NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV 3. IN 5.

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji

Jerca Potrebuješ

NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV 3. IN 5.

RAZREDA O ŽIVALIH

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji

Jerca Potrebuješ

NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV 3. IN 5.

RAZREDA O ŽIVALIH

Magistrsko delo

Mentorica: doc. dr. Marjanca Kos

Ljubljana, 2021

(4)

(5)

POVZETEK

Otroci se zelo zanimajo za živali. Njihove predstave o živalih, naj bo to njihov videz, razmnoževanje, prehrana, življenjski prostor ipd. so pogosto drugačne od interpretacij znanstvenikov. Otroci si živalski svet pogosto razlagajo in predstavljajo po svoje. Predstave otrok o živalih so bile preučevane v različnih raziskavah in izkazalo se je, da so le-te pogosto napačne. Namen tega magistrskega dela je spoznati ideje in ugotoviti napačne predstave učencev 3. in 5. razreda o živalih. Raziskava je slonela na deskriptivnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 62 učencev 3. razreda in 58 učencev 5. razreda iz 2 slovenskih osnovnih šol. Učenci so prejeli anketni vprašalnik z 8 vprašanji zaprtega tipa, 21 trditvami, pri katerih so obkrožili ali se z njimi strinjajo, ne strinjajo oziroma ne vedo, ali bi se strinjali in 4 vprašanja odprtega tipa. Od tega smo 27 vprašanj sestavili sami, 6 vprašanj pa je že bilo predmet preučevanj v raziskavah. Pri tem nas je zanimalo, če bomo prišli do podobnih ugotovitev. Preučili smo predstave otrok po osmih kategorijah (videz, razmnoževanje, prehrana, sposobnosti, deli telesa in njihove vloge, razvrščanje, značilnosti, življenjski prostor).

Raziskava je pokazala, da so med učenci pogosto prisotne nekatere napačne predstave o živalih.

Najmanj učencev (5 %) ve, da se kokoši izvali približno toliko kot petelinov. Večina jih misli, da se kokoši izvali veliko več. Veliko težav so imeli tudi z vprašanjema, kaj hrani kamela v grbah, zakaj se ptice selivke selijo ter s trditvijo, da sova lahko zavrti glavo za cel krog. Med mlajšimi učenci so predstave o živalih pogosteje napačne kot pri starejših. Med mlajšimi imajo dekleta boljše predstave o živalih od dečkov, pri starejših otrocih pa imajo boljše predstave dečki. V celoti gledano pa so predstave dečkov nekoliko boljše od predstav deklet. Z raziskavo želimo sporočiti javnosti, da so predstave otrok o živalih površne. Osebe, ki delajo z otroki, želimo tudi spodbuditi k posluževanju pristopov, ki slonijo na pristnih stikih z naravo, ne le pri naravoslovnih predmetih, temveč tekom celotnega izobraževalnega procesa.

Ključne besede: napačne predstave, živali, učenci, didaktika naravoslovja.

(6)

ABSTRACT

It can be concluded that children are very interested in animals. Their ideas of animals irrespective of appearance, reproduction, nourishment, living space, etc. are often different from the researchers’ interpretations.

However, the childrens’ notion about the animal world is very unique. Their perception of the animals was studied in several reasearch, which proved the scientists wrong.

The aim of my masters is thus to reveal the ideas and to find the misconceptions about animals among the pupils of the third and fifth grade of primary school. The research was done on descriptive research approach. There were 62 pupils in the third class and 58 pupils in the fifth class from two Slovene schools involved.

In addition, the pupils were given a questionnaire with seven closed questions offering 21 statements, where children agree, disagree, or are undefined, and 4 opened questions. 27 questions were prepared by me, 6 questions had already been researched. Consequently, I was eager to get the same results. The research was done in eight categories (appearance, production, nutrition, abilities, body parts and their roles, classification, features and living space). The research has shown that children often have misconception of the animals. At least 5 pupils (5 %) know that there’s the same number of chicks hatched as with roosters. Yet a majority of pupils think there’s more chicks. Moreover, there were a lot of problems with the two questions: What a camel keeps in its humps?; Why birds migrate? and the statement, An owl is able to move its head by a circle. Younger childrens’ perception of animals is often wrong compared to older children. Among younger children the girls have better perception of animals than the boys, whereas the boys have better perception among older children. To sum up, boys’

perception of animals are a bit better than the girls’.

Given the above, the childrens’ perception of animals are superficial. Therefore, professionals should foster the nature-based approach in other areas of education and not the science field alone.

Key words: misconceptions, animals, pupils, didactics of science.

(7)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Marjanci Kos za prijaznost, strokovno pomoč in usmerjanje pri pisanju magistrskega dela.

Hvala ravnateljema, učiteljem in predvsem učencem za sodelovanje v raziskavi.

Posebej pa sem hvaležna družini. Hvala, da ste mi tekom celotnega študija stali ob strani, me podpirali, verjeli vame in me strpno prenašali.

Hvala vam.

(8)

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 3

2.1 PREDSTAVE UČENCEV ... 3

2.2 NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV ... 3

2.3 NAPAČNE PREDSTAVE V NARAVOSLOVJU ... 4

2.3.1 NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV O ŽIVALIH ... 5

2.3.2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREDSTAVE OTROK O ŽIVALIH ... 7

2.3.3 ODPRAVLJANJE NAPAČNIH PREDSTAV ... 10

2.4 OBRAVNAVA VSEBIN O ŽIVALIH V UČNIH NAČRTIH SPOZNAVANJE OKOLJA IN NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA ... 12

3 EMPIRIČNI DEL ... 17

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 17

3.2 CILJI RAZISKAVE ... 17

3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 17

3.4 VZOREC ... 17

3.5 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 18

3.6 OPIS INSTRUMENTOV ... 18

3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... 18

4 REZULTATI ... 19

4.1 ODGOVORI NA VPRAŠANJA PO KATEGORIJAH ... 19

4.1.1 KATEGORIJA VIDEZ ... 19

4.1.2 KATEGORIJA RAZMNOŽEVANJE ... 21

4.1.3 KATEGORIJA PREHRANA ... 22

4.1.4 KATEGORIJA SPOSOBNOSTI ... 24

4.1.5 KATEGORIJA DELI TELESA IN NJIHOVE VLOGE ... 25

4.1.6 KATEGORIJA RAZVRŠČANJE ... 27

4.1.7 KATEGORIJA ZNAČILNOSTI ... 29

4.1.8 KATEGORIJA ŽIVLJENJSKI PROSTOR ... 30

4.2 PREDSTAVE O ŽIVALIH GLEDE NA RAZRED ... 32

(9)

4.2.9 SKUPAJ ... 53

4.3 PREDSTAVE O ŽIVALIH GLEDE NA SPOL ... 54

4.3.9 SKUPAJ ... 75

5 RAZPRAVA ... 77

5.1 PREDSTAVE TRETJEŠOLCEV IN PETOŠOLCEV O ŽIVALIH ... 77

5.2 NAJPOGOSTEJŠE NAPAČNE PREDSTAVE TRETJEŠOLCEV IN PETOŠOLCEV O ŽIVALIH ... 77

5.3 VPLIV STAROSTI OZIROMA RAZREDA NA NAPAČNE PREDSTAVE O ŽIVALIH ... 78

5.4 VPLIV SPOLA NA NAPAČNE PREDSTAVE O ŽIVALIH ... 79

6 SKLEPI ... 80

7 LITERATURA ... 81

8 PRILOGE ... 85

Priloga 1: Anketni vprašalnik ... 85

Priloga 2: Izjava o avtorstvu magistrskega dela ... 90

(10)

Kazalo slik

Slika 1: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali so race in racaki videti enako?« ... 19

Slika 2: Prikaz odgovorov na trditev »Samice pajkov so običajno večje od samcev« ... 20

Slika 3: Prikaz odgovorov na trditev »Lev ima grivo, levinja pa ne« ... 20

Slika 4: Prikaz odgovorov na trditev »Kokoši se izvali približno toliko kot petelinov« ... 21

Slika 5: Prikaz odgovorov na trditev »Samo ptice se izvalijo iz jajc« ... 21

Slika 6: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali mladiči mačk, ježev, slonov, netopirjev in delfinov pijejo materino mleko?« ... 22

Slika 7: Prikaz odgovorov na trditev »Ptice bi preživele zimo tudi brez hrane, ki jim jo ljudje dajemo v ptičje hranilnice« ... 22

Slika 8: Prikaz odgovorov na vprašanje »Zakaj se ptice selivke selijo?« ... 23

Slika 9: Prikaz nadaljevanja povedi »Sova vidi:« ... 24

Slika 10: Prikaz odgovorov na preostale trditve glede sposobnosti živali ... 24

Slika 11: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali imajo stonoge sto nog?« ... 25

Slika 12: Prikaz odgovorov na trditev »Lazarji so od vedno brez hišice« ... 26

Slika 13: Prikaz odgovorov na vprašanje »Za kaj ježi uporabljajo bodice?« ... 26

Slika 14: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj hrani kamela v grbah?« ... 27

Slika 15: Prikaz nadaljevanja povedi »Pingvin je:« ... 27

Slika 16: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se imenuje samec srne?« ... 28

Slika 17: Prikaz odgovorov na preostale trditve glede razvrščanja živali ... 28

Slika 18: Prikaz nadaljevanja povedi »Klopi so za ljudi nevarni, ker:« ... 29

Slika 19: Prikaz odgovorov na preostale trditve glede značilnosti živali ... 30

Slika 20: Prikaz odgovorov na trditvi glede življenjskega prostora živali ... 30

Slika 21: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali so race in racaki videti enako?« ... 32

Slika 22: Prikaz odgovorov na trditev »Samice pajkov so običajno večje od samcev« glede na razred ... 32

Slika 23: Prikaz odgovorov na trditev »Lev ima grivo, levinja pa ne« glede na razred ... 33

Slika 24: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z videzom posameznih živali glede na razred ... 33

Slika 25: Prikaz odgovorov na trditev »Kokoši se izvali približno toliko kot petelinov« glede na razred ... 34

Slika 26: Prikaz odgovorov na trditev »Samo ptice se izvalijo iz jajc« glede na razred ... 34

Slika 27: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanji povezani z razmnoževanjem posameznih živali glede na razred ... 35

Slika 28: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali mladiči mačk, ježev, slonov, netopirjev in delfinov pijejo materino mleko?« glede na razred ... 35

Slika 29: Prikaz odgovorov na trditev »Ptice bi preživele zimo tudi brez hrane, ki jim jo ljudje dajejo v ptičje hišice« glede na razred ... 36

Slika 30: Prikaz odgovorov na vprašanje »Zakaj se ptice selivke selijo?« glede na razred .... 36

Slika 31: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana s prehrano posameznih živali glede na razred ... 37

Slika 32: Prikaz nadaljevanja povedi »Sova vidi:« glede na razred ... 38

Slika 33: Prikaz odgovorov na trditev »Sova lahko zavrti glavo za cel krog« glede na razred ... 38

Slika 34: Prikaz odgovorov na trditev »Osli so neumni« glede na razred... 39

Slika 35: Prikaz odgovorov na trditev »Slepci so slepi« glede na razred ... 39

Slika 36: Prikaz odgovorov na trditev »Polž zleze iz svoje hišice, ko jo preraste, in si poišče večjo« glede na razred ... 40

(11)

Slika 37: Prikaz odgovorov na trditev »Nekatere ptice ne morejo leteti.« glede na razred .... 40

Slika 38: Prikaz odgovorov na trditev »Krave lahko dajejo mleko šele takrat, ko skotijo telička.« glede na razred ... 41

Slika 39: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana s sposobnostmi posameznih živali glede na razred ... 41

Slika 40: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali imajo stonoge sto nog?« glede na razred ... 42

Slika 41: Prikaz odgovorov na trditev »Lazarji so od vedno brez hišice« glede na razred ... 42

Slika 42: Prikaz odgovorov na vprašanje »Za kaj ježi uporabljajo bodice?« glede na razred 43 Slika 43: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj hrani kamela v grbah?« glede na razred ... 43

Slika 44: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z deli telesa posameznih živali in njihovih vlogah glede na razred ... 44

Slika 45: Prikaz nadaljevanja povedi »Pingvin je:« glede na razred ... 44

Slika 46: Prikaz odgovorov na trditev »Samec sove se imenuje čuk« glede na razred ... 45

Slika 47: Prikaz odgovorov na trditev »Netopir je ptica« glede na razred ... 45

Slika 48: Prikaz odgovorov na trditev »Mladič muhe je mušica« glede na razred ... 46

Slika 49: Prikaz odgovorov na trditev »Školjka je žival« glede na razred ... 46

Slika 50: Prikaz odgovorov na trditev »Čmrlj je čebelji samec« glede na razred ... 47

Slika 51: Prikaz odgovorov na trditev »Samice rakov imenujemo rakovice« glede na razred 47 Slika 52: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se imenuje samec srne?« glede na razred... 48

Slika 53: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z razvrščanjem posameznih živali glede na razred ... 48

Slika 54: Prikaz nadaljevanja povedi »Klopi so za ljudi nevarni, ker:« glede na razred ... 49

Slika 55: Prikaz odgovorov na trditev »Psi lajajo samo, kadar so jezni« glede na razred ... 49

Slika 56: Prikaz odgovorov na trditev »Medvedi celo zimo prespijo« glede na razred ... 50

Slika 57: Prikaz odgovorov na trditev »Čebele nabirajo med« glede na razred ... 50

Slika 58: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z značilnostmi posameznih živali glede na razred ... 51

Slika 59: Prikaz odgovorov na trditev »V hladnih mesecih se nekatere ptice preselijo tudi k nam« glede na razred ... 51

Slika 60: Prikaz odgovorov na trditev »Ribe živijo samo v morju« glede na razred ... 52

Slika 61: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z življenjskim prostorom posameznih živali glede na razred... 52

Slika 62: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja v anketnem vprašalniku glede na razred ... 53

Slika 63: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali so race in racaki videti enako?« glede na spol ... 54

Slika 64: Prikaz odgovorov na trditev »Samice pajkov so običajno večje od samcev« glede na spol ... 54

Slika 65: Prikaz odgovorov na trditev »Lev ima grivo, levinja pa ne« glede na spol ... 55

Slika 66: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z videzom posameznih živali glede na spol ... 55

Slika 67: Prikaz odgovorov na trditev »Kokoši se izvali približno toliko kot petelinov« glede na spol ... 56

Slika 68: Prikaz odgovorov na trditev »Samo ptice se izvalijo iz jajc« glede na spol ... 56

Slika 69: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanji povezani z razmnoževanjem posameznih živali glede na spol ... 57

Slika 70: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali mladiči mačk, ježev, slonov, netopirjev in delfinov pijejo materino mleko?« glede na spol ... 57

Slika 71: Prikaz odgovorov na trditev »Ptice bi preživele zimo tudi brez hrane, ki jim jo ljudje dajemo v ptičje hranilnice« glede na spol ... 58

(12)

Slika 72: Prikaz odgovorov na vprašanje »Zakaj se ptice selivke selijo?« glede na spol ... 58

Slika 73: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana s prehrano posameznih živali glede na spol ... 59

Slika 74: Prikaz nadaljevanja povedi »Sova vidi:« glede na spol ... 60

Slika 75: Prikaz odgovorov na trditev »Sova lahko zavrti glavo za cel krog« glede na spol .. 60

Slika 76: Prikaz odgovorov na trditev »Osli so neumni« glede na spol ... 61

Slika 77: Prikaz odgovorov na trditev »Slepci so slepi« glede na spol ... 61

Slika 78: Prikaz odgovorov na trditev »Polž zleze iz svoje hišice, ko jo preraste, in si poišče večjo« glede na spol ... 62

Slika 79: Prikaz odgovorov na trditev »Nekatere ptice ne morejo leteti« glede na spol ... 62

Slika 80: Prikaz odgovorov na trditev »Krave lahko dajejo mleko šele takrat, ko skotijo telička« glede na spol ... 63

Slika 81: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana s sposobnostmi posameznih živali glede na spol ... 63

Slika 82: Prikaz odgovorov na vprašanje »Ali imajo stonoge sto nog?« glede na spol ... 64

Slika 83: Prikaz odgovorov na trditev »Lazarji so od vedno brez hišice« glede na spol ... 64

Slika 84: Prikaz odgovorov na vprašanje »Za kaj ježi uporabljajo bodice?« glede na spol .... 65

Slika 85: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj hrani kamela v grbah?« glede na spol ... 65

Slika 86: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z deli telesa posameznih živali in njihovih vlogah glede na spol ... 66

Slika 87: Prikaz nadaljevanja povedi »Pingvin je:« glede na spol ... 66

Slika 88: Prikaz odgovorov na trditev »Samec sove se imenuje čuk« glede na spol ... 67

Slika 89: Prikaz odgovorov na trditev »Netopir je ptica« glede na spol ... 67

Slika 90: Prikaz odgovorov na trditev »Mladič muhe je mušica« glede na spol ... 68

Slika 91: Prikaz odgovorov na trditev »Školjka je žival« glede na spol ... 68

Slika 92: Prikaz odgovorov na trditev »Čmrlj je čebelji samec« glede na spol ... 69

Slika 93: Prikaz odgovorov na trditev »Samice rakov imenujemo rakovice« glede na spol .. 69

Slika 94: Prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se imenuje samec srne?« glede na spol ... 70

Slika 95: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z razvrščanjem posameznih živali glede na spol ... 70

Slika 96: Prikaz nadaljevanja povedi »Klopi so za ljudi nevarni, ker:« glede na spol ... 71

Slika 97: Prikaz odgovorov na trditev »Psi lajajo samo, kadar so jezni« glede na spol ... 71

Slika 98: Prikaz odgovorov na trditev »Medvedi celo zimo prespijo« glede na spol ... 72

Slika 99: Prikaz odgovorov na trditev »Čebele nabirajo med« glede na spol ... 72

Slika 100: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z značilnostmi posameznih živali glede na spol ... 73

Slika 101: Prikaz odgovorov na trditev »V hladnih mesecih se nekatere ptice preselijo tudi k nam« glede na spol ... 73

Slika 102: Prikaz odgovorov na trditev »Ribe živijo samo v morju« glede na spol ... 74

Slika 103: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja povezana z življenjskim prostorom posameznih živali glede na spol ... 75

Slika 104: Prikaz uspešnosti odgovarjanja na vprašanja v anketnem vprašalniku glede na spol ... 75

(13)

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Pregled vsebin in operativnih učnih ciljev iz učnih načrtov za predmet spoznavanje okolja ter predmet naravoslovje in tehnika za vsebine, pri katerih obravnavamo živali ... 12 Preglednica 2: Zastopanost učencev v raziskavi glede na razred in spol ... 17

(14)

1

1 UVOD

Ideje otrok o živalih se pogosto razlikujejo od znanstvenih spoznanj. Tem idejam lahko rečemo napačne predstave, v literaturi pa se za pojem napačne predstave uporabljajo tudi pojmi naivna prepričanja (Caramazza, McCloskey in Green, 1981), napačne ideje (Fisher, 1985) in alternativne predstave (Chen in Ku, 1998; Kılıç, 2016). Napačne predstave so prisotne med moškimi in ženskami vseh starosti, v različnih ekonomskih razmerah in v različnih kulturnih okoljih. Številne raziskave (Cardak, 2009; Chen, Huang in Wang, 1994; Gnidovec in Torkar, 2019; Kubiatko, Usak in Pecusova, 2011; Lazarowitz in Lieb, 2006; Prokop, Kubiatko in Fančovičová, 2007) so pokazale, da so napačne predstave o živalih prisotne med predšolskimi otroki, učenci osnovnih šol pa tudi pri srednješolcih in študentih. Napačne predstave otrok izvirajo iz osebnih izkušenj, lastnih opazovanj in nekritičnega sprejemanja razlag, ki jih prejmejo v domačem okolju, skozi interakcije s sovrstniki in neustrezni uporabi znanstvenih izrazov v vsakdanjem življenju (Vilhar, 2008). Na razvoj otrokovih predstav vplivajo tudi pravljice, dokumentarni in drugi filmi, slikanice, risanke, pesmi, igrače in reklame (Bjerke, Kaltenborn in Ødegårdstuen, 2001; Strouse, Nyhout in Ganea, 2018; Torkar in Bajd, 2006;

Tunnicliffe, 2011; Tunnicliffe, Gatt, Agius in Pizzuto, 2008).

Vilhar (2008) izpostavi pomen celostnega razumevanja delovanja narave, ki ga je treba razvijati že v prvih letih šolanja in nato nadgrajevati. To zahteva učiteljevo večjo pozornost pri prepoznavanju in odpravljanju napačnih predstav, tako svojih kot učenčevih. Napačne in nepopolne predstave namreč ovirajo postopno razširitev mreže znanj učencev (prav tam).

Večini raziskav, na katere sem se opirala, je skupna ugotovitev, da so napačne predstave o živalih pri mlajših otrocih pogostejše kot pri starejših, vendar pa pogostost le-teh s starostjo oziroma razredom ne upada enakomerno (Kubiatko in Prokop, 2007; Kubiatko, Usak in Pecusova, 2011; Prokop, Kubiatko in Fančovičová, 2007; Randler, 2008). Glede povezave med spolom in pojavnostjo napačnih predstav so raziskovalci prišli do različnih ugotovitev, v nekaterih raziskavah so se bolje odrezala dekleta (Randler, 2008; Kubiatko, Usak in Pecusova, 2011), v drugih dečki (Kubiatko in Prokop, 2009), v nekaterih raziskavah pa med spoloma ni bilo opaznih razlik (Prokop, Kubiatko in Fančovičova 2007, 2008).

V teoretičnem delu smo se osredinili na predstave učencev. Predstavili smo napačne predstave učencev, znotraj katerih smo se osredinili specifično na področje naravoslovja, predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na predstave otrok o živalih, in strategije preseganja alternativnih oziroma napačnih pojmovanj. V zadnjem delu smo pozornost namenili ciljem iz učnih načrtov spoznavanje okolja in naravoslovje in tehnika, pri katerih učenci lahko spoznavajo živali.

V empiričnem delu smo raziskovali, kakšne so predstave tretješolcev in petošolcev o živalih, katere napačne predstave se med njimi najpogosteje pojavljajo ter vpliv spola in starosti oziroma razreda na pojavnost napačnih predstav o živalih. Raziskavo smo izvedli v tretjih in petih razredih osnovne šole z uporabo anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo skladno s cilji raziskave analizirali in jih predstavili s pomočjo grafov. V diskusiji smo s pomočjo raziskovalnih ciljev pridobljene podatke še interpretirali.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogoste so določene napačne predstave tretješolcev in petošolcev o živalih ter katere izmed teh so med njimi najpogosteje prisotne, poleg tega smo želeli učitelje ozavestiti o pogostosti različnih idej in predstav (tudi o živalih) pri otrocih, ki niso nujno resnične, jih spodbuditi, da otroke spodbujajo k izražanju njihovih idej in predstav,

(15)

2

ter jih spodbuditi, da skušajo odpraviti neresnične predstave in ideje otrok (tudi o živalih), saj te ovirajo njihovo nadaljnjo izgradnjo miselne strukture. S tem želimo vplivati na področje didaktike naravoslovja. Hkrati želimo z rezultati tudi prikazati, da bi bilo poglobljene raziskave o predstavah otrok o živalih smiselno izvesti znotraj različnih skupin živali, še posebej tistih, ki še niso bile predmet raziskovanja.

(16)

3

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 PREDSTAVE UČENCEV

Izraz »predstava« označuje miselno predstavljanje nekaterih značilnosti sveta ali teoretičnega področja (Kubiatko in Prokop, 2009). Otrok si oblikuje predstave o svetu, ki ga obdaja, da bi ga lažje razumel (Driver in Squires, 1991). Učenci si v svojih mislih ustvarijo predstave o skoraj vsem, kar vidijo, slišijo ali opazujejo (Naz in Nasreen, 2013). V obliki predstav ali besed se gradivo v spominu ohrani. Predstave so lahko polne podrobnosti, besedni spomin pa zajema le ključne informacije, zato je tudi trajnejši. Predstave so lahko spominske ali domišljijske.

Spominske predstave so kot nekakšen posnetek zaznav in so manj jasne in stabilne, domišljijske pa se oblikujejo iz več različnih izkušenj, zato se kot celota ne ujemajo z resničnostjo (Musek in Pečjak, 2001), take so pogosto predstave učencev.

Učenci v šolo vstopajo s prepričanji o delovanju stvari in pričakovanji, ki jim omogočajo predvidevanje dogodkov (Ausubel, 1980). Te učenčeve ideje in prepričanja so lahko ustrezne ali pa z znanstvenega vidika napačne (Kubiatko in Prokop, 2009), te imenujemo alternativne predstave (Dolenc-Orbanić in Battelli, 2015; Wenning, 2008). Učenčev pogled na svet in razumevanje pojmov se umestijo v njegovo pojmovno strukturo. Ta mu omogoča smiselno in jasno razumevanje sveta s svojega vidika (Osborne in Gilbert, 1980). Pojmi so gradniki strukture znanja, ena glavnih nalog poučevanja pa je, da jih razloži in razvrsti (Naz in Nasreen, 2013). Učitelj in/ali učbenik tako skuša ideje, ki jih je posameznik oblikoval pred in med prvimi leti šolanja, smiselno povezati (Alsop, 2003). Ko učenec naleti na nove vsebine, jih mora povezati z obstoječim znanjem in predstavami. Proces vsrkavanja in prilagajanje nove učne snovi tako, da ustreza obstoječim miselnimi strukturam, se imenuje asimilacija. Akomodacija pa je proces spreminjanja in prilagajanja obstoječe miselne strukture na način, da bo ustrezala novim situacijam ali informacijam. Pri tem se obstoječe sheme lahko razširjajo ali pa se oblikujejo nove (Hill, 2001). Ko učenci skušajo znanje, pridobljeno pri pouku, povezati z izkušnjami, pridobljenimi izven šole, se pogosto izkaže, da razlaganje pojava na podlagi izkušenj ni popolnoma ustrezno (Driver in sod., 1994). Kljub sistematičnemu učenju o pojmu v šoli nekateri učenci svojih idej in prepričanj ne spremenijo.

2.2 NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV

Ideje, ki se razlikujejo od znanstvenih spoznanj, imenujemo napačne predstave. V literaturi jih najdemo tudi pod imeni, kot so naivna prepričanja (Caramazza, McCloskey in Green, 1981), alternativne predstave (Chen in Ku, 1998; Kılıç, 2016), napačne ideje (Fisher, 1985) ali predkoncepti oziroma predpojmi (Zoldosova, Prokop, 2007), vendar pomen teh izrazov ni povsem enak.

Napačne predstave otrok izvirajo iz osebnih izkušenj, vključno z lastnim opazovanjem in nekritičnim sprejemanjem razlag, ki jih prejmejo v domačem okolju, skozi interakcije s sovrstniki in neustrezno uporabo znanstvenih izrazov v vsakdanjem življenju (Vilhar, 2008).

Napačne predstave, ki jih posameznik oblikuje v prvih letih šolanja ali še prej, resno ovirajo njegovo nadaljnje učenje (Cardak, 2009).

(17)

4

Wandersee, Mintzes in Novak (1994 v Bahar, 2003) navajajo osem predpostavk o napačnih predstavah:

1. Otroci prihajajo v šolo z že oblikovanimi napačnimi predstavami.

2. Napačne predstave niso povezane s starostjo, sposobnostmi, spolom ali kulturnimi omejitvami.

3. Napačna prepričanja se globoko zasidrajo in jih je s tradicionalnimi učnimi strategijami zelo težko odpraviti.

4. Napačne predstave so pogosto podobne razlagam znanstvenikov in filozofov iz preteklosti.

5. Napačne predstave izvirajo iz različnih osebnih izkušenj, vključno z neposrednim

opazovanjem in zaznavanjem, kulturo in jezikom ter učiteljevo razlago in učnimi metodami.

6. Učitelji imajo pogosto podobne napačne predstave kot njihovi učenci.

7. Učenčevo predhodno znanje in predstave so v interakciji z učno snovjo pri pouku, kar posledično nenamerno privede do različnih učnih rezultatov.

8. Učne metode, ki temeljijo na pojmovnih spremembah, so lahko učinkovito orodje za zmanjšanje pojavnosti napačnih predstav.

Napačne predstave so prisotne med otroki in odraslimi, to dokazujejo številne raziskave.

(Cardak, 2009; Chen, Huang in Wang, 1994; Gnidovec in Torkar, 2019; Kubiatko, Usak in Pecusova, 2011; Lazarowitz in Lieb, 2006; Prokop, Kubiatko in Fančovičová, 2007; Torkar in Bajd, 2006). Cardak (2009) ter Torkar in Bajd (2006) so ugotovili, da se napačne predstave pojavljajo tudi med študenti naravoslovnih ved, bodočimi učitelji, ki bodo sami kmalu poučevali iste vsebine.

Subayani (2016) pa je ugotovila, da se napačne predstave ohranijo tudi v odrasli dobi. Navaja, da te lahko izvirajo iz pomanjkljivega razumevanja pojmov, napačne uporabe pojmov – predvsem strokovnih, nezmožnosti povezovanja pojmov med seboj ali nezmožnosti povezovanja učne snovi z vsakdanjim življenjem. Poleg tega lahko nastanejo kot posledica pomanjkljivih razlag s strani učiteljev, ki jih je bil posameznik deležen v prvih letih šolanja.

Napačne predstave nastanejo, ko učenec novo učno snov skuša povezati s svojimi že oblikovanimi predstavami in usvojenim znanjem. Del učne snovi učenec razume pravilno, to ustvarja novo znanje, del se poveže s prejšnjimi predstavami, del znanja pa ostaja nespremenjen, kar pa ovira nadaljnje učenje. Učenci lahko s poučevanjem ali učenjem o pojavih ali pojmih oblikujejo razumevanje, ki se razlikuje od njihovega obstoječega, kar pomeni, da eno razumevanje oziroma predstavo uporabljajo v šoli, drugo pa v vsakdanjemu življenju (Gilbert, Osborne in Fensham, 1982). Smiselno učenje se zgodi, ko se nov koncept poveže z že obstoječimi idejami in koncepti. Učenci morajo nove ideje ali koncepte vključiti v svojo obstoječo miselno strukturo. Če te miselne interakcije ni, to pomeni učenje na pamet, pri čemer je spomin kratkotrajen, prenos spretnosti pa ni mogoč (Lazarowitz in Lieb, 2006).

2.3 NAPAČNE PREDSTAVE V NARAVOSLOVJU

Cilj pouka naravoslovja je, da učenci razvijejo kritično in kompleksno učenje, poglobljeno razumevanje, sposobnost uporabe znanja v novih situacijah, ustvarjalnost, sposobnost analiziranja, utemeljevanja, samostojnega reševanja problemov ipd. in ne, da si zapomnijo čim več pojmov. Naloga učitelja je, da učno okolje oblikuje tako, da bo učence spodbujalo k aktivnem učenju naravoslovja, k odkrivanju, ustvarjanju, izvajanju postopkov kot so opazovanje, razvrščanje, napovedovanje, induktivno in deduktivno sklepanje,

(18)

5

eksperimentiranje, raziskovanje, dokazovanje, reševanje problemov ipd. (Program osnovna šola naravoslovje. Učni načrt, 2011).

Znanstveniki so si enotni, da na posameznika ne smemo gledati kot na pasivnega prejemnika informacij oziroma znanja, pač pa je posameznik aktivni ustvarjalec lastnega znanja. Učenci v šolo vstopajo z bogatimi izkušnjami, ki ga usmerjajo v razumno dojemanje svojega družbenega in naravnega okolja. To mu pomaga, saj na podlagi predznanja gradi novo znanje in ga hkrati ovira. Učenec svojega razumnega dojemanja sveta pogosto ne more združiti z znanjem, ki ga pridobiva pri pouku. To od učenca zahteva kompleksno pojmovno spremembo, kar pomeni, da mora svoje obstoječe znanje zamenjati ali reorganizirati, da bo to združljivo z novim znanjem (Read, 2004).

Učence se pogosto zmotno obravnava kot nevedne posameznike brez predhodnih izkušenj povezanih z obravnavano učno vsebino. Kot že povedano, so učenci polni bogatih izkušenj, iz katerih izvirajo njihova prepričanja in pričakovanja o prihodnjih dogodkih. Če učitelj ne preveri idej učencev o določeni vsebini, ki jo obravnavajo v šoli, jih učenci pogosto ohranijo, kljub temu, da ne sovpadajo z znanjem, ki jim ga je posredoval učitelj (Ausubel, 1980 v Naz in Nasreen, 2013).

Učni načrt predmeta naravoslovje (2011) navaja, da:

učenci v učnem procesu znanja ne le dodajajo in nadgrajujejo, temveč je treba znanje tudi konceptualno spreminjati, kar pomeni, da je treba omogočiti, da bodo učenci obstoječe napačne predstave ali pojmovanja opustili in jih nadomestili z novimi, takimi, ki so bliže znanstvenim resnicam.

Tudi Vilharjeva (2008) poudarja, da mora učitelj več pozornosti nameniti prepoznavanju in odpravljanju napačnih predstav, tako svojih kot učenčevih. Napačne in nepopolne predstave namreč ovirajo postopno razširitev mreže znanj učencev in s tem razvoj celostnega razumevanja delovanja narave, kar pa je cilj šolanja.

2.3.1 NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV O ŽIVALIH

Veliko raziskav je izvedenih na področju proučevanja napačnih predstav o živalih. Znanstveniki so med mladimi odkrili napačne predstave glede prav vsake skupine živali, ki je bila predmet raziskovanja. Največ pozornosti pa so namenili raziskovanju (napačnih) predstav o pticah in o razvrščanju.

Sesalci

Prokopa in Kubiatka (2008) je zanimalo, kakšne so predstave starejših učencev o sesalcih.

Ugotovila sta, da večina učencev misli, da je divja svinja rastlinojeda in ne vsejeda žival, in da se mladiči kitov prehranjujejo s planktonom in ne z materinim mlekom. V primeru kita lahko učence zmede tudi njegovo poimenovanje (velryba), saj »vel ryba« v slovaščini pomeni velika riba, te pa se prehranjujejo s planktonom. Večina učencev je odgovorila, da lev zalezuje svoj plen in ga ulovi sam. Izkazalo se je, da le peščica učencev ve, da kamela v grbah shranjuje maščobo, večina jih meni, da shranjuje vodo. Nekateri učenci so imeli težavo tudi glede prehrane ježev in razlogom medvedovega prezimovanja, pri čemer so pogosto menili, da je razlog mraz ali izčrpanost medveda. Prokop in Kubiatko opozarjata, da k temu močno prispevajo slikanice in pravljice. Pravita, da na ilustracijah zlahka najdemo ježa z na bodice

(19)

6

nabodenim sadjem, da tudi pravljice govorijo o kameli z vodo v grbah, ki prečka puščavo, in da večina pravljic o rjavem medvedu opisuje, da se ta pozimi odpravi na zimsko spanje, saj je zunaj mraz. Glede delfinov je le tretjina učencev vedela, da dihajo s pljuči, preostali so menili, da diha s škrgami ali zračnimi mešički. Avtorja raziskave menita, da jih pri tem zavede življenjsko okolje delfinov.

Ribe

V raziskavi Yen idr. (2007) so učenci jeguljo uvrstili med nevretenčarje, saj ima podolgovato telo in naj bi bila brez okončin. Braund (1998) je prišel do podobne ugotovitve – da številni učenci rib ne uvrščajo med vretenčarje, saj se jim zdi njihova hrbtenica ravna in toga.

Tunnicliffee idr. (2008) so v njihovi raziskavi predšolskim otrokom in prvošolcem pokazali slike posameznih živali in jih vprašali, ali je na sliki žival. Večina jih je trdila, da je delfin riba in ne žival. Menijo, da na to vpliva spoznavanje rib ločeno od ostalih živali. Pri tem je zanimivo, da so izmed teh otrok številni kot predstavnika živali imenovali tudi ribo.

Ptice

Več raziskav glede znanja je bilo opravljenih na področju ptic in odkrite so bile številne napačne predstave. V dveh raziskavah je manj kot četrtina učencev vedela, da je telo pingvina prekrito s perjem, večina jih je odgovorila, da je prekrito s kožuhom ali golo kožo (Kubiatko idr., 2011;

Prokop idr., 2008). Malo več kot polovica učencev in dve tretjini študentov je vedelo, da pingvina uvrščamo med ptice, vendar več kot polovica učencev ni vedela, da pingvini ležejo jajca (Cardak, 2009; Prokop idr., 2008). Le 3 % učencev je vedelo, da sova dobro vidi podnevi in ponoči, večina jih je menila, da dobro vidi le ponoči ( Kubiatko idr., 2011). Večina učencev je menila tudi, da se sovi ponoči svetijo oči (Prokop idr., 2008; Krafogel, 2020). Med slovenskimi učenci sta pogosti predstavi, da sova lahko zavrti glavo za cel krog in da se samec sove imenuje čuk (Torkar idr., 2019; Krafogel, 2020). Slednja verjetno izvira iz otroške ljudske pesmi, v kateri se čuk in sova poročita. Prokop idr. (2008) so ugotovili, da večina (89 %) učencev misli, da petelin zjutraj kikirika z namenom, da bi zbudil ljudi in kokoši. Kot razlog selitve ptic je petina učencev ali manj pravilno navedla pomanjkanje hrane, največ jih je odgovorilo, da se selijo, da ne zmrznejo (Kubiatko idr., 2011; Prokop idr., 2008). Keleş idr.

(2011) so ugotovili, da največ petošolcev krila in zmožnost letenja dojema kot glavni kriterij za uvrščanje živali med ptice. Pogosto so petošolci celo trdili, da je ptica vsaka žival, ki lahko leti, žival, ki ne more leteti, pa ni ptica. Tako so metulja in netopirja najpogosteje uvrstili med ptice, pingvina pa ne.

Dvoživke

Yen idr. (2007) so ugotovili, da študentje kot glavno značilnost dvoživk dojemajo sposobnost življenja v vodi in na kopnem, in da med dvoživke na podlagi tega uvrščajo tudi številne živali, ki to sicer niso. Tako je več kot dve tretjini študentov med dvoživke uvrstilo tudi želvo, polovica raka, tretjina pa pingvina, saj so sposobni živeti v obeh življenjskih okoljih. Med dvoživke so nekateri uvrstili tudi tjulnja. Chylenska in Rybska (2019) pa sta ugotovili, da učenci in dijaki poleg zmožnosti življenja v vodi in na kopnem, dvoživkam pripisujejo majhnost, počasno gibanje in s sluzjo prevlečeno kožo. Zaradi počasnega gibanja in sluzi po telesu so tako mehkužce, kot sta lazar in veliki vrtni polž, pogosto uvrstili med dvoživke. Med dvoživke so uvrščali tudi kačo, pri tem so dodali, da je to dvoživka z luskami, značilnim počasnim gibanjem in sluzasto kožo. Crump in Fenolio (2015) menita, da k temu prispevajo v družbi zakoreninjene ideje, ena izmed katerih je tudi, da je kačja koža sluzasta.

(20)

7 Plazilci

Chylenska in Rybska (2019) sta prepoznali, da mladi pogosto mešajo dvoživke in plazilce. V raziskavi Yen idr. (2007) so številni študenti, zaradi zmožnosti plazenja, med plazilce zmotno uvrstili deževnika, polža in pijavko. Kačo je večina študentov zaradi podolgovatega telesa in odsotnosti okončin, uvrstila med nevretenčarje. Podolgovato ali mehko telo brez okončin sta po njihovem glavna kriterija za uvrščanje živali med nevretenčarje. V raziskavi avtoric Chylenske in Rybske (2019) pa so učenci in dijaki kot glavne značilnosti plazilcev navedli suho kožo z luskami, kopensko življenje in izleganje jajc. Nobena izmed teh »značilnosti« za celoten razred plazilcev ne drži. Želva npr. ima namesto lusk roževinast sloj v obliki plošč, krokodil živi tako na kopnem kot v vodi, modras pa ne leže jajc, ampak skoti žive mladiče. Učenci in dijaki so glede močerada pogosto trdili, da je plazilec, pri tem so se sklicevali na kopensko življenje in prisotnost repa in okončin, saj jih nekateri plazilci imajo. Do podobnih ugotovitev glede močerada je prišla tudi Turkova (2020).

Nevretenčarji

Naz in Nasreen (2013) sta izvedli raziskavo, s katero sta proučili napačne predstave študentov biologije o razvrščanju živali na vretenčarje in nevretenčarje ter njihove razloge za tako uvrstitev posameznih živali. Ugotovili sta, da študenti biologije nimajo jasne predstave o delitvi živali na vretenčarje in nevretenčarje. Študenti biologije niso poznali glavnih značilnosti vretenčarjev in nevretenčarjev oz. razlik med njimi, od tu izvirajo številne njihove napačne predstave, povezane z razvrščanjem živali. Živali so na vretenčarje oz. nevretenčarje razvrščali na podlagi prisotnosti vratu, trdnosti telesa in načina gibanja. Prepričani so bili, da so vretenčarji živali, ki so velike in hitre, nevretenčarji pa tiste, ki so majhne in počasne. Živali so razvrščali predvsem na podlagi iskanja značilnosti, ki bi izključevale možnost uvrstitve v eno izmed skupin.

Tretjina študentov je morsko zvezdo napačno uvrstila med vretenčarje, kot razlog so navedli, da je ta trdna zaradi hrbtenice ali da je njenih 5 krakov zaradi hrbtenice sploh združenih. Med vretenčarje je večina študentov zmotno uvrstila tudi škorpijona. Njihovi razlogi so bili, da je njegova struktura podobna vretenčarjem, saj ima trd in trden rep, na katerem naj bi bili vidni odtisi sklepov, da ima trdo telo ali da se premika hitro. Skoraj polovica jih je zmotno menila, da je netopir zaradi zmožnosti letenja, prisotnosti kril oz. mehkosti nevretenčar. Tudi za veverico so nekateri menili, da je nevretenčar, saj je majhna in zato naj ne bi potrebovala hrbtenice ali zaradi gibčnosti. Največ študentov biologije je med nevretenčarje napačno uvrstilo še želvo, njihova razloga sta bila njena velika trda zunanjost (oklep), ki ni podobna vretenčarjem, in notranja prožnost oz. mehkost ali pa zelo počasno gibanje. Med nevretenčarje je večina študentov napačno uvrstila tudi kačo in sicer zaradi velike gibljivosti telesa, odsotnosti okončin, nezmožnosti vzravnanega položaja ali zaradi podobnosti z deževnikom. Cinici (2013) pa je ugotovila, da učenci gosenico metulja zaradi plazenja pogosto dojemajo kot plazilca, metulja pa kot drugo vrsto, ker lahko leti.

2.3.2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREDSTAVE OTROK O ŽIVALIH

Kubiatko in Prokop (2007) sta ugotovila, da znanje učencev o sesalcih do določene mere s starostjo praviloma narašča, a ne enakomerno, podobno je glede znanja o nevretenčarjih ugotovil tudi Randler (2008). Tunnicliffee idr. (2008) pa so pri otrocih predšolskega obdobja

(21)

8

in prvega razreda proučevali razvoj sposobnosti razvrščanja živali in so ugotovili, da se tudi ta razvija vzporedno s starostjo.

Kellert (1985) je ugotovil, da se s starostjo spreminja tudi odnos otrok do živali. Odkril je tri stopnje v razvoju otrokovega dojemanja živali. V obdobju od šestega do devetega leta otroci kažejo čustveno skrb in sočutje do živali, od desetega do trinajstega leta otroci pridobijo veliko znanja o živalih in jih dejansko tudi bolje razumejo, od trinajstega do šestnajstega leta pa oblikujejo etično skrb, hvaležnost in spoštovanje tako do živali kot tudi do naravnega okolja.

Med zanimanjem in odnosom do živali so Prokop, Kubiatko in Fančovičová (2007) v raziskavi o pticah ugotovili pozitivno povezanost. Učenci, ki so izrazili bolj pozitiven odnos do živali, so izkazali tudi večjo skrb zanje.

Glede vpliva spola na poznavanje živali so raziskovalci prišli do različnih ugotovitev. V medkulturni raziskavi o pticah, v kateri so sodelovale štiri države, so se dekleta prav v vseh državah bolje odrezala od dečkov, uspešnejša so bila tudi v raziskavah o vretenčarjih (Randler, 2008) in o selitvah živali (Kubiatko, 2015). V drugi raziskavi o pticah (Prokop, Kubiatko in Fančovičová, 2008) med spoloma glede znanja ni bilo pomembnih razlik. Dečki pa so pokazali več znanja od deklet v raziskavi o sesalcih (Kubiatko in Prokop, 2009).

Več raziskovalcev je ugotovilo, da se med dekleti in dečki razlikuje odnos in zanimanje za živali. Izkazalo se je, da imajo dekleta najraje hišne ljubljenčke, dečkom pa so všeč domače in divje eksotične živali (Lindemann – Matthies, 2005). Herzog in Golden (2009) sta ugotovila, da imajo dekleta običajno bolj pozitiven odnos do živali kot dečki, kar se je izkazalo tudi v primeru ptic (Prokop, Kubiatko in Fančovičová, 2008).

Otrokom tekom odraščanja knjige, televizijski programi, risanke in animirani filmi nudijo veliko informacij o popularnih eksotičnih divjih živalih. V medijih so zastopane predvsem tiste živalske vrste, ki so privlačne za gledalce, predvsem otroke, to so zlasti velike karizmatične živali, še posebej sesalci (Clucas idr., 2008). Ti viri svojim gledalcem pogosto posredujejo tudi napačne informacije, ki vplivajo na pojav napačnih predstav pri otrocih. Genovart idr. (2013) so prišli do zaskrbljujoče ugotovitve, da učenci eksotične živali poznajo veliko bolje od lokalnih. V slovenskem okolju sta Torkar in Mavrič (2016) ugotovila, da so učenci najbolje poznali afriške živali, takoj za njimi pa evropske. Pri tem so kot najpogostejši vir informacij navedli televizijo, revije in knjige. Tudi Tunnicliffe idr. (2008) so ugotovili, da tudi pri otrocih predšolskega obdobja in prvega razreda pozornost najbolj pritegnejo divje eksotične živali, saj so otroci kot predstavnika živali najpogosteje navedli tigra in leva.

Kubiatko (2012) je razbral, da so živali v pravljicah razdeljene na »dobre« in »slabe«. Medved, pajek, kača, netopir in rak so pogosto prikazani kot slabi, tako jih predstavljata že samo njihovo življenjsko okolje in način življenja. Plenilske živali so običajno predstavljene tako, da vzbudijo odklonilen odnos, njihov plen pa vzbuja naklonjenost. Ugotovil je, da s tem sovpada tudi odnos predšolskih otrok do živali. Otroci imajo o medvedu, pajku, kači, netopirju in raku pogosto negativno mnenje in jim pogosto vzbujajo strah, nasprotno pa so izredno naklonjeni psu, konju, delfinu, mački in opici. Tomažič in Verčkovnik (2006) sta učencem omogočila izkustveni model učenja z dvoživkami in izkazalo se je, da so ti učenci svoj odnos do dvoživk spremenili bolj pozitivno od učencev, ki so se učili preko tradicionalnega modela. Tudi Kolar (2020) je na primeru kače ugotovil, da se je strah in odpor do kače s strani predšolskih otrok s pomočjo doživljajske predstavitve občutno zmanjšal.

(22)

9

Miti, legende, ljudske in umetne pravljice ter pesmi se med kulturami razlikujejo. Pogosto nerealistično upodabljajo živali, kar prispeva k oblikovanju zmotnih idej o živalih pri ljudstvu.

Kubiatko in Prokop (2007) sta ugotovila, da največ slovaških otrok misli, da se netopirji prehranjujejo s krvjo. Med slovaškimi otroki je pogosta tudi predstava, da se sovi ponoči svetijo oči (Prokop idr. 2008). Med Američani je znan mit, da se kolibriji selijo na hrbtih gosi, med slovenskimi učenci pa se ta ideja pojavi le izjemoma (Hummel idr., 2015; Krafogel, 2021).

Predstava, ki je med slovenski učenci zelo razširjena, pa je, da je sova ženski primerek navadnega čuka, kar verjetno izvira iz slovenske ljudske pesmi, v kateri se čuk in sova poročita (Torkar in sod., 2019).

Zanimivo je, da se med kulturami ne razlikujejo le predstave, ampak tudi odnos do živali.

Hummel idr. (2015) poročajo, da so kolumbijski učenci izkazali več zanimanja za ptice kot slovaški, turški in nemški. Kolumbija je med vseh temi državami ekonomsko najšibkejša, menijo, da to prispeva k večji povezanosti kolumbijskih otrok z naravo in večjemu zanimanju teh otrok za ptice v primerjavi z razvitejšimi državami.

Eidt (2016) je raziskovala, kako učinkuje ustreznost predstavitve živali v Disneyjevih animiranih filmih na predstave študentov, ki so si te filme ogledali. Ugotovila je, da le-ta vpliva na predstave študentov. Študentje, ki so si Disneyjeve animirane filme ogledali, so v primerjavi s tistimi, ki si jih niso, bolj pogosto odgovorili pravilno glede značilnosti, ki so bile predstavljene pravilno, glede značilnosti, ki so bile predstavljene napačno, pa so tudi sami pogosteje odgovarjali napačno.

Čeprav se sliši nenavadno, k razvoju napačnih predstav lahko prispevajo tudi dokumentarni filmi. Otroci si del vsebine, ki je predstavljena realistično, namreč lahko razlagajo po svoje.

Tako so Braund (1991) in Yen idr. (2007) ugotovili, da nekateri učenci menijo, da so pingvini sesalci, saj naj bi mladiči sesali materino mleko. Učenci lahko v naravoslovnih oddajah vidijo, da se mladiči zatečejo pod materine peruti, kjer se počutijo varne, in si to predstavljajo kot dojenje (Braund, 1991 v Allen 2014).

Kattmann (2001) je ugotovil, da učence lahko zmede življenjsko okolje živali. Tako večina učencev delfina pravilno uvršča med sesalce, vendar pogosto mislijo, da diha s škrgami. Učenci so delfina primerjali z ribami, ker tako kot ribe, živi v morju, le te pa dihajo s škrgami. Iz podobnega razloga je polovica učencev mislila, da se mladiči kitov prehranjujejo s planktonom (Prokop in Kubiatko, 2008). V raziskavi avtorjev Yen, Yao in Mintzes (2007) so učenci raka, pingvina, želvo in tjulnja pogosto napačno uvrstili med dvoživke zaradi zmožnosti življenja v vodi in na kopnem. Podobno se je izkazalo celo pri študentih, bodočih učiteljih, in sicer jih je kar 26 %, menilo, da je pingvin riba, ker živi v morju (Cardak, 2009).

Trowbridge in Mintzes (1985) poročata, da učenci nekatere predstave o živalih oblikujejo tudi na podlagi primerjanja s tipičnimi oziroma arhetipskimi živalmi, kar lahko vpliva na pojav nekaterih napačnih predstav. Tak primer je potočni rak, ki so ga učenci uvrstili med vretenčarje, saj naj bi jih hitinast oklep spominjal na hrbtenico (Fairbanks, 2011).

Razlogi, zaradi katerih pride do napačnih predstav, so lahko tudi jezikovni. V angleško govorečem okolju sta tak primer morska zvezda (starfish) in meduza (jellyfish), saj v njunem poimenovanju najdemo besedo »fish«, kar pomeni riba (Allen, 2010). V slovaškem jeziku je tak primer kit (velryba), saj njegovo poimenovanje »vel ryba« dobesedno pomeni velika riba.

(23)

10

2.3.3 ODPRAVLJANJE NAPAČNIH PREDSTAV

Številni učitelji se zavedajo nepopolnih ali napačnih pojmovanj učencev. Njihove pristne napačne predstave se trdno zakoreninijo in se odločno upirajo spremembi (Wenning, 2008).

Predstave in razumevanje sveta, ki si ga otroci oblikujejo v zgodnjem otroštvu, so odločilni, saj vplivajo na njihovo nadaljnje razumevanje in odnos do narave (Dolenc-Orbanić in Battelli, 2015). Izrednega pomena je, da učitelj pred obravnavo nove učne snovi preveri predstave učencev o učni snovi, ki je na sporedu. Bistveno je, da učitelj obstoječe znanje učencev poveže s tistim, o čemer se bodo učili (Tomažič, Vidic, 2012).

Obstaja širok nabor tehnik, s katerimi lahko spoznamo miselne sheme učencev in s tem odkrijemo predstave, ki niso povsem pravilne. Driver s sodelavci (1994) predstavi nekaj tehnik, ki so uporabne za spoznavanje učenčevih predstav tudi pri naravoslovju.

• Zapisovanje trditev: Vsak učenec si zapiše pet trditev vezanih na naravoslovni pojem, ki jim ga poda učitelj. Učenci se združijo v manjše skupine, si med seboj zapisane trditve preberejo in se o njih pogovorijo. Vsaka skupina oblikuje svoj izbor trditev in ga nato predstavi ostalim skupinam.

• Plakati: Učitelj zastavi neko vprašanje, povezano s temo, ki jo bodo z učenci obravnavali. Učenci znotraj manjših skupin o svojih idejah razpravljajo in izdelajo plakat s končnim povzetkom. Skupine si med seboj svoje plakate predstavijo.

• Razvrščanje kartic: Učenci dobijo kartice s slikami, s trditvami ali z obojim in jih po danem kriteriju uvrstijo v podskupine. Tak primer je npr. razvrščanje vretenčarjev in njihovih značilnosti na posamezne živalske razrede.

• Miselni/teoretični poskus: Učitelj zastavi problemsko vprašanje, učenci znotraj manjših skupin nato o vprašanju razpravljajo in ga poskušajo razrešiti. Skupine si med seboj poročajo svoje ugotovitve.

• Oblikuj in izdelaj: Učenci z lastnim načrtovanjem in praktičnim delom opravijo neko nalogo. Učenci lahko npr. izdelajo določevalni ključ odtisov stopinj različnih gozdnih živali.

• Razlaga: Učitelj zastavi vprašanje višje taksonomske stopnje, učenci o njem razmislijo in napišejo lastno razlago, pri tem lahko skicirajo tudi razna ponazorila.

• Kontrolni seznam: Učenci dobijo seznam ali sličice npr. rastlin. Učitelj jim zastavlja razna vprašanja, kot so: katere rastline proizvajajo fotosintezo, imajo korenine, cvetijo, so vetrocvetke?

• Predvidi in razloži: Učitelj zastavi vprašanje višje taksonomske stopnje, učenci o njem razmislijo, svoje ideje predstavijo in jih razložijo. Na koncu veljavnost svojih razlag še praktično preverijo. Primer vprašanja: kaj hitreje pada: storž ali enako velik kamen?

• Praktični poskus: Učenci načrtujejo in izvedejo poskus, s katerimi dobijo odgovor na dano raziskovalno vprašanje, ob tem zapisujejo tudi svoje meritve oziroma ugotovitve.

Na koncu svoje ugotovitve predstavijo in demonstrirajo, kako so prišli do odgovora.

Poleg naštetih tehnik je med pogostejšimi in učinkovitejšimi načini odkrivanja napačnih predstav tudi dvotirni test. Gre za obliko testa, katerega glavni namen je prav odkrivanje

(24)

11

učenčevih napačnih ali alternativnih predstav. Vsako vprašanje je sestavljeno iz dveh stopenj, na prvi stopnji učenci odgovorijo na zastavljeno vprašanje, na drugi pa utemeljijo razloge za svojo odločitev s prve stopnje. To učitelju omogoča pridobitev poglobljenega vpogleda v učenčevo razumevanje preverjane vsebine. S tem učitelj napačne predstave ne le odkrije, ampak izsledi tudi razloge za njihovo prisotnost, kar je glavna prednost dvotirnega testa (Chu idr., 2010). Tomažič in Vidiceva (2012) opomnita, da lahko dvotirni test poleg pisne oblike izvedemo tudi v obliki intervjuja.

Izpostaviti je treba tudi pojmovne mape/mreže, saj veljajo kot eno pogosteje uporabljenih in bolj učinkovitih načinov za preverjanje predstav učencev. Pojmovne mape so vizualne ponazoritve pojmov in idej ter njihovih medsebojnih povezav. Pojmi v njej so med seboj povezani s puščicami, besednimi zvezami in navzkrižnimi povezavami, ki predstavljajo odnose med pojmi z različnih področij oziroma sklopi. Pojmovne mape imajo navpično in vodoravno urejeno strukturo. Navpična ureja pojme od zgoraj navzdol, od splošnejših do bolj specifičnih.

Vodoravna pa ureja pojme glede na sorodnost, to pomeni, da so vzdolž iste vodoravne osi nameščeni sorodni pojmi. Na ta način je pojmovna mapa lahko oblikovana tudi v obliki drevesa.

Poznamo pa tudi krožne pojmovne mape s splošnimi pojmi v središču in bolj specifičnimi ob robovih (Šket, Glažar in Vogrinc, 2014). Pojmovna mreža odseva miselno strukturo učenca, zato nam omogoča, da iz nje razberemo njihove pravilne in napačne oziroma pomanjkljive predstave in povezave (Nemec, 2011; Nemec in Resnik Planinc, 2012).

Zgoraj opisane tehnike vodijo do pojmovne spremembe, katere namen je nepopolno ali napačno pojmovanje približati ali zamenjati z znanstvenim. Pojmovna sprememba je učenje, ki spremeni obstoječo predstavo (torej prepričanje, idejo ali način razmišljanja) (Davis, 2001).

Obravnavamo jo lahko kot postopek, namenjen neko predstavo prikazati bolj verjetno od druge.

Pojmovna sprememba je opisana kot postopek učenja znanosti na način, ki od učenca zahteva, da preuredi, prerazporedi oziroma prestrukturira (Vosniadou, 1998) ali zamenja obstoječe napačne predstave, da bi sprejel nove (Sanger, 2000).

Da bi bilo obstoječe znanje uporabno, nadaljnje učenje pa uspešno, sta ključnega pomena ustrezna strukturiranost in razumevanje znanja. Zato je potrebno, da bi vsak učitelj poznal in bil vešč nekaj načinov prepoznavanja kakovosti in strukture predznanja učencev, in da bi njihovo predznanje nato upošteval pri nadaljnjem delu z njimi (Marentič Požarnik, 2003).

Učinkovito odpravljanje oziroma preoblikovanje napačnih predstav zahteva izvajanje metakognitivnih in utrditvenih procesov, teh pa tradicionalni pristopi ne vključujejo.

Prizadevati si je treba za krepitev novega znanja. Pozabljanje določenih idej zahteva delo, zato je potrebno vključiti dejavnosti, ki te ideje slabijo in krepijo priklic želenega razumevanja. Pri tem so učinkoviti učenje, razlage in vaja. Te dejavnost omogočijo, da učenci razvijejo dolgotrajno spremembo v razumevanju in sposobnost natančnega priklica tega znanja v različnih novih pogojih (Wenning, 2008) oziroma jih vodi do pojmovne spremembe.

K pojmovni spremembi stremi tudi konstruktivistični pristop pouka, zato predstavlja zelo učinkovito orodje za odpravljanje in preoblikovanje napačnih in nepopolnih predstav učencev (Uzuntiryaki idr., 2009; Dolenc-Orbanić in Battelli, 2015; Wenning, 2008).

Konstruktivistični pristop temelji na odkrivanju pojmovanj učencev. Izhaja iz njihovega predhodnega znanja, saj je za izgradnjo znanja to treba povezati s predhodnim. Glavni cilj konstruktivističnega pouka je nadgradnja oziroma preoblikovanje učenčevih pojmovanj, kar učenec doseže predvsem z lastno aktivnostjo. Učenec je v vlogi oblikovalca lastnega znanja pri

(25)

12

čimer se zaveda odgovornosti za lastno učenje. Pri konstruktivističnem pouku torej ne gre za prenos znanja z učitelja na učenca, učiteljeva naloga je predvsem oblikovanje spodbudnega učnega okolja, ki učencu omogoči, da oblikuje svoje znanje. Učno okolje spodbuja tudi refleksijo pridobljenega znanja. Konstruktivistični pouk poudarja kakovost znanja in ne količine le-tega (Uzuntiryaki idr., 2009). Marentič Požarnikova (2013) pa kakovostno in ustrezno strukturirano znanje opredeljuje kot odločilna dejavnika do uspešnega nadaljnjega učenja.

2.4 OBRAVNAVA VSEBIN O ŽIVALIH V UČNIH NAČRTIH SPOZNAVANJE OKOLJA IN NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

V prvih letih šolanja spoznavanje naravoslovnih vsebin poteka kot nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta in odkrivanja prepletenosti in soodvisnosti pojavov in okolja. Pri tem učenec predznanje, pridobljeno z izkušnjami in iz medijev, oblikuje, razširja in poglablja (Štrukelj, 2011a). Pouk naj temelji na predznanju učencev, pri čemer bodo učenci aktivno gradili svoje znanje in jim omogoča, da svoje napačne predstave nadomestijo z znanstveno ustreznejšimi. Učiteljeva temeljna vloga je, da ustvarja spodbudno učno okolje in situacije, s katerimi bodo učenci ohranili radovednost za naravoslovje in veselje do učenja, razvijali svoj način učenja in se ob tem učili samostojnega raziskovanja (Štrukelj, 2011b).

Spoznavanje posameznih okolij (npr. gozd) naj, če je le mogoče, učenci spoznavajo neposredno, prav tako pa tudi živa bitja. Živali in rastline naj spoznavajo neposredno v okolju, v gojilnicah ali pa jih prinašajo v učilnico in nato vrnejo v naravo. Za živali in rastline naj učenci pri pouku čim bolj samostojno tudi skrbijo (Štrukelj, 2011a).

V prvem triletju učenci živali sistematično spoznavajo pri predmetu spoznavanje okolja, v četrtem in petem pa pri predmetu naravoslovje in tehnika. V spodnji preglednici (Preglednica 1) so iz učnih načrtov spoznavanja okolja in naravoslovja in tehnike izpisane vsebine in operativni učni cilji, ki so predvideni za dotični predmet. V pokončnem tisku so izpisane učne vsebine in operativni učni cilji, ki predvidevajo spoznavanje živali, v poševnem tisku pa tisti, ki sicer ne predvidevajo obravnavanja živalskih vsebin, vendar jih učitelj kljub temu lahko vključi. K tem smo dopisali tudi primere dejavnosti ali vsebin, preko katerih učenci lahko spoznavajo živali in z njimi delno oziroma v celoti uresničijo predvidene učne cilje. V šestem in sedmem razredu učenci živali spoznavajo tudi pri predmetu naravoslovje, v osmem in devetem pa pri biologiji, vendar teh učnih vsebin in ciljev v preglednico nismo vključili, saj smo proučevali predstave učencev tretjega in petega razreda, ki se s omenjenima predmetoma srečajo šele v nadaljevanju šolanja.

Preglednica 1: Pregled vsebin in operativnih učnih ciljev iz učnih načrtov spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike, pri katerih lahko obravnavamo vsebino o živalih

Razred – predmet

Tematski sklop;

vsebina

Operativni učni cilji, pri katerih lahko vključimo spoznavanje živali

Primer dejavnosti ali vsebine SILE IN GIBANJE;

Gibanje

• znajo natančno opazovati, opisati in poimenovati lastno gibanje, gibanje živali in igrač

Na travniku opazujejo gibanje travniških živali,

(26)

13 1. razred –

spoznavanje okolja

gibanje opišejo in posnemajo ŽIVA BITJA;

Živa in neživa narava Okolje in živa bitja Raznovrstnost živega

Rastline in živali

• prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja

• vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave

• znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi

ČLOVEK;

Človeško telo (zunanji deli)

• ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo

Klopi prenašajo nekatere nevarne bolezni, s katerimi lahko okužijo človeka ali živali

• poznajo svoje telo in znajo poimenovati zunanje dele telesa

Primerjajo svoje telo z živalskim JAZ;

(Moja) čustva

• vedo, da čustva vplivajo na vedenje Medved/in kača napadeta, ko se počutita ogroženega (strah/jeza) SKUPNOSTI;

Prazniki doma in po svetu (osebni, lokalni, državni, verski, mednarodni)

• spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki ali v določenem okolju, državi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doživljajo

Praznovanje svetovnega dneva čebel, ob njem spoznavajo čebele

2. razred – spoznavanje okolja

SILE IN GIBANJE;

Sledovi gibanja (sledovi živali, vozil)

• znajo opazovati, opisati in ugotoviti, kako nastajajo sledovi gibanja in kaj jih povzroča

Primerjajo živalske stopinje in jih prirejajo živalim ŽIVA BITJA;

Straši in mladiči (potomci) Vrt

Pogoji za življenje živali (hrana, voda in rudninske snovi, zrak, prostor) Nastanek novega bitja

(razmnoževanje, rast, razvoj)

• vedo, da živali potrebujejo za življenje zlasti vodo, hrano in zrak

• vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

• spoznajo, da se ljudje in živali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo

OKOLJSKA VZGOJA;

• vedo, da so spremembe v okolju včasih za živali ali rastline ugodne, včasih pa škodljive, lahko pa so za nekatere ugodne in za druge škodljive

Ob izsekavanju gozdov veliko živali izgubi svoj dom

(27)

14 Posledice

onesnaževanja za živa bitja

3. razred – spoznavanje okolja

PROSTOR; • spoznajo življenje in delo na kmetiji po letnih časih

Pomladi imajo nekatere domače živali mladiče SILE IN GIBANJE; • spoznajo načine gibanja teles v vodi in

zraku ter po različnih trdnih površinah in kaj vpliva na to gibanje

Opazujejo gibanje hrošča, polža, kobilice in pajka POJAVI;

Izvor in potovanje zvoka

• spoznajo nastajanje in lastnosti zvoka Črički drgnejo pokrovki eno ob drugo, pokrovki zavibrirata in oddajata zvok ŽIVA BITJA;

Življenjska okolja Medsebojna odvisnost živih bitij Življenjski krog (rojstvo, rast, razvoj, smrt, razkrajanje)

• razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje (noč – dan, letni časi)

• znajo opisati in razlikovati značilna okolja v Sloveniji ter živali in rastline v njih (park, travnik, gozd, sadovnjak, polje idr.)

• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje oddajajo

• spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje, ter da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo

• vedo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste in kako se razmnožujejo druga živa bitja

• spoznajo, da ljudje živijo dlje kot večina drugih živali, toda vsa živa bitja umrejo in se po smrti razgradijo ČLOVEK;

Nevarne snovi, ki ogrožajo zdravje, in bolezni

Zaščita pred boleznimi

• se seznanijo s preprečevanjem bolezni, pogostimi boleznimi, zdravljenjem, nego in okrevanjem

Klopi prenašajo nekatere nevarne bolezni, ko gremo v naravo, se pred klopi lahko

zaščitimo (oblačila, repelenti)

• vedo, da nekatere bolezni povzročajo zelo majhna bitja (mikrobi) in da se te lahko razširjajo na ljudi in živali

Steklina pri psih

PROMET

Vzroki za potovanja

• spoznajo vzroke za potovanja Ptice selivke se v hladnem delu leta selijo zaradi pomanjkanja hrane