objavljenega razpisa izbrala dobitnike Čopovih diplom in Čopovih priznanj.
Čopove diplome in Čopova priznanja so bila podeljena na posvetovanju ZBDS na Bledu, dne 22. 10. 2007.
Čopove diplome za leto 2007
so prejeli:
Alojzija Kristan, Andreja Pleničar, Drago Samec, Vlasta Stavbar, Ivanka Učakar, Jože Vugrinec
Čopova priznanja za leto 2007
so prejeli:
Mojca Andoljšek, Mihaela Andromako Rihar, Dragica Goljat, Nataša Kandus
Komisija je sprejela njihova imenovanja na osnovi naslednjih utemeljitev:
Višja knjižničarska referentka Alojzija Kristan je zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Od leta 1978 je vodja Oddelka za mladino. Od takrat dalje je izredno aktivna pri bibliopedagoškem delu, njene pravljične ure so že tradicija.
Vrsto let se preizkuša tudi kot predavateljica staršem, ki obiskujejo knjižnico, na roditeljskih sestankih, v vrtcih ter osnovnih šolah. Zelo odmevne teme njenih predavanj so bile: Kvalitetna otroška slikanica, Kič v literaturi za otroke, Knjiga kot vrednota za otroke ter Pomen predšolske bralne značke. Na te teme je priprav- ljala tudi tematske razstave, ki jih je namenila staršem, pedagoškim delavcem in drugim, ki profesionalno delajo z mladino.
Velik odmev je dosegla s projektom predšolska bralna značka, ki poteka pod nazivom »Mavrična ribica«. Pričela jo je že leta 1992 v želji, da bi se zmanjšala
medijska zasvojenost otrok in da bi se s pomočjo knjige okrepila duhovna vez med starši in otroki. Posamezno sezono bralne značke vedno zaključi s slavnos- tno prireditvijo in s podelitvijo priznanj.
Alojzija Kristan je aktivna tudi na drugih področjih: že več kot 20 let je predsed- nica Bralne značke za novomeško področje, od vsega začetka je članica odbora republiškega projekta »Moja najljubša knjiga«, kjer lahko mladi bralci že deset let glasujejo za najljubšo mladinsko knjigo, je tudi izvajalka Knjižnih čajank v Mladinski knjigi v Novem mestu in priljubljena predavateljica slušateljem v tretjem življenjskem obdobju v okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja.
V svoji knjižnici je prevzela celotno organizacijo in koordinacijo Slovenskega knjižnega kviza za osnovnošolce. Zelo aktivna je tudi na »Dolenjskem knjižnem sejmu«, kjer vodi povezovalni program s predstavitvijo gosta.
Za svoje uspešno delo je prejela Zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije kot najvišje priznanje organizacije za izjemno uspešno delo z otroki in za otroke ter plaketo mesta Novega mesta za uspešno delo na področju širjenja bralne kulture.
Za navedene dosežke se Alojziji Kristan podeljuje Čopova diploma za leto 2007.
Višja bibliotekarka Andreja Pleničar, univerzitetna diplomirana sociologinja, je v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto zaposlena od leta 1990. Sprva je bila vodja Študijskega oddelka in Periodične zbirke, od leta 1995 pa je poslovna in program- ska direktorica knjižnice. S svojimi naprednimi idejami je že v času vodenja Študijskega oddelka preraščala delo vodje. Oddelek je pod njenim vodstvom med prvimi v Sloveniji avtomatiziral izposojo. Sočasno je začela opozarjati na prob- lematiko neustreznih prostorov, ki niso bili več primerni za gradivo pa tudi za uporabnike ne. V vlogi direktorice knjižnice ji je uspela najbolj smiselna in ra- cionalna rešitev – izgradnja prizidka in njegova povezava z obstoječima ter del- no obnovljenima objektoma knjižnice. Kljub intenzivnemu posvečanju gradnji je uspešno opravljala tudi druge naloge. V knjižnico je uvajala novosti ter sledila razvoju in stroki. Tako je leta 2003 pod okrilje knjižnice sprejela Center za in- formiranje in poklicno svetovanje (CIPS) in s tem bistveno pripomogla k razši- ritvi ponudbe za uporabnike. Leta 2005 se je v sodelovanju z Gradsko knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca lotila organizacije dvodnevnih strokovnih srečanj z mednarodno udeležbo, ki so postala tradicionalna. Istega leta je v knjižnico uvedla izposojo s povsem novo tehnologijo RFID, ki uporabniku omogoča sa- mostojno izposojanje gradiva. Zasluge ima tudi pri širjenju knjižnične mreže, saj so v zadnjih dveh letih na njeno pobudo pridobili kar tri nove krajevne knjižnice. To je dokaz, da odlično sodeluje z lokalno skupnostjo. Do svojih sode- lavcev ima vzoren odnos, saj jih spodbuja k izobraževanju in inovacijam ter vodi z zanesljivo upravljavsko strategijo. Andreja Pleničar vsa leta aktivno delu- je v bibliotekarskih strokovnih organizacijah, je članica Upravnega odbora Zveze splošnih knjižnic in več mandatnih obdobij članica Sveta direktorjev COBISS-a.
Z referati sodeluje na posvetovanjih in drugih strokovnih srečanjih ter objavlja v strokovnih revijah.
Na podlagi opisanih dosežkov Andreja Pleničar prejme Čopovo diplomo za leto 2007.
Višji bibliotekar Drago Samec, profesor slov. in srbohrvaškega jezika, je zapos- len v Biblioteki SAZU kot bibliotekar informator.
V Biblioteki SAZU se je zaposlil leta 1979, strokovni izpit iz bibliotekarstva je opravil leta 1986, naziv višji bibliotekar pa je pridobil leta 1996. Kot bibliotekar informator je s svojo skromnostjo, širokim znanjem in poznavanjem humanis- tične stroke zelo cenjen med raziskovalci in akademiki, s katerim vzorno sode- luje. Njegovo izjemno uspešno delo je vidno na področju domoznanstva, zbiran- ja informacij – velikokrat kar na terenu, urejanju posameznih knjižnic v za- mejstvu in doma ter objavljanju temeljitih in obsežnih bibliografij. Recenziral je več znanstvenih monografij ter aktivno sodeloval na vrsti konferenc in simpo- zijev, tudi v tujini. Je avtor več razstav o slovenskih znanstvenikih in domoznan- skih razstav na Dolenjskem ter v Posavju. Vrsto let skrbi za ustrezno obdelavo in hranjenje starejšega knjižničnega gradiva. V zamejstvu s svojim svetovalnim delom pomaga ohranjati knjižnice, hkrati pa objavlja članke o znanih zamejskih Korošcih ter njihove osebne bibliografije. Med posebne dosežke se uvršča njegovo pionirsko delo na področju zbiranja manj znanega gradiva na terenu, predvsem v zamejstvu. Njegova bibliografija šteje 75 enot.
Za izjemno strokovno delo na področju domoznanstva, bibliografije in za pris- pevek pri ohranjanju dragocenih knjižnic pri zamejskih Korošcih se Dragu Sam- cu podeli Čopova diploma za leto 2007.
Bibliotekarka specialistka mag. Vlasta Stavbar se je leta 1989 zaposlila v Univer- zitetni knjižnici Maribor, in sicer v Enoti za domoznanstvo, kjer je opravljala domoznansko dejavnost in urejala zbirko rokopisov ter raritet. Opravljala je tudi naloge strokovne referentke za zgodovino in geografijo. Leta 1996 je magistrira- la na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo »Maribor med prvo svetovno vojno: kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918«, ki je leta 1998 izšla v knjižni obliki pri Založbi Obzorja. Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke ji je leta 2001 priznala strokovno kvalifikacijo bibliotekar specialist. Leta 2002 je prevzela naloge vodje Enote za domoznan- stvo in namestnice ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor. Decembra 2005 je po pooblastilu rektorja Univerze v Mariboru prevzela dela in naloge ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor.
Njena bibliografija obsega 127 enot, med katerimi so izvirni znanstveni članki, pregledni znanstveni članki, poljudni članki, objavljena predavanja na znan-
stvenih in strokovnih konferencah, poglavja v knjigah, strokovne monografije, katalogi razstav in razstave. V zbirki Osebnosti, ki jo je zasnovala, je objavila predstavitev življenja in dela prof. Boga Teplyja. Uredila je tretji zvezek publikacije Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Uredila je zbornik 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor in 80 let dr. Bruna Hartmana. Je avtorica števil- nih odmevnih razstav, ob katerih je pripravila tudi obsežne kataloge.
Je ena izmed najbolj aktivnih članov Društva bibliotekarjev Maribor. Vrsto let je bila članica Izvršnega odbora Društva bibliotekarjev Maribor. Je predsednica Sekcije za domoznanstvo, ki je organizirala odmevno okroglo mizo na temo Domoznanstvo in regionalnost na posvetovanju ZBDS na Bledu leta 2002 in leta 2006 posvet o gesljenju domoznanskega gradiva. V okviru Društva bibliotekar- jev Maribor je sodelovala pri organiziranju posvetovanja ZBDS leta 2000 in bila urednica Zbornika referatov.
Njen znanstveni in strokovni opus na področju bibliotekarstva, zgodovine in domoznanstva je obsežen, vsebinsko bogat in raznolik ter prispeva k napredku bibliotekarske teorije in prakse v Sloveniji, zato se mag. Vlasti Stavbar podeljuje Čopova diploma za leto 2007.
Višja knjižničarka Ivanka Učakar, profesorica slovenskega jezika in diplomira- na literarna komparativistka, svetovalka od leta 1978, je zaposlena na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, kjer opravlja naloge vodje knjižnice.
Vrsto let je delovala v bibliotekarskih strokovnih organizacijah kot aktivna člani- ca, organizatorka izobraževanj in strokovnih srečanj, na katerih je sodelovala tudi s prispevki. Je ustanovna članica leta 2005 ustanovljenega Društva šolskih knjižničarjev in njegova tajnica. Aktivno je sodelovala tudi v aktivu šolskih knjižničarjev občine Kamnik in v študijskih skupinah, v letih 2003-2004 je bila vodja medobčinskega aktiva šolskih knjižničarjev.
Publicistično delo Ivanke Učakar je povezano na eni strani z rodnim Kamnikom, na drugi pa z njenim bibliopedagoškim delom v osnovni šoli. Delovala je tudi kot lektorica in recenzentka. Širšega družbenega in kulturnega pomena je njeno uspešno delo pri različnih bralnih projektih na nacionalni ravni. V obdobju od 1998 do 2005 je bila sodelavka pri državnem projektu Slovenski knjižni kviz in slovenske akcije Moja najljubša knjiga. Leta 2005 se je vključila v projektno skupino za pripravo in organizacijo slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza.
Uspešno organizacijsko delo je vezano predvsem na šolo Frana Albrehta, kjer je kot ena prvih knjižničark v Sloveniji uvedla bibliopedagoške ure kot novo meto- do poučevanja, ki so z leti prerasle v knjižnično-informacijska znanja. V zadnjih 15 letih je na šoli koordinirala različne projekte, o katerih je objavila članke v
lokalnem časopisu. Bila je tudi članica tima šole v projektu Mreže učečih se šol I. Sodeluje v Strokovnem svetu Matične knjižnice Kamnik in kot članica komisij pri natečajih, tudi mednarodnih.
Za izjemne uspehe pri širjenju bralne kulture na lokalni in nacionalni ravni, us- pešno in prizadevno društveno ter organizacijsko delo se Ivanki Učakar podeli Čopova diploma za leto 2007.
Višji bibliotekar Jože Vugrinec, profesor slovenskega in ruskega jezika s književnostma, je zaposlen v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
V svojem več kot dvajsetletnem delu na mestu vodje, ravnatelja in sedaj bibli- otekarja informatorja je v pokrajini in tudi širše dosegel izredne uspehe, ki se kažejo v dobri razvitosti in organiziranosti knjižnične dejavnosti v Pomurju in Porabju. To je dosegel s prehodom na računalniško poslovanje, z gradnjo nove knjižnične stavbe v Murski Soboti, z novim bibliobusom, ki izposoja celo med porabskimi Slovenci na Madžarskem, ter z odličnim sodelovanjem z madžarskimi knjižnicami. Z dobro nabavno politiko in osebnimi zvezami je dosegel, da je Pokrajinska in študijska knjižnica tudi ob slabem sofinanciranju lokalnih skup- nosti konec devetdesetih let prejšnjega stoletja pri dotoku novega gradiva začela izpolnjevati predpisani standard. V svoj domoznanski fond je uspel pridobiti veliko raritet prekmurske starejše književnosti. Uspehe Pokrajinske in študijske knjižnice je promoviral s številnimi samostojnimi publikacijami, članki v dnevnem časopisju in razpravami v strokovnem tisku. Njegova bibliografija obsega preko 90 člankov s področja knjižničarstva in domoznanstva. Pogostokrat se pojavlja kot recenzent, gost v intervjujih ali kot urednik oziroma sourednik.
Uspelo mu je oživiti delo Društva bibliotekarjev Pomurja, katerega predsednik je bil več mandatov, v dveh zadnjih mandatih pa predsednik njegovega nadzornega odbora.
Kot član organizacijskega odbora je opravil pomembno delo pri pripravi sim- pozijev o Milošu Küzmiču ter Josipu Benku, kjer se je pojavil tudi kot pisec re- feratov. Sodeloval je pri pripravi zbornika Prekmurska narečna slovstvena ust- varjalnost ter pripravil internetno spletno stran za Ustanovo dr. Šiftarjevo fun- dacijo Petanjci.
Za navedene dosežke se Jožetu Vugrincu podeljuje Čopova diploma za leto 2007.
Višja knjižničarka Mojca Andoljšek, učiteljica razrednega pouka, je v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu zaposlena od leta 1987. Po opravljenem stroko- vnem izpitu se je zaposlila v potujoči knjižnici, ki jo od leta 1989 tudi vodi. Vsa ta leta dokazuje, da svoje delo jemlje kot posebno poslanstvo, saj v nasprotnem primeru ne bi zmogla premagovati vseh težav, ki se pojavljajo pri delu na terenu.
S svojim znanjem in delovnimi izkušnjami predstavlja izredno pomembno čla-
nico izvršnega odbora Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS, kjer aktivno delu- je vse od leta 1996. Njeno znanje in poznavanje razmer v potujočem knjižničarstvu je pomembno vplivalo na oblikovanje sodobne vizije potujočih knjižnic in močno pripomoglo k pripravi načrta in nakupu novega bibliobusa v Novem mestu leta 1999. Pri svojem delu sodeluje s širšim družbenim in social- nim okoljem, kar več kot dokazuje tudi s projektom, začetim pred osmimi leti:
Življenje brez predsodkov ali Romi kot ciljna skupina uporabnikov knjižnice. Za projekt je zbirala darove različnih knjižnic in tako oblikovala in dopolnila knjižno zbirko enote v romskem naselju Žabjek. Pomagala je pri postavitvi enote, opremi fonda in uvajanju romske delavke v izposojo gradiva, evidenco in administracijo.
Na podlagi opisanih dosežkov se Mojci Andoljšek podeli Čopovo priznanje za leto 2007.
Knjižničarka Mihaela Andromako Rihar je od leta 1992 zaposlena v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani. Šest let je opravljala dela knjižničarke-evidentičarke v matični enoti na Viču, leta 2000 je prevzela delo v enoti Velike Lašče, leto pozneje pa še njeno vodenje.
V kraju, ki v neposredni bližini nima večjega središča, je knjižnica postala pomem- bna inštitucija, ki prebivalcem tega okolja poleg kulturnih dobrin omogoča za- dovoljevanje njihovih informacijskih in izobraževalnih potreb, obenem pa izpol- njuje tudi svojo socialno vlogo. Mihaela Andromako Rihar je že takoj na začetku ujela utrip kraja in njegovih prebivalcev, kar je mestu knjižnice v tem okolju in njenemu nadaljnjemu delu dalo nov zalet. Njeno sodelovanje z občino Velike Lašče je kmalu obrodilo sadove. Z vztrajnostjo in z doseganjem izredno pozi- tivnih rezultatov pri delu je posodobila knjižnico ter pridobila dodatne nove prostore v znamenitem Levstikovem domu. Zato je pod njenim vodstvom knjižnica lahko postala pobudnica, organizatorka in koordinatorka vrste enkrat- nih dogodkov in dolgoročnih kulturnih projektov. Postala je pobudnica pove- zovanja z vsemi krajevnimi društvi in posameznimi kulturnimi ustvarjalci, re- zultat tega pa so raznovrstne kulturne prireditve za uporabnike vseh starostnih skupin.
S svojim delom, prizadevnostjo in zavedanjem o poslanstvu splošne knjižnice še danes pomembno prispeva k širjenju bralne kulture in oblikovanju kulturnega utripa kraja.
Za navedene dosežke se Mihaeli Andromako Rihar podeljuje Čopovo priznanje za leto 2007.
Višja knjižničarka Dragica Goljat se je v Mariborski knjižnici zaposlila leta 1976.
Strokovni izpit iz bibliotekarske stroke je opravila leta 1982. Od leta 1976 je tudi
članica Društva bibliotekarjev Maribor. 27. decembra 2006 se je upokojila. Vsa leta je opravljala delo vodje Knjižnice Tabor, ki je ena od večjih knjižnic v mreži Mariborske knjižnice.
Naloge vodje Knjižnice Tabor je opravljala predano, strokovno in z največjo odgovornostjo. Bila je mentorica mnogim sodelavcem. Je utemeljiteljica novega servisa, to je izposoje v bolnišnico. Zaradi njene inovativnosti je to novo storitev, ki je namenjena uporabnikom na zdravljenju v Splošni bolnišnici Maribor, Ma- riborska knjižnica uvedla že leta 2001. Izvedla je dogovore ob ustanovitvi in naj- več prispevala k temu, da je servis zaživel in se nenehno razvija. Vzpostavila pa je tudi stik z Informacijskim centrom Svet Evrope v Ljubljani in Uradom vlade za informiranje ter v Mariborski knjižnici oblikovala informacijsko točko Sveta Evrope. Ob svojih rednih odgovornih nalogah je organizirala vrsto odmevnih prireditev in jih tudi vodila. Bila je cenjena sodelavka in med uporabniki knjižnice zalo priljubljena.
Za dolgoletno uspešno in inovativno delo na področju bibliotekarstva se Dragi- ci Goljat podeli Čopovo priznanje za leto 2007.
Bibliotekarka Nataša Kandus, profesorica zgodovine in zemljepisa, je zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino kot vodja knjižnice.
S svojim strokovnim in vodstvenim delom ter široko razgledanostjo je večplastno zaznamovala knjižnico, v kateri se je zaposlila leta 1972 in po opravljenem stro- kovnem izpitu leta 1978 prevzela vodenje le-te. Pod njenim vodstvom je knjižnica kmalu prerasla prvotno vsebinsko omejitev, zahvaljujoč njeni strokovnosti gradi- vo ni bilo ideološko selekcionirano in tako se je knjižnica razvila v najpomem- bnejšo zbirko knjig in časopisov o novejši zgodovini Slovencev, hkrati pa pos- tala osrednje zbirališče raziskovalcev, študentov in drugih, ki jih zanima zgo- dovina Slovencev v zadnjih dveh stoletjih. Poleg strokovnega knjižničnega dela in skrbi za vsestranski razvoj inštitutske knjižnice se je v veliki meri posvetila urejanju in izdajanju različnih bibliografij. Od leta 1980, ko je objavila prvo bib- liografijo Muzeja narodne osvoboditve, do leta 2005, ko je pripravila obsežno bibliografijo v zajetni monografiji Slovenska novejša zgodovina, je samostojno ali s sodelavci objavila številne bibliografije s področja zgodovine minulih dveh stoletij pa tudi osebne bibliografije pomembnih Slovencev.
Za dolgoletno uspešno delo pri vodenju in razvoju knjižnice ter strokovnem delu na področju izdelave bibliografij se Nataši Kandus podeli Čopovo priznanje za leto 2007.
