede na pomen gre vsakokrat za drugačen obseg gradiva. Ko govorimo o sloveniki kot o patriotiki, imamo v mislih težnjo NUK kot slovenske nacionalne knjižnice, da gradi kar najbolj izčrpno zbirko zapisane dediščine svojega naroda. Kot patrioti- ka je slovenika vezana na slovenski jezik in slovensko narodnost. Kriteriji za uvrščanje v sloveniko so: v zbirko slovenike so vključene vse publikacije, ki so založene ali natisnjene4 na slovenskem ozemlju; publikacije, ki so delo sloven-
2 Prejete obvezne izvode trajno hrani poleg NUK še Univerzitetna knjižnica Maribor. Pravila ravnan- ja z gradivom, ki je prejeto po poti obveznega izvoda, za vse depozitarne organizacije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (2006), natančneje še Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (2007).
3 Žal je ena od bistvenih pomanjkljivosti dejstvo, da ne glede na zakonodajo in z njo povezane odsotne ali prisotne sankcije za nepošiljanje obveznega izvoda, dotok publikacij, ki jih v NUK prejmemo kot obvezni izvod, ni enak številu vseh založenih oz. izdanih publikacij v Sloveniji.
Idealna slika bi bila: kdorkoli izda, založi, objavi ali distribuira za slovenski trg prilagojene pub- likacije, odda obvezne izvode v skladu z zakonodajo; dotok obveznega izvoda v NUK je enak tiskarski oz. založniški produkciji. V realnosti si le prizadevamo, da bi bil razkorak med enim in drugim kar se da majhen. Ker pa kljub vsemu zakonodaja načelno zagotavlja, da je v NUK zbrana vsa slo- venska založniška (prej tiskarska in založniška) produkcija na enem mestu, je dotok obveznega izvoda tako pomemben za statistične preglede dogajanj v založništvu.
4 Glede na spremenjeno zakonodajo o obveznem izvodu in spremembo zavezanca, bi se moral ta kriterij za publikacije, ki so zgolj natisnjene v Republiki Sloveniji za tuje založbe, spremeniti.
skih avtorjev, ter publikacije, ki se po svoji vsebini nanašajo na Slovenijo in Slo- vence (Kodrič - Dačić, 2002). Tako se z obveznim izvodom zagotavlja večji del dotoka slovenike v NUK, ne pa vsa. V članku sloveniki pripišemo najširši pomen.
Do uveljavitve Zakona o obveznem izvodu publikacij (2006) je NUK zbiral – ker je bilo tako določeno z Zakonom o obveznem pošiljanju tiskov (1972) – vso slo- vensko tiskarsko in založniško produkcijo5. Z oktobrom 2006 pa se začne v NUK z obveznim izvodom zbirati produkcija slovenskih založnikov, ne pa več produk- cije slovenskih tiskarjev. Z novim zakonom se tako prekine dolgoletna tradicija zbiranja tiskarske produkcije.
3 Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v letih 1991–2006 po inventarnih številkah (število kosov)
200-letno zbiranje obveznega izvoda na osnovi zakonov, uredb in dekretov, ki so urejali področje obveznega izvoda, je omogočilo, da imamo v NUK najobsežnejšo in najbolj kompleksno zbirko slovenskih publikacij. Ker je namen tega članka prikazati dotok gradiva po poti obveznega izvoda, je objekt opazovanja ožji od slovenike. Del gradiva, ki ga NUK pridobi kot obvezni izvod, se hrani v posebnih zbirkah (na primer serijske publikacije, kartografsko in slikovno gradivo, AV gradivo, drobni tisk, rokopisno gradivo). V članku nas zanima dotok tiskanih monografskih publikacij, ki v NUK dospejo kot obvezni izvod, in niso uvrščene v nobeno od posebnih zbirk. Gre za vse tisto gradivo, ki po svoji vsebini ali ob- liki ne sodi v nobeno od zbirk NUK in katerega obdelava poteka v segmentih (inventarizacija, vsebinska in formalna obdelava potekata na različnih mestih).
Ko predstavljamo dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v obdobju 1991–2006 po inventarnih številkah (Tabela 1), govorimo pravzaprav o dotoku kosov knjig in brošur6 po poti obveznega izvoda v določenem koledar- skem letu. V skladu z Zakonom o obveznem pošiljanju tiskov (1972) je bil do oktobra 2006 glavni zavezanec za pošiljanje obveznega izvoda tiska tiskar,
5 Tiskarska produkcija pomeni, da so v NUK zavezanci praviloma pošiljali vse, kar so natisnili, ne glede na to, kdo je bil naročnik tiska. Tako je v nacionalni zbirki kar nekaj naslovov, tiskanih za tuje naročnike, v »eksotičnih« jezikih.
6 Ker polje za fizični obseg ni standardizirano, so zajete tako brošure (od 5–48 strani) kot knjige (49 in več strani). Pri tem je “knjiga ne-periodična publikacija, ki ima najmanj 49 strani brez ovojne strani, izdana v določeni državi in dostopna javnosti.” (ISO 9707:1991, str. 2), brošura pa je “ne- periodično natisnjena publikacija, ki ima najmanj 5 in ne več kot 48 strani brez ovojnih strani, izdana v določeni državi in namenjena javnosti.” (ISO 9707:1991, str. 3).
založniki pa so bili dolžni poslati obvezne izvode takrat, ko so tiskali publika- cije izven meja Slovenije. Ker je bilo tiskanje v tujini zaradi nižjih cen tiska raz- meroma pogost pojav in so obvezne izvode pošiljali tudi založniki, lahko rečemo, da gre za predstavitev tiskarske in založniške produkcije v tem obdobju.
Kot že omenjeno, je statistični prikaz dotoka v letih 1991–2006 nadaljevanje že zbranih in objavljenih podatkov o dotoku do leta 1990 (Kodrič - Dačić, 1997). Z razliko od slednjega pa v tabeli niso več navedeni podatki o jugoslovanskem obveznem izvodu, saj ti zaradi razpada Jugoslavije niso smiselni. Z razpadom Jugoslavije se je namreč zbiranje obveznega izvoda za druge republike postopo- ma ukinjalo. Izmenjava obveznega izvoda se je najdlje ohranila s Hrvaško, ven- dar je tudi ta prenehala leta 1994 (Kodrič - Dačić, 1994).
Tabela 1: Dotok obveznega izvoda monografskih publikacij 1991–2006 po in- ventarnih enotah (število kosov)
V Tabeli 1 je predstavljen dotok obveznega izvoda monografskih publikacij 1991–
2006 po inventarnih enotah. Govorimo o prejetem številu kosov knjižničnega gradiva. Inventarna enota je identična z enoto knjižničnega gradiva. Enota knjižničnega gradiva je praviloma fizična enota. Izjema je periodika, kjer se kot enota gradiva šteje letnik. Z avtomatizirano obdelavo gradiva se začne v NUK obdelovati tudi priloge publikacij kot samostojne knjižnične enote. Število enot knjižničnega gradiva je enako številu inventarnih številk. Dotok enot knjižničnega gradiva, ki so v določenem letu vključene v fond knjižnice, je enak številu v tem
o t e
L [teviloinventarnih j a p u k s ( t o n e
, d o v z i i n z e v b o
) r a d , a n e m a z , p u k a n
o l i v e t [
t o n e h i n r a t n e v n i
i n z e v b o o m a s –
d o v z i
a z s k e d n i i n
` i r e V
h i n r a t n e v n i o l i v e t {
o m a s – t o n e
d o v z i i n z e v b o
h i n r a t n e v n i
` e l e D
a g e n z e v b o t o n e
m e n p u k s v a d o v z i
h i n r a t n e v n i u l i v e t {
% v t o n e 1
9 9
1 7827
2 9 9
1 7693 98
3 9 9
1 8586 112
4 9 9
1 9232 106
5 9 9
1 15944 10184 110 64
6 9 9
1 16357 10947 107 67
7 9 9
1 20385 12626 115 62
8 9 9
1 18789 12760 101 68
9 9 9
1 19100 13254 104 69
0 0 0
2 21076 13983 106 66
1 0 0
2 21006 13314 95 63
2 0 0
2 18960 12096 91 64
3 0 0
2 19107 13734 114 72
4 0 0
2 21446 17883 130 83
5 0 0
2 22209 18033 101 81
6 0 0
2 23328 18969 105 81
letu inventariziranih enot. (Kodrič - Dačić, 1997). Podatki o številu inventarnih enot so vzeti iz inventarnih knjig NUK. V stolpcu Število inventarnih enot so podatki o vseh inventariziranih enotah knjižničnega gradiva, ne glede na to, na kakšen način je gradivo prispelo v NUK (obvezni izvod, nakup, zamena, dar). Do leta 1994 se je vodila ločena inventarna knjiga za obvezni izvod, od leta 1995 pa se vodi ena inventarna knjiga ne glede na način dotoka. V stolpcu Verižni indeks je prestavljeno gibanje v rasti dotoka obveznega izvoda. Četrti stolpec je dodan za ilustracijo – zanimal nas je delež, ki ga predstavlja dotok obveznega izvoda v letnem dotoku vsega pridobljenega gradiva.
Dotok obveznih izvodov tiskanih monografskih publikacij se je po začetnem upadu, katerega vzroke lahko poiščemo v osamosvojitvi Slovenije, konstantno povečeval. Edini izjemi sta v letih 2001 in 2002. Dotok obveznih izvodov se je v petnajstletnem obdobju povečal za skoraj dva in polkrat (indeks rasti 2006/1991 je 242). Glede na povečan dotok oz. na rast števila inventarnih enot obveznega izvoda monografskih publikacij lahko rečemo, da se je povečevala tudi sloven- ska tiskarska in založniška produkcija. Povečal se je tudi delež, ki ga predstavlja dotok obveznega izvoda v celotnem letnem prirastu gradiva v NUK, z 62 % v letu 1997 na 83 % v letu 2004. Rast tega deleža kaže na dvoje: na pomembnost ob- veznega izvoda za slovensko nacionalno zbirko; žal pa lahko tudi pomeni, da je bilo NUK zagotovljeno manj sredstev za pridobivanje slovenike po drugih na- bavnih poteh (kot sta nakup in zamena).
4 Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v letih 1991–2006 po letu izdaje
(število naslovov)
Če podatki o dotoku obveznega izvoda po inventarnih številkah govorijo o let- nem prirastu knjižničnega gradiva v številu kosov le-tega, pa podatki o dotoku obveznega izvoda glede na leto izdaje govorijo o tem, koliko izdanih monograf- skih publikacij z določeno letnico izida je bilo prejetih v NUK. Gre za presek vseh, kot obvezni izvod dobljenih tiskanih monografskih publikacij, ki so izšle v določenem koledarskem letu. Zanimalo nas je, če se slovenska tiskarska produkcija razlikuje od slovenske založniške produkcije in ker se tega podatka ne da pridobiti iz podatkov v inventarnih knjigah, smo uporabili podatke, ki so na voljo v lokalni bazi NUK v modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS.
Opozoriti je potrebno, da obvezne izvode večjega dela publikacij NUK resda prejme v letu, ko so izšle, ni pa nujno. Za to sta bila vsaj dva razloga. Prvi tiči v slabosti zdaj že pretekle zakonodaje, ki v večjem delu predstavljenega obdobja pravzaprav ni omogočala mehanizma, s katerim bi NUK lahko primoral zave-
zance k (pravočasni) oddaji obveznega izvoda. Drugi pa je v tem, da je najav- ljenih dosti publikacij, za katere je predviden izid proti koncu koledarskega leta, dejansko pa izidejo v začetku naslednjega koledarskega leta s staro letnico izida.
V Tabeli 2 – Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v obdobju 1991–2006 po letu izdaje – je bil osnovni iskalni niz letnica izida monografske publikacije in način dotoka zanje je moral biti obvezni izvod. Tako dobimo po- datke o številu naslovov obveznih izvodov prejetih monografskih publikacij za določeno leto. Da smo ločili tiskarsko produkcijo od založniške, smo pri iskan- ju števila naslovov slovenske založniške produkcije dodali še, da mora biti država založbe Slovenija.
Tabela 2: Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v obdobju 1991–2006 po letu izdaje (število naslovov)
Posplošeno gledano lahko rečemo, da je dotok obveznih izvodov tiskanih monografskih publikacij glede na leto izdaje naraščal. Porast ni bil skokovit – indeks rasti 2006/1991 je 111. Znova naj izpostavimo, da gre za število naslovov z določeno letnico; če gledamo dotok po inventarnih številkah, pa za število ko- sov7. Po precejšnjem začetnem padcu v dotoku, ki ga gre pripisati osamosvojitvi
o t e L
a d i z i
n i a k s r a k s i T
a k { i n o l a z
a j i c k u d o r p
s k e d n i i n
` i r e V
n i a k s r a k s i t (
a k { i n o l a z
) a j i c k u d o r p
a k { i n o l a Z
a j i c k u d o r p
s k e d n i i n
` i r e V
a k { i n o l a z (
) a j i c k u d o r p
e k { i n o l a z
` e l e D
a n e d e l g e j i c k u d o r p
o k { i n o l a z n i o k s r a k s i t
% v o j i c k u d o r p 1
9 9
1 7391 3797 51
2 9 9
1 5614 76 3255 86 58
3 9 9
1 6346 113 3715 114 59
4 9 9
1 5390 85 3892 105 72
5 9 9
1 5706 105 4406 113 77
6 9 9
1 6100 107 4753 107 78
7 9 9
1 6426 105 4986 105 78
8 9 9
1 6608 102 5304 106 80
9 9 9
1 6980 106 5699 107 82
0 0 0
2 6891 99 5796 102 84
1 0 0
2 7139 104 5719 99 80
2 0 0
2 7336 103 5994 105 82
3 0 0
2 7728 105 6237 104 81
4 0 0
2 8249 107 6490 104 79
5 0 0
2 8189 99 6573 101 80
6 0 0
2 8222 100 6778 103 83
7 Primer za ilustracijo: knjiga, ki je izšla v letu 2005, v tabeli dotoka obveznega izvoda po letnici izida predstavlja eno enoto; v tabeli dotoka po inventarnih številkah pa najmanj dve enoti (štejeta namreč tako arhivski kot postavitveni izvod).
Slovenije in posledično zaustavitvi dotoka obveznega izvoda iz nekdanjih repub- lik Jugoslavije, se je dotok obveznega izvoda povečeval in dobrih deset let kas- neje dosegel številčno isto raven kot pred osamosvojitvijo. Dotok v letu 2006 je sicer številčno presegel dotok iz leta 2005, a je rast zanemarljivo majhna. Raz- loge za to gre iskati v spremembi zakonodaje. Namreč vsako leto smo lahko v poletnem času zabeležili manjši dotok obveznega izvoda, le da se je zmanjšan dotok iz poletja zavlekel tako rekoč do oktobra 2006, ko je začel veljati novi zakon.
Kljub temu, da je bilo veliko naporov vloženih tako v opominjanje tiskarjev, zavezancev po stari zakonodaji, da niso prezgodaj prenehali pošiljati obveznih izvodov; kot v obveščanje novih založnikov, izdajateljev in distributerjev, zave- zancev po novi zakonodaji, da se je obveznost pošiljanja obveznih izvodov pre- nesla na njihova ramena, je nastala precejšnja vrzel (po več deset naslovov pri eni od večjih slovenskih založb)8.
Stolpec Število naslovov (založniška produkcija) v Tabeli 2 predstavlja število prejetih naslovov obveznega izvoda z določeno letnico izida, ki so jih izdale slo- venske založbe. Število prejetih obveznih izvodov narašča še bolj konstantno kot pri skupni tiskarsko-založniški produkciji. Indeks rasti založniške produk- cije 2006/1991 je višji kot pri skupni produkcij in znaša 179. Povečuje se tudi delež izdanih monografskih publikacij slovenskih založb v celotnem dotoku ob- veznega izvoda – od skromne polovice do več kot štiri petine vsega dotoka. V opazovanem obdobju sta rasli obe produkciji, glede na dotok obveznega izvoda založniška hitreje. Nekoliko nižja rast tiskarske produkcije v dotoku obveznega izvoda pa ne pomeni nujno tudi počasnejše rasti v tej gospodarski panogi – bolj verjetno je, da zaradi odsotnosti sankcij oz. kontrole v tiskarnah v NUK niso prihajale vse publikacije, ki so bile natisnjene v Sloveniji, predvsem so izostale tiste, ki so bile natisnjene za tuje naročnike.
4.1 Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v letih 1991–2006 po vrstah
Sledi še pregled dotoka obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij po vrstah v navedenem obdobju. Zanimala nas je razlika med dobljeno tiskarsko in založniško produkcijo pri izdajanju strokovne literature, učbenikov, leposlovja in izvirne slovenske književnosti; znotraj le-te izvirna slovenska mladinska književnost ter slikanice. Tudi te podatke smo črpali iz lokalne baze NUK v modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Ponovno gre za število naslovov, ki so bili v NUK prejeti kot obvezni izvod v določenem letu.
8 Da bi bila vrzel v dotoku v nacionalno zbirko publikacij, ki so izšle pred uveljavitvijo novega zakona, čim manjša, bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za nakup publikacij, ki so izšle v tem času in za katere NUK ni prejel obveznega izvoda.
V Tabeli 3 so predstavljeni podatki o dotoku obveznega izvoda tiskanih monograf- skih publikacij v letih 1991–2006 po vrstah – strokovna literatura in učbeniki. V tem obdobju sta naraščali obe opazovani produkciji – skupna tiskarsko- založniška produkcija in založniška produkcija – tako na področju tiskanja oz.
izdajanja strokovne literature kot učbenikov. V letu odcepitve sta bila deleža stro- kovne literature in učbenikov, ki so jih izdale slovenske založbe, pod 50 % glede na skupno tiskarsko in založniško produkcijo. Ta delež pa se potem povečuje, pri strokovni literaturi sicer manj skokovito kot pri učbenikih. Pri učbenikih delež založniške produkcije v skupni produkciji razumljivo preseže 90 %. Pri obeh vrstah publikacij pa se je delež začel v zadnjih letih zmanjševati. To gre najver- jetneje pripisati večji tiskarski produkciji; pri učbenikih pa delno krizi, ki se pojavlja na področju izdajanja učbenikov.
Tabela 3: Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v letih 1991–
2006 po vrstah – strokovna literatura in učbeniki (število naslovov)
Poleg dotoka strokovne literature in učbenikov nas je zanimal tudi dotok ob- veznega izvoda tiskanih monografskih publikacij leposlovja, znotraj tega pa dotok izvirne slovenske književnost in izvirne slovenske mladinske književnosti. Po- datke smo pridobili iz lokalne baze NUK v modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Ponovno govorimo o številu naslovov, ki jih je NUK prejela kot obvez- ni izvod v določenem letu.
o t e L
a d i z i
a n v o k o r t S
– a r u t a r e t i l
n i a k s r a k s i t
a k { i n o l a z
a j i c k u d o r p
a n v o k o r t S
a r u t a r e t i l
– a k { i n o l a z
a j i c k u d o r p
` e l e D
e k { i n o l a z
v e j i c k u d o r p
i n p u k s
% v i j i c k u d o r p
i k i n e b
~ U
a k s r a k s i t –
n i
a k { i n o l a z
a j i c k u d o r p
– i k i n e b
~ U
a k { i n o l a z
a j i c k u d o r p
v o k i n e b
~ u
` e l e D
e k { i n o l a z
v e j i c k u d o r p
i j i c k u d o r p i n p u k s
% v v o k i n e b
~ u 1
9 9
1 4768 2190 46 1214 578 48
2 9 9
1 4122 2181 53 832 549 66
3 9 9
1 4679 2550 54 754 464 62
4 9 9
1 4156 2828 68 641 549 86
5 9 9
1 4219 3024 72 626 579 92
6 9 9
1 4026 2895 72 669 623 93
7 9 9
1 3966 2877 73 821 782 95
8 9 9
1 4003 3101 77 853 791 93
9 9 9
1 4139 3331 80 970 874 90
0 0 0
2 4067 3324 82 1053 976 93
1 0 0
2 4341 3257 75 1018 928 91
2 0 0
2 4408 3353 76 1068 997 93
3 0 0
2 4523 3381 75 1247 1150 92
4 0 0
2 4589 3376 74 1283 1091 85
5 0 0
2 4419 3239 73 1354 1157 85
6 0 0
2 4580 3430 75 1252 1121 89
Delež leposlovja založniške produkcije se povečuje glede na število prejetih naslovov leposlovja skupne produkcije. Visok delež v letu 2006 (90 %) gre pri- pisati učinku nove zakonodaje – tiskarji v zadnji tretjini leta 2006 niso več pošil- jali publikacij, ki so jih tiskali za tuje naročnike. V dotoku izvirne slovenske književnosti in izvirne slovenske mladinske književnosti ni razlike glede na to, ali opazujemo skupno tiskarsko in založniško produkcijo ali samo založniško, zato so zanju v Tabeli 4 predstavljeni le podatki o prejetem številu naslovov znotraj založniške produkcije. Rast v založniški produkciji je pri obeh skokovita. Števi- lo naslovov izvirne slovenske književnosti je v obdobju 1991–2006 zraslo za več kot trikrat (indeks rasti 1991/2006 je 348). Najbolj skokovit pa je porast števila prejetih naslovov izvirne slovenske mladinske književnosti (indeks ras- ti 1991/2006 je 1664!).
Tabela 4: Dotok obveznega izvoda tiskanih monografskih publikacij v letih 1991–
2006 po vrstah – leposlovje, izvirna slovenska književnost in izvirna slovenska mladinska književnost (število naslovov)
Unescova priporočila za statistični prikaz podatkov predpostavljajo pregled po UDK skupinah. Če bi dotok tiskanih monografskih publikacij razvrstili po UDK skupinah, bi bila slika slabo pregledna, zato smo to opustili. Kot lahko sklepamo iz statističnega pregleda tiskanih monografskih pubikacij po vsebini za leto 2005 (Kisovec Trček, 2007), so publikacije po vsebini zelo razpršene, daleč najvišji odstotek pa predstavlja skupina literarnih tekstov, ki smo jo razdelali v članku.
Pregled dotoka obveznega izvoda po jeziku kaže, da – zaradi narave obveznega
o t e L
a d i z i
– e j v o l s o p e L
n i a k s r a k s i t
a k { i n
` o l a z
a j i c k u d o r p
– e j v o l s o p e L
a k { i n
` o l a z
a j i c k u d o r p
e k { i n
` o l a z
` e l e D
v e j i c k u d o r p
i n p u k s
% v i j i c k u d o r p
a n r i v z I
a k s n e v o l s
t s o n v e
` i j n k
a n r i v z I
a k s n e v o l s
a k s n i d a l m
t s o n v e
` i j n k 1
9 9
1 705 402 57 209 11
2 9 9
1 387 364 94 172 19
3 9 9
1 463 274 59 155 21
4 9 9
1 446 371 83 199 27
5 9 9
1 661 605 92 385 28
6 9 9
1 1133 963 85 540 11
7 9 9
1 1389 1080 78 577 57
8 9 9
1 1423 1085 76 625 131
9 9 9
1 1478 1103 75 668 139
0 0 0
2 1394 1123 81 646 147
1 0 0
2 1337 1093 82 646 151
2 0 0
2 1350 1134 84 678 143
3 0 0
2 1436 1185 83 644 166
4 0 0
2 1771 1423 80 773 182
5 0 0
2 1744 1504 86 755 207
6 0 0
2 1691 1522 90 727 183
izvoda – daleč največji delež predstavlja slovenski jezik (skoraj 95 %); sledita mu angleški in nemški jezik, deleži ostalih jezikov so neznatni (Kisovec Trček, 2007).
5 Zaključek
Po letu osamosvojitve Slovenije je, kot kažejo številke, tiskarska in založniška produkcija upadla in posledično je upadel tudi dotok obveznega izvoda v NUK.
Upad pa ni bil prevelik, kar je mogoče pripisati temu, da so slovenske tiskarne, še bolj pa založbe pokrivale predvsem potrebe slovenskega trga. Izpad v dotoku jugoslovanskega obveznega izvoda so tiskarne in založbe nadomestile v nekaj letih. V opazovanem obdobju lahko glede na dotok obveznega izvoda v NUK beležimo nekaj manjših padcev v rasti tiskarske in založniške produkcije, a na splošno lahko rečemo, da je bilo obdobje 1991–2006 za slovensko tiskarstvo in založništvo uspešno. Skupaj z rastjo produkcije v teh dveh gospodarskih panogah je rastel tudi dotok obveznega izvoda monografskih publikacij.
Viri in literatura
1. Kisovec Trček, Damijana (2007). Slovenska založniška produkcija v luči obveznega izvoda publikacij: 2005. Knjižnica, 51(2007), 51–68.
2. Kodrič - Dačić, Eva (1994). Obvezni izvod na slovenskem ozemlju (1807–
1945). Knjižnica, 38(1/2), 7–22.
3. Kodrič - Dačić, Eva (1997). 190 let obveznega izvoda tiska na Slovenskem. V E.
Kodrič - Dačić (Ur.), Zapisi za prihodnost : 190 let obveznega izvoda tiska na Slovenskem (str. 7–20). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
4. Kodrič - Dačić, Eva (2002). Slovenika: Strokovne novosti novega zakona o knjižničarstvu. Knjižnica, 46(4), 65–85.
5. Lokalna baza Narodne in univerzitetne knjižnice v modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS
6. Inventarne knjige Narodne in univerzitetne knjižnice za leta 1991–2006 7. ISO 9707:1991 (E). Information and documentation – Statistics on the
production and distribution of books, newspapers, periodicals and electronic publications. Geneva: International organization for standardization, 1991.
8. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij.
(2007) Uradni list Republike Slovenije, št. 90, str. 12031–12033).
9. Questionnaire on Statistics of Book Productions in 1999. Paris: UNESCO Institute for Statistics. Pridobljeno 12. 1. 2007 s spletne strani http://
www.uis.unesco.org/ev.php?ID=5639_201&ID2=DO_TOPIC
10. Revised recommendation concerning the international standardization of statistics on the production and distribution of books, newspapers and periodicals. (1. 11. 1985). UNESCO organization: Office of International Standard and Legal Affairs. Pridobljeno 12. 1. 2007 s spletne strani http://
portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13146&URL_DO=DO_TOPIC
&ULR_SE…
11. Zakon o obveznem izvodu publikacij. (3. 7. 2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 69, str. 7230–7234.
12. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov. (1972). Uradni list SRS, let. 29, št. 55.
Damijana Kisovec Trček, bibliotekarka, je zaposlena kot referentka za obvezni izvod publikacij v Oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Naslov elektronske pošte: damijana.kisovec@nuk.uni-lj.si
