UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Jure Krafogel
NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV 4. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O PTICAH
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Jure Krafogel
NAPAČNE PREDSTAVE UČENCEV 4. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O PTICAH
MISCONCEPTIONS ABOUT BIRDS OF FOURTH AND FIFTH GRADERS Magistrsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Gregor Torkar
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Najprej se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju za odzivnost, pripravljenost, strokovno pomoč in izredno prijaznost. Za pomoč sem hvaležen vsem učiteljem, ki so bili s svojimi razredi pripravljeni sodelovati v raziskavi. Hvala prijatelju Marku za vse zapiske in pedagoške nasvete, Tjaši za pomoč pri lektoriranju in Rihardu za
spodbudo, ko sem jo najbolj potreboval. Za vso podporo med celotnim študijem pa sem izredno hvaležen svoji ženi Klari in vsem domačim.
i
Povzetek
Ptice so skupina živali, ki jih dnevno srečujemo, pa vendar o njih ne vemo veliko. Otroci že v predšolskem obdobju stopajo v stik z njimi preko televizije, pravljic, interneta in ostalih medijev ter si o njih ustvarjajo predstave, med katerimi pa so nekatere napačne. Z vključevanjem opazovanja živali v pouk in samostojnim grajenjem znanja učencev lahko izboljšujemo znanje in predstave otrok o pticah.
Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali med učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol obstajajo napačne predstave o pticah, ali so katere izmed njih kulturno pogojene in kako so odvisne od spola, kraja bivanja in zanimanja učencev za živali.
Raziskavo smo izvedli na vzorcu 412 otrok 4. in 5. razredov štirih slovenskih osnovnih šol.
Rezultate smo pridobili s pomočjo preizkusa znanja, ki so ga učenci izpolnjevali, analizirali pa smo jih s programom SPSS.
Raziskava je pokazala, da med učenci obstajajo nekatere napačne predstave o pticah.
Najpogostejša je ta, da je čuk sovin samec. Ta napačna predstava je tudi kulturno pogojena.
Težave so imeli tudi s predstavami: petelin kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši; pingvin ima kožuh; sova lahko zavrti glavo v vratu za cel krog; netopir je nočna ptica.
KLJUČNE BESEDE: ptice, osnovnošolci, preizkus znanja, napačne predstave
ii
Summary
Birds are a group of animals, which we encounter daily, however, we do not know much about them. Even in the pre-school period, children get in touch with them through television, fairy tales, the Internet and other media, and create assumptions about them, some of which are wrong. By integrating animal observation into lessons and building students' knowledge independently, we can improve children's knowledge and perceptions of birds.
With our research, we wanted to find out whether there are misconceptions about birds among 4th and 5th grade elementary school students, whether any of them are culturally conditioned, and how they depend on student's gender, place of residence, and their interest in animals.
The research was carried out on a sample of 412 4th and 5th grade children from four Slovenian primary schools. The results were obtained with the help of a test of knowledge that the students completed. We analysed results with the SPSS program.
Research has shown that there are some misconceptions about birds among students. The most common of them is that the Slovenian word »čuk« (Athene noctua) refers to a male owl (Strix aluco). This misconception is also culturally conditioned. They also had trouble with misconceptions: a rooster crows to wake people and chickens; the penguin has a fur; an owl can turn its head in its neck for a full circle; a bat is a nocturnal bird.
KEY WORDS: birds, primary school pupils, examination, misconceptions
Kazalo vsebine
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2
2.1 PTICE IN NJIHOVO VARSTVO ... 2
2.1.1 ZNAČILNOSTI PTIC ... 2
2.1.2 OGROŽENOST PTIC ... 2
2.1.3 POMEN ZNANJA O PTICAH ZA NJIHOVO OHRANITEV ... 3
2.2 PTICE V UČNIH NAČRTIH OSNOVNE ŠOLE ... 4
2.3 OPREDELITEV POJMOV: INTUITIVNE PREDSTAVE, NAPAČNE PREDSTAVE, ZNANSTVENE PREDSTAVE ... 6
2.3.1 INTUITIVNE PREDSTAVE ... 6
2.3.2 NAPAČNE PREDSTAVE ... 7
2.3.3 ZNANSTVENE PREDSTAVE ... 7
2.4 NAPAČNE PREDSTAVE V NARAVOSLOVJU ... 8
2.4.1 NAPAČNE PREDSTAVE OTROK IN MLADOSTNIKOV O PTICAH ... 8
2.4.2 ODPRAVLJANJE NAPAČNIH PREDSTAV ... 10
2.5 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREDSTAVE OTROK O ŽIVALIH ... 11
3 EMPIRIČNI DEL ... 13
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 13
3.2 CILJI RAZISKAVE ... 13
3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 13
3.3.1 OPIS VZORCA ... 13
3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 15
3.3.3 OPIS INSTRUMENTOV ... 15
3.3.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 16
4 REZULTATI ... 17
4.1 ZNANJE O PTICAH ... 17
4.1.1 ZNANJE O PTICAH GLEDE NA SPOL UČENCEV ... 19
4.1.2 ZNANJE O PTICAH GLEDE NA KRAJ BIVANJA UČENCEV ... 30
4.2 ZANIMANJE UČENCEV ZA ŽIVALI ... 40
4.2.1 ZNANJE O PTICAH GLEDE NA ZANIMANJE UČENCEV ZA ŽIVALI .... 41
4.3 KULTURNO POGOJENE NAPAČNE PREDSTAVE ... 61
4.4 KVALITATIVNA ANALIZA TREH NAPAČNIH PREDSTAV ... 63
4.4.1 ANALIZA TRDITVE »SAMEC SOVE SE IMENUJE ČUK«. ... 63
4.4.2 ANALIZA TRDITVE »PINGVINI IMAJO TOPEL KOŽUH, KI JIH GREJE«. 64 4.4.3 ANALIZA TRDITVE »ŠTORKLJE PRINAŠAJO DOJENČKE«. ... 66
5 DISKUSIJA ... 68
5.1 NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH MED UČENCI 4. IN 5. RAZREDOV ... 68
5.2 KULTURNO POGOJENE NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH ... 69
5.3 VPLIV SPOLA NA NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH ... 69 5.4 VPLIV KRAJA BIVANJA (MESTO, VAS) NA NAPAČNE PREDSTAVE O PTICAH ... 70 5.5 RAZLIKOVANJE NAPAČNIH PREDSTAV O PTICAH GLEDE NA STOPNJO ZANIMANJA ZA ŽIVALI ... 70 6 SKLEPI ... 71 7 LITERATURA ... 72
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Pregled nekaterih pogostih napačnih predstav o pticah ... 9 Preglednica 2: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na spol ... 14 Preglednica 3: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ... 14 Preglednica 4: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na kraj bivanja ... 14 Preglednica 5: Prikaz zanimanja učencev za živali ... 40 Preglednica 6: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini valijo jajca«
glede na zanimanje učencev za živali ... 41 Preglednica 7: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova vidi samo ponoči«
glede na zanimanje učencev za živali ... 42 Preglednica 8: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo kosti« glede na zanimanje učencev za živali ... 43 Preglednica 9: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo« glede na zanimanje učencev za živali ... 44 Preglednica 10: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje« glede na zanimanje učencev za živali ... 45 Preglednica 11: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice letijo« glede na zanimanje učencev za živali ... 46 Preglednica 12: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sovi se ponoči svetijo oči« glede na zanimanje učencev za živali ... 47 Preglednica 13: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Netopirji so nočne ptice« glede na zanimanje učencev za živali ... 48 Preglednica 14: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice pojejo takrat, ko so vesele« glede na zanimanje učencev za živali ... 49 Preglednica 15: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog« glede na zanimanje učencev za živali ... 50
Preglednica 16: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog« glede na zanimanje učencev za živali ... 51 Preglednica 17: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice se pozimi selijo na jug« glede na zanimanje učencev za živali ... 52 Preglednica 18: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Žolna je zelo žejna ptica« glede na zanimanje učencev za živali ... 53 Preglednica 19: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Samec sove se imenuje čuk« glede na zanimanje učencev za živali ... 54 Preglednica 20: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo v kljunu zobe« glede na zanimanje učencev za živali ... 55 Preglednica 21: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Štorklje prinašajo dojenčke« glede na zanimanje učencev za živali ... 56 Preglednica 22: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Detel pobira žuželke z dreves zato, da zdravi drevesa« glede na zanimanje učencev za živali ... 57 Preglednica 23: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Noj zakoplje glavo v pesek, ko ga je strah« glede na zanimanje učencev za živali ... 58 Preglednica 24: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Kolibriji se selijo na hrbtih drugih večjih ptic« glede na zanimanje učencev za živali ... 59 Preglednica 25: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sove skovikajo pri hiši, kjer bo nekdo umrl« glede na zanimanje učencev za živali ... 60 Preglednica 26: Prikaz deleža kategorij odgovorov učencev kot komentar na trditev »Samec sove se imenuje čuk.« ... 63 Preglednica 27: Prikaz deleža kategorij odgovorov učencev kot komentar na trditev »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje.« ... 64 Preglednica 28: Prikaz deleža kategorij odgovorov učencev kot komentar na trditev »Štorklje prinašajo dojenčke.« ... 66
Slika 1: Prvi del prikaza odgovorov učencev. Trditve so pravilne in nepravilne, prikazan pa je odstotek učencev, ki so se do trditev opredelili pravilno, narobe ali pa se niso opredelili. ... 17 Slika 2: Drugi del prikaza odgovorov učencev. Trditve so pravilne in nepravilne, prikazan pa je odstotek učencev, ki so se do trditev opredelili pravilno, narobe ali pa se niso opredelili. . 18 Slika 3: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini valijo jajca« glede na spol učencev ... 19 Slika 4: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova vidi samo ponoči« glede na spol učencev ... 20 Slika 5: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo kosti« glede na spol učencev ... 20 Slika 6: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo« glede na spol učencev ... 21 Slika 7: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje« glede na spol učencev ... 21 Slika 8: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice letijo« glede na spol učencev ... 22 Slika 9: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sovi se ponoči svetijo oči«
glede na spol učencev ... 22 Slika 10: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Netopirji so nočne ptice«
glede na spol učencev ... 23 Slika 11: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice pojejo takrat, ko so vesele« glede na spol učencev ... 23 Slika 12: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog« glede na spol učencev ... 24 Slika 13: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši« glede na spol učencev ... 24 Slika 14: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice se pozimi selijo na jug« glede na spol učencev ... 25
Slika 15: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Žolna je zelo žejna ptica«
glede na spol učencev ... 25 Slika 16: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Samec sove se imenuje čuk«
glede na spol učencev ... 26 Slika 17: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo v kljunu zobe«
glede na spol učencev ... 26 Slika 18: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Štorklje prinašajo dojenčke«
glede na spol učencev ... 27 Slika 19: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Detel pobira žuželke z dreves zato, da zdravi drevesa« glede na spol učencev ... 27 Slika 20: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Noj zakoplje glavo v pesek, ko ga je strah« glede na spol učencev ... 28 Slika 21: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Kolibriji se selijo na hrbtih drugih večjih ptic« glede na spol učencev ... 28 Slika 22: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sove skovikajo pri hiši, kjer bo nekdo umrl« glede na spol učencev ... 29 Slika 23: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini valijo jajca« glede na kraj bivanja učencev ... 30 Slika 24: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova vidi samo ponoči« glede na kraj bivanja učencev ... 30 Slika 25: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo kosti« glede na kraj bivanja učencev ... 31 Slika 26: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo« glede na kraj bivanja učencev ... 31 Slika 27: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje« glede na kraj bivanja učencev ... 32 Slika 28: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice letijo« glede na kraj bivanja učencev ... 32
Slika 29: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sovi se ponoči svetijo oči«
glede na kraj bivanja učencev ... 33 Slika 30: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Netopirji so nočne ptice«
glede na kraj bivanja učencev ... 33 Slika 31: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice pojejo takrat, ko so vesele« glede na kraj bivanja učencev ... 34 Slika 32: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog« glede na kraj bivanja učencev ... 34 Slika 33: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši« glede na kraj bivanja učencev ... 35 Slika 34: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice se pozimi selijo na jug« glede na kraj bivanja učencev ... 35 Slika 35: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Žolna je zelo žejna ptica«
glede na kraj bivanja učencev ... 36 Slika 36: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Samec sove se imenuje čuk«
glede na kraj bivanja učencev ... 36 Slika 37: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo v kljunu zobe«
glede na kraj bivanja učencev ... 37 Slika 38: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Štorklje prinašajo dojenčke«
glede na kraj bivanja učencev ... 37 Slika 39: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Detel pobira žuželke z dreves zato, da zdravi drevesa« glede na kraj bivanja učencev ... 38 Slika 40: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Noj zakoplje glavo v pesek, ko ga je strah« glede na kraj bivanja učencev ... 38 Slika 41: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Kolibriji se selijo na hrbtih drugih večjih ptic« glede na kraj bivanja učencev ... 39 Slika 42: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sove skovikajo pri hiši, kjer bo nekdo umrl« glede na kraj bivanja učencev ... 39
Slika 43: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s tujimi kulturno pogojenimi napačnimi predstavami o pticah ... 61 Slika 44: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s slovenskimi kulturno pogojenimi napačnimi predstavami o pticah ... 62
1
1 UVOD
Širjenje znanja in zavedanja o okoljskih problematikah je ključni korak v ohranjanju narave (Prokop idr., 2008). Vse več raziskav po svetu potrjuje prisotnost napačnih predstav o pticah med otroki in mladostniki (Cardak, 2009; Hummel idr., 2015; Kubiatko idr., 2011; Kubiatko in Balatova, 2017; Prokop idr., 2007, 2008; Prokop in Rodak, 2009; Torkar in Bajd, 2006; Torkar idr., 2019). Za širjenje znanja in pozitivnega odnosa do ptic je pomembno, da ugotovimo, katere napačne predstave o pticah že obstajajo med otroki (Kubiatko idr., 2011).
Na znanje učencev vplivajo njihove lastne izkušnje in šolsko okolje. Otroci se o živalih učijo in si o njih ustvarjajo predstave, še preden vstopijo v šolo. Spoznavajo jih preko različnih medijev, kot so filmi, izobraževalne oddaje, pravljice, slikanice, otroške pesmi, reklame in tudi igrače (Bjerke idr., 2001; Genovart idr., 2013; Kubiatko 2012). Premalo neposrednih izkušenj in stika z živalmi lahko vodi v napačne predstave o le-teh. Učitelji lahko napačne predstave odpravljajo, vendar je to lahko zelo zahtevno. Zelo težko jih je odpraviti s tradicionalnimi učnimi metodami. S konkretnimi situacijami morajo doseči, da učenci napačno razumevanje povežejo s pravilnimi znanstvenimi razlagami (Yangin idr., 2014). Napačne predstave v šolskem okolju lahko nastajajo tudi z napačnim dojemanjem šolske snovi. Za napačne predstave je značilno, da so prisotne med moškimi in ženskami vseh starosti, v različnih socio- ekonomskih razmerah in v različnih kulturah. Raziskave so pokazale, da so nekatere napačne predstave o pticah značilne le za določena kulturna okolja (Hummel idr., 2015; Prokop idr., 2008; Torkar in Gnidovec 2019). Na primer, številni učenci na Slovaškem so verjeli, da se sovi ponoči svetijo oči, v Ameriki obstajajo miti, da se kolibriji selijo na hrbtih drugih večjih ptic (Hummel idr., 2015) in da ptice, ki pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, počijo (Krupa, 2005).
Slovenski učenci pa so mnenja, da se samec sove imenuje čuk, predvidoma zaradi slovenske otroške pesmi Čuk se je oženil (Torkar idr., 2019).
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisane osnovne značilnosti ptic, njihova ogroženost in varstvo. Posebej smo vključili tudi pomen znanja za ohranitev ptic. V nadaljevanju smo opisali, kako so ptice vključene v učne načrte osnovne šole. Velik poudarek smo namenili tudi opredelitvi pojmov. Tako smo ločili intuitivne predstave, napačne predstave in znanstvene predstave. S pomočjo strokovne literature smo opisali napačne predstave v naravoslovju, še posebej tiste, ki vključujejo ptice.
Iz izsledkov različnih raziskav smo določili dejavnike, ki vplivajo na prisotnost napačnih predstav o pticah med učenci, in zapisali, kako jih je mogoče odpravljati. Empirični del magistrske naloge vsebuje zapis metodološkega postopka, ki smo ga pri raziskavi uporabili. S pomočjo preglednic in grafov smo predstavili analizirane rezultate, o njih razpravljali s pomočjo raziskovalnih vprašanj in na koncu dela zapisali sklepe naše raziskave.
2
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 PTICE IN NJIHOVO VARSTVO
Ptice spadajo med najbolj ekološko uspešne skupine živali, saj so osvojile kopno, zrak in vodo.
Ocenjuje se, da je na svetu več kot 10.000 vrst ptic. Razvile so se iz plazilcev, neposredno iz dinozavrov. Najstarejši odkriti fosil ptice je star kar 150 milijonov let (Paul, 2002).
2.1.1 ZNAČILNOSTI PTIC
Edinstvena značilnost ptic je perje, zgrajeno iz keratina. Redno ga negujejo in menjajo vsaj enkrat na leto. Vrste ptic, ki letijo, imajo posebna, letalna peresa. Za letenje so prilagojene tudi tako, da imajo zelo lahko in čvrsto okostje. Številne kosti so celo votle. Posebnost ptic je tudi kljun, v katerem nimajo zob. Hrano namreč pogoltnejo neprežvečeno in jo zdrobijo v mlinčku, v spodnjem delu želodca (Pucer, 2003).
Ptice so v živalskem kraljestvu unikatne tudi v tem, da imajo respiratorni sistem s stalnim pretokom zraka, ki med dihanjem teče le v eni smeri. To jim omogočajo dihala, povezana z zračnimi vrečami. Izmenjava plinov je bolj učinkovita, njen izkoristek pa boljši kot pri sesalcih (Wedel, 2009).
Tako kot sesalci so tudi ptice endotermne živali in imajo stalno telesno temperaturo, za vzdrževanje katere potrebujejo dovolj hrane. Za razliko od sesalcev pa se ptice razmnožujejo z jajci. Jajce vsebuje potrebna hranila za razvoj zarodka, ga greje in ščiti pred zunanjostjo. Velik del ptic je monogamnih (Johnson, 1998).
Večina evropskih ptičev se seli. Jeseni poletijo na južnejša območja zaradi boljše ponudbe hrane, nujne za njihovo preživetje, spomladi pa se vrnejo v svoja gnezdišča (Švegelj, 2014).
Selijo se predvsem ptice, ki se hranijo z žuželkami. Tiste, ki se hranijo z zrni, tudi pozimi najdejo zadosti hrane v okolici ali pa se selijo na krajše razdalje. Selitve ptic so lahko dolge več sto do več tisoč kilometrov (Trontelj, 2005).
2.1.2 OGROŽENOST PTIC
Thomas idr. (2004) ocenjujejo, da bodo v naslednjih 50 letih klimatske spremembe ogrožale kar 15–37 % vseh živalskih vrst, po tem časovnem obdobju pa še več. 12 % vrstam ptic grozi neposredno izumrtje, dodatnih 12 % pa jih živi na majhnih geografskih območjih, ki jim grozi uničenje zaradi človeškega posredovanja (Primm idr., 2006). Različne raziskave kažejo, da število ptic upada po celem svetu in skoraj vsi vzroki za to kažejo na vpliv človeka (Blackburn idr., 2004; Ford idr., 2001; Sekercioglu idr., 2004).
3
Vrste ptic, ki spadajo med nepevke, ogrožata predvsem lov in ilegalna prodaja. Ujede so na vrhu prehranjevalne verige in so zato še posebej občutljive na vse, kar se dogaja z vrstami, s katerimi se prehranjujejo. Pevke pa ogroža predvsem spreminjanje njihovih prebivališč s posegi, kot je vnašanje tujerodnih vrst (Pucer, 2003).
Na rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (2002) je v kritični ali zelo ogroženi kategoriji kar 60 vrst slovenskih ptic. To je kategorija, za katero se predvideva, da za te vrste obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Tudi za zdrave in močne populacije ptic je pomembno, da jim posvečamo pozornost s stališča ohranjanja vrste.
Zgodi se namreč, da tudi takšne populacije v relativno kratkem časovnem obdobju pridejo do roba populacijskega izumrtja ali pa celo izginejo. Takšne spremembe so v Sloveniji že opazili npr. pri južni postovki in zlatovranki (Vrezec, 2000).
Polak (2000) pravi, da so z analizo dejavnikov, ki ogrožajo območja, pomembna za ptice v Sloveniji, ugotovili, da je za slovenske vrste ptic najbolj problematično širjenje intenzivnega kmetijstva in spreminjanje vodnega režima z osuševanjem, regulacijo vodotokov in gradnjo jezov. Z Ljubljanskega barja, ki se vztrajno manjša, so izginile vrste ptic, ki so bile še pred kratkim tam običajne gnezdilke, nadomestile pa so jih vrste, ki jim bolj ustrezajo travniki (Božič, 2008). Tudi širjenje urbanizacije, nenadzorovan turizem, rekreacija v naravnem okolju in opuščanje tradicionalnih kmetijskih metod (zaraščanje travnikov in pašnikov) vedno bolj vpliva na ekologijo ptic. Vpliv onesnaževanja okolja in kmetijskih strupov na ogrožanje slovenskih ptic pa še ni dobro raziskan (Trontelj 2005).
Vsaka živalska vrsta ima svojo vlogo v naravi, pomembno za ohranjevanje ravnotežja v njej.
Ptice so zaradi svojega prehranjevanja z žuželkami in ostalimi škodljivci zelo pomembne tudi za človeka (Jones in Siving, 2006), ponekod po svetu pa so divje ptice ljudem še vedno pomemben vir prehrane (Meiklejohn, 1962).
Trud za ohranjanje ptičjih vrst je pomemben in ni brezploden. Stuart idr. (2006) so na podlagi števila velikosti populacij nekaterih ogroženih ptičjih vrst in dejavnikov, ki so jim grozili, ugotovili, da so različni programi za ohranjanje živalskih vrst v letih med 1994 in 2004 pred izumrtjem verjetno rešili vsaj 16 vrst ptic.
2.1.3 POMEN ZNANJA O PTICAH ZA NJIHOVO OHRANITEV
Izginjanje vrst ptic vpliva tudi na upadanje pomembnih ekosistemskih procesov, kot so razgradnja, opraševanje in raznašanje semen (Sekercioglu idr., 2004). Zaradi boljše odpornosti v ostrih podnebnih pogojih so za opraševanje nekaterih rastlin ptice še pomembnejše pomembne kot žuželke (Stiles, 1987). Ptice imajo tudi večjo mobilnost in so zato bolj efektivne v opraševanju na večje razdalje. Vrste ptic, ki se selijo, s tem povezujejo ekosisteme, ki jih sicer ločujejo velike razdalje (Whelan idr., 2008). Večje ptice, kot je družina vran, so zelo pomembne pri ohranjanju nekaterih drevesnih vrst, ki imajo večja semena in jih zato lahko prenašajo le te ptice (Pesendorfer idr., 2016). Green idr. (2008) menijo, da vodne ptice igrajo ključno vlogo v
4
ohranjanju tistih vrst rastlin in nevretenčarjev, ki so občutljive na sušna obdobja in splošno izginjanje njihovega življenjskega okolja – mokrišč. Lahko jih namreč pojedo in izločijo na drugih mokriščih, kjer imajo večji potencial za obstoj. Mrhovinarske ptice pa na ekosisteme vplivajo tako, da sodelujejo v razgradnji trupel, ki sicer lahko širijo bolezni (Peisley, 2017).
Zavedanje, kako pomembna je narava za obstoj našega okolja, je prvi korak v ohranjanju le- tega. Torkar idr. (2007) so ugotovili, da na slovenske učence in njihov odnos do živali najbolj vplivajo »človeške« lastnosti te živali, predsodki do določene živalske vrste, njihovo življenjsko okolje in strah pred potencialno nevarnostjo, ki jo žival predstavlja za človeka.
V Evropi je odnos ljudi do ptic tradicionalno precej pozitiven, o tem pričata veliko število ornitoloških društev in priljubljenost opazovanja/hranjenja ptic. Torkar in Bajd (2008) sta v raziskavi, izvedeni med študenti, bodočimi učitelji, ugotavljala, kako je izbruh ptičje gripe februarja 2006 vplival na njihove predstave o labodu grbcu, o katerem sicer prevladujejo zelo pozitivne asociacije. Ugotovila sta, da je bil vpliv omenjene influence zanemarljivo majhen.
Torkar in Bajd (2006) sta med 191 študenti pedagoške fakultete izvedla raziskavo o ogroženih vrstah ptic. Večina študentov je menila, da je za ohranitev ogroženih vrst potrebno posredovanje človeka. Le malo pa jih je odgovorilo, da je izobraževanje otrok, učencev in dijakov o ogroženih vrstah ptic pomembno za ohranitev le-teh. Največ vprašanih študentov je menilo, da pticam lahko pomagamo s preprečitvijo lova in streljanja ptic. Trontelj (2005) pa ugotavlja, da po zaslugi napredne lovske zakonodaje lov na ptice ne vpliva več bistveno na njihovo ogroženost.
Torkar idr. (2012) sta raziskovala odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in biologije, do nekaterih živalskih vrst, ki so v očeh javnosti manj »privlačne«, in do tistih, ki so všeč večini ljudem. Študentje z bolj pozitivnim odnosom do bioloških vsebin so izkazali tudi bolj pozitivno mnenje o živalskih vrstah. Razlika v primerjavi s študenti, ki biologije ne marajo, je bila očitna predvsem pri živalskih vrstah, ki so označene kot neprijetne in neprivlačne.
Palmer in Suggate (2004) ugotavljata, da so otroci že pri 4 letih na preprost način sposobni govoriti o posledicah okoljskih sprememb na živa bitja in njihove habitate. Kos idr. (2016) so ugotovili, da že predšolski otroci, stari od 5 do 6 let, lahko razumejo vpliv ekološkega odgovornega vedenja če se jim ga predstavi na način, primeren njihovim letom. Otroci, stari od 8 do 10 let, pa razumejo tudi že bolj zapletene odnose med rastlinami, živalmi in njihovim habitatom ter precej natančno razlagajo o nekaterih vplivih na globalno spreminjanje okolja (Bestelmeyer idr., 2015). Zato je pomembno, da se ekološko izobraževanje začne čimbolj zgodaj.
2.2 PTICE V UČNIH NAČRTIH OSNOVNE ŠOLE
Zgodnje naravoslovne vsebine v osnovni šoli temeljijo predvsem na nadaljevanju in usmerjanju spontanega otroškega raziskovanja sveta in odkrivanju prepletenosti pojavov in naravnih procesov. Poudarek mora biti na sistematičnem spremljanju in nadgrajevanju predznanj učencev. Izgrajuje se znanje, ki ga otroci pridobijo iz neposrednih izkušenj v okolju ali preko
5
medijev, ob tem pa oblikujejo tudi stališče do okolja in do njega gojijo občutljivost (Žakelj idr., 2014).
Z živalmi se učenci v osnovnih šolah srečajo že v prvi triadi. Predmet spoznavanje okolja vsebuje vsebine, ki so zasnovane na temeljnih pojmih, ki omogočajo nadgradnjo v višjih razredih. Temeljna cilja predmeta sta razvijanje spoznavnega področja in razumevanje okolja.
V prvem razredu učenci prepoznavajo in poimenujejo različna živa bitja, ugotavljajo, kakšni so pogoji za življenje in se učijo o tem, da je obstoj živih bitij odvisen od drugih bitij ter od nežive narave. V drugem razredu se o živalih učijo skozi vsebine o razmnoževanju, rasti, razvoju in potomcih. Spoznajo, kako nastane novo bitje. O nadaljnjem življenjskem krogu živih bitij, njihovih življenjskih okoljih in njihovi medsebojni odvisnosti pa se učijo v tretjem razredu (Program osnovna šola spoznavanje okolja. Učni načrt, 2011).
Pri predmetu naravoslovje in tehnika se v četrtem in petem razredu nadaljujejo tudi vsebine o živalih. Predmet omogoča, da učenci naravoslovno znanje nadgradijo in ga uporabijo za razumevanje, razlago in reševanje različnih življenjskih situacij in vprašanj s področja naravoslovja. V četrtem razredu se pri tematskem sklopu »živa bitja« učenci srečajo z razvrščanjem živih bitij glede na njihove skupne značilnosti. Podrobneje razlikujejo tudi živali v različnih skupinah vretenčarjev, tako se tudi prvič srečajo s taksonomsko skupino ptice. V petem razredu učenci spoznavajo prehranjevalne verige in vloge različnih živali v njih (Program osnovna šola naravoslovje in tehnika. Učni načrt, 2011).
V učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja (2011) je zapisano, da naj učenci živa bitja spoznavajo predvsem neposredno v naravi ali gojilnicah. Tudi okolje naj spoznavajo neposredno: gozd naj spoznavajo v gozdu. To je pomembno tudi z vidika ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. Pomanjkanje pozitivnih izkušenj v naravi lahko namreč otrokom vzbuja občutke, da je v sodobni tehnološki družbi narava manj pomembna in zato posledično morda ne cenijo lokalne flore in favne (Ortiz idr., 2018). Spodbujanje pozitivnega odnosa do živih bitij in do okolja pa mora biti del šolskega sistema, če želimo podpirati trajnostni razvoj (Bela knjiga o izobraževanju v RS, 2011).
V priročniku Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Spoznavanje okolja/Naravoslovje in tehnika (2014) piše, da bi morale vse slovenske osnovne šole razmisliti o možnosti uporabe okolice šole za izvajanje pouka zunaj. Zunanji pouk je pomemben zaradi neposredne izkušnje v naravi in fizičnega kontakta, ki še do večjega izraza pride, če zanimanje za naravo pokaže tudi sam učitelj (Tomažič, 2009). Tak pouk je zdrav, zabaven, poceni in vpliva tudi na socialni razvoj otrok, še posebej v sodobnem času. Čas, ki so ga namreč včasih otroci preživeli v naravi, zdaj preživljajo v notranjih prostorih. K temu zelo pripomore tudi uporaba videoiger in preostale tehnologije, ki strmo narašča (Zaradic in Pergams, 2007). Učni načrti spodbujajo skrb za živa bitja v razredu in njihovo opazovanje. Kos idr. (2021) so v raziskavi dokazali, da stik z živimi živalmi pozitivno vpliva na odnos učencev do teh. Otroci, ki so imeli v raziskavi stik s krastačo, mokarji in deževniki, so imeli do njih boljši odnos kot tisti, ki stika z njimi niso imeli.
6
Pozitivne učinke žive živali v razredu na učenčevo dojemanje in spoznavanje lastnosti te živali sta v raziskavi dokazala tudi Lačen in Fošnarič (2009).
Šolski sistem je usmerjen predvsem v spoznavanje informacij o živalih preko sekundarnih virov. Gnidovec in Torkar (2019b) sta v izsledkih raziskave zapisala, da izkušnje z živimi sovami pozitivno vplivajo na znanje učencev četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol o teh živalih. Morgan (1992) pravi, da z veččutnim poučevanjem pri učencih dosežemo boljši odziv, posledično pa so bolj zadovoljni tudi učitelji. Otroci do enajstega leta še niso sposobni abstraktnega mišljenja, zato je nujno, da pri poučevanju teh otrok izhajamo iz dejavnosti, v katerih učenci neposredno gledajo, poslušajo, tipajo, okušajo in na splošno uporabljajo karseda veliko čutil (Lačen in Fošnarič, 2009).
Veliko učbenikov vsebuje slike in informacije o oddaljenih eksotičnih krajih, ki so edinstveni, učenci pa jih verjetno ne bodo nikoli obiskali. Nikoli ne bodo slišali, opazovali ali se dotikali eksotičnih ptic, opisanih v takšnih učbenikih. Učenci tako ne bodo mogli povezati teh vrst ptic z resnično stvarjo, kar predstavlja zamujeno priložnost. Učni načrti osnovnih šol se preveč ukvarjajo z obravnavanjem ogroženih vrst in ekologijo v tujih okoljih. Učenci bi se morali najprej učiti o lokalnih pticah in s tem tudi o lastnem okolju. Ko otrok opazuje in posluša ptice, postane vedoželjen, začne postavljati vprašanja in sam strukturira svoje znanje. Zato je nujno, da se stik z naravnim okoljem vključuje v učne načrte (Barnett, 2009).
2.3 OPREDELITEV POJMOV: INTUITIVNE PREDSTAVE, NAPAČNE PREDSTAVE, ZNANSTVENE PREDSTAVE
Učenje naravoslovja je obsežen proces, ki se nezavedno začne že zelo zgodaj. Med pridobivanjem znanja se tvorijo novi pojmi, stari pa se preoblikujejo in spreminjajo. Marentič Požarnik (2003) pravi, da otroci pridobivajo pojme samostojno, z odkrivanjem ali pa jih oblikujejo v interakciji z odraslimi, njihov razvoj pa je močno povezan z razvojno stopnjo otrokovega mišljenja.
Med pridobivanjem novih podatkov otrok nekatere informacije veže na že obstoječe strukture.
Tak proces imenujemo asimilacija. Akomodacija pa je proces, v katerem na novo nastali pojmi povzročijo rekonstrukcijo starih struktur (Piciga, 1995).
Na podlagi konstrukcije znanja lahko ločimo nekaj različnih vrst predstav: intuitivne predstave, napačne predstave in znanstvene predstave.
2.3.1 INTUITIVNE PREDSTAVE
Intuitivne predstave nastajajo spontano, zaradi potrebe po osmišljanju pojavov. Ustvarjamo jih z osebno razlago izkušenj, nekatere so nujne za praktično ravnanje. Če med izobraževanjem niso izzvane in izpostavljene preverjanju, se lahko ohranijo, tudi ko otroci odrastejo. Na tak
7
način nastaja množica ljudskih verovanj oziroma njihova razlaga naravnih pojavov. So zelo odporne proti posegom tradicionalnih šolskih metod. Otroci s takim poučevanjem si večkrat šolsko znanje razlagajo prav z že usvojenimi intuitivnimi predstavami. Če pa so otroci deležni kakovostnega poučevanja, so intuitivne predstave dobra podlaga za razvoj znanstvenih predstav (Krnel, 1993).
2.3.2 NAPAČNE PREDSTAVE
Napačne predstave so skupina pojmov, ki temeljijo na izkušnjah učencev in se razlikujejo od znanstvenih predstav (Prokop idr., 2008). Pogosto gre za osnovne pojme, ki so jedro znanja in so zato še toliko pomembnejši. Izvirajo iz nekritičnega sprejemanja razlag, ki jih otroci prejemajo v domačem okolju in v interakcijah z vrstniki ter iz neustrezne rabe znanstvenih izrazov v vsakdanjem življenju (Vilhar, 2008). Sprva pri otrocih nastajajo spontano, na podlagi osebnih izkušenj, oblikujejo pa se tudi pozneje, v šoli, največkrat zaradi neustrezne razlage učiteljev in nestrokovnih učnih gradiv (Dolenc Obranić in Batteli, 2015). Zgodi se tudi, da otroci strokovno pravilne informacije ignorirajo ali pa jih interpretirajo po svoje, vztrajajo pa pri napačnih predstavah, čeprav so že seznanjeni s pravilnimi (Driver, 1992).
Napačne predstave nastajajo z nerazumevanjem ali z napačno interpretacijo poučevanih vsebin.
Pojavijo se, ko učenec dela poučevane vsebine ne razume zadosti in ga poveže z znanjem, ki ga o tej vsebini že ima. Nove informacije vključi v že obstoječo strukturo znanja. Ta del znanja se ne spremeni in vedno bolj ovira prihodnje učenje teh in podobnih vsebin. Lahko pa nastanejo tudi na podlagi lastnih izkušenj otrok, napačne artikulacije poučevane snovi ali zaradi napake v samem besedilu (Kubiatko idr., 2011).
Cardak (2009) v raziskavi ugotavlja, da se napačne predstave ohranjajo celo pri študentih naravoslovnih ved, ki bodo kmalu te iste vsebine poučevali. Čeprav so bili med izobraževanjem deležni obširnih predavanj o določeni temi, imajo o njej še vedno nekatere napačne predstave.
Avtor meni, da to izvira iz dejstva, da naravoslovje sestavljajo abstraktni koncepti, ki predstavljajo težave za razumevanje tudi pri nekaterih študentih.
Subayani (2016) opisuje, da napačne predstave obstajajo prav tako pri odraslih. To se zgodi zaradi slabega ali nezadostnega razumevanja pojmov, napačne uporabe pojmov – predvsem strokovnih – in zaradi nezmožnosti interpretacije učne snovi v vsakdanjem življenju. Pojavljajo se tudi kot posledica nepopolnih razlag učiteljev, ki so jih učili v otroških letih.
2.3.3 ZNANSTVENE PREDSTAVE
Ob ustreznem učenju in poučevanju iz intuitivnih in napačnih predstav lahko nastajajo znanstvene predstave. Krnel (1993) pravi, da intuitivne in znanstvene predstave različnih področij pogosto soobstajajo. Opisuje, da se razlikujejo tudi glede na stopnjo predelave. Osebna znanost uporablja pojme v obliki nekonvencionalnih simbolov in besed, pogosto v zgodnjih fazah raziskovanja. Znanstvene predstave, ki nikoli ne zapustijo vrat nekega laboratorija in
8
ostajajo na pol zasebne, spadajo med privatno znanost. Pojmi javne znanosti pa so dobro predelani ter sporočilni in so zato pogosto uporabljeni. Redno jih srečamo v učbenikih in strokovnih člankih. Znanstvene predstave se ne razvijajo spontano, potrebno je izobraževanje.
Pojavljajo se v različnih stanjih, odvisno od stopnje razvoja znanosti, v kateri obstajajo. Vilhar (2008) pravi, da mora učitelj pri učencih povezovati njihovo razumevanje sveta z znanstvenimi razlagami. Lastne in učenčeve napačne predstave lahko odpravlja z vpeljavo učenja z razumevanjem – to namreč od njega zahteva spremembo razmišljanja in preusmeritev pozornosti. Učenje pojma je uspešno, če učenec njegov pomen spozna samostojno. Do učenja s trajnim rezultatom pride le, ko je učenec sam aktivno udeležen v konstrukciji svojega znanja (Marentič Požarnik, 2003).
2.4 NAPAČNE PREDSTAVE V NARAVOSLOVJU
Naravoslovje je veda, polna abstraktnih procesov in preciznih definicij. Ko učenci prvič pridejo v stik z naravoslovnim izobraževanjem, imajo že ustvarjene določene predstave o določenih področjih naravoslovja, čeprav se o njih šele začenjajo učiti. V svojih predstavah o živalih so pogosto kontradiktorni. Pingvina prepoznajo kot ptico, a ne vedo, da vali jajca. Mislijo tudi, da je njegovo telo prekrito z dlako (Prokop idr., 2008). V drugi raziskavi (Kubiatko in Prokop, 2007) so učenci vedeli, da je kit sesalec, niso pa bili prepričani, ali kiti svoje mladiče dojijo.
Avtorja menita, da za naučenimi definicijami še vedno obstajajo napačne ideje, ki so globoko zakoreninjene.
Yen idr. (2007) so v raziskavi ugotovili, da obstaja veliko napačnih predstav med učenci pri napačnem uvrščanju živali. Učenci so zaradi kopenskega in vodnega življenja raka, tjulnja in želvo uvrstili med dvoživke. Naučeni so, da dvoživke živijo na kopnem in v vodi, v resnici pa to ni dovolj za razvrščanje. Jeguljo in kačo so zaradi odsotnosti okončin in zaradi mehkega telesa uvrstili med nevretenčarje. Zaradi plazenja pa so polža, pijavko in deževnika uvrstili med plazilce. Tudi Braund (1998) je ugotovil, da imajo učenci težave z uvrščanjem ribe, želve, tjulnja in kače med vretenčarje, saj hrbtenico dojemajo kot ravno in rigidno. Večina ljudi povezuje besedo vretenčar z živaljo, ki ima štiri noge, dlako in tipično izoblikovane dele telesa (Tunnicliffe in Reiss, 1999). Učence pogosto zmede tudi življenjsko okolje živali. Vedo, da je delfin sesalec, hkrati pa mislijo, da diha s škrgami, saj ga zaradi življenja v morju primerjajo z ribami (Kattmann, 2001).
2.4.1 NAPAČNE PREDSTAVE OTROK IN MLADOSTNIKOV O PTICAH
Ptice v primerjavi s členonožci in rastlinami zelo težko vključimo v pouk, znanje o njih pa je ključno za razumevanje nekaterih bioloških procesov (Prokop idr., 2007). Ne moremo jih gojiti ali opazovati samo na enem mestu, zato so v poučevanje vključene posredno. Po drugi strani pa jih v vsakdanjem življenju srečujemo pogosto. Tisti otroci, ki prosti čas preživljajo zunaj, radi raziskujejo naravo, opazujejo ptice in se jih trudijo razpoznavati. Za ugotavljanje različnih vrst ptic je za otroke pomembna predvsem njihova barva, oblika kljuna in perje, prepoznavanje po oglašanju pa je težje (Sousa in Freitas, 2000). Prokop idr. (2008) so v izsledkih raziskave
9
zapisali, da pri otrocih obstaja povezava med prepoznavanjem ptic in njihovim odnosom do ptic. Tisti, ki so imeli s pticami več stika, so jih tudi boljše prepoznavali. Zato tudi velja, da je opazovanje lokalnih ptic bogatejša izkušnja kot prepoznavanje eksotičnih skozi učbenike, filme in ostale medije. Vendar pa imajo težave z uvrščanjem ptic tudi učenci, ki imajo stik z njimi že celo otroštvo. Keles idr. (2011) ugotavljajo, da je po mnenju mlajših učencev ena osnovnih značilnosti ptic zmožnost letenja, zato med ptice večkrat uvrščajo tudi netopirja ali metulja, pingvina pa ne.
Kubiatko idr. (2011) so izvedli preizkus znanja o pticah med 719 učenci osnovnih šol, ki so bili stari 10–16 let. Rezultati so pokazali, da imajo učenci resne težave z znanjem o pticah. Napačni odgovori in z njimi nekatere napačne predstave o pticah so se pojavljali pri vseh starostih učencev. Samo petina učencev je pravilno odgovorila, da je telo pingvina prekrito s perjem.
Večina preostalih je trdila, da ima pingvin le golo kožo. Učenci so imeli težave tudi pri poglavju ptičjih selitev. Da je glavni razlog ptičjih selitev pomanjkanje hrane, je ugotovilo samo 13 % vprašanih otrok. Najpogostejša napačna predstava v tej raziskavi pa je, da sove dobro vidijo samo ponoči. Le 3 % učencev so namreč ugotovili, da sova vidi enako dobro tako podnevi kot ponoči.
Prokop idr. (2007) so preverjali znanje o pticah pri 495 otrocih, starih 7–15 let. Dokazali so, da imajo vse vključene starostne skupine napačne predstave o klasifikaciji ptic in o njihovem obnašanju. 60 % otrok je uvrstilo pterodaktila med ptice, tretjina netopirja med ptice in kar 37
% jih ni vedelo, da je pingvin ptica. Tudi v tej raziskavi je le malo učencev poznalo dejstvo, da pingvinovo telo prekriva perje, večina pa jih je tudi mislila, da pingvini donosijo in rodijo žive mladiče. Polovica otrok ni vedela, kaj ptice jedo. Več kot pol jih je verjelo, da sinice med zimo jedo samo hrano, ki jim jo ponudijo ljudje, in da se golobi prehranjujejo z žuželkami in črvi.
Kar 41 % jih je odgovorilo, da detel jé drevesne škodljivce zato, ker je drevesni doktor. Tudi pri oglašanju ptic so avtorji prišli do zanimivih rezultatov. Približno polovica otrok ni znala povedati, zakaj ptice pôjejo. 89 % otrok pa verjame, da petelin kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši. Da je selitev ptic del njihovega instinkta, ni vedela skoraj polovica vprašanih.
V raziskavi, izvedeni s 110 turškimi študenti, je Cardak (2009) ugotovil, da nezanemarljiv delež vprašanih študentov meni, da so netopirji ptice, da so pingvini sesalci ali ribe, da se ptice selijo, da ne zmrznejo, da imajo ptice zobe in da so vse ptice monogamne.
Tudi druge raziskave (Prokop idr., 2008; Hummel idr., 2015; Gnidovec in Torkar, 2019) ugotavljajo prisotnost nekaterih napačnih predstav o pticah med mladostniki in otroki v različnih državah.
Preglednica 1: Pregled nekaterih pogostih napačnih predstav o pticah
Žival Napačna predstava Reference
Pingvin Pingvin ima kožuh/samo
kožo/nima perja.
Kubiatko idr. (2011), Prokop idr. (2007)
10
Sova Sova dobro vidi samo
ponoči.
Kubiatko idr. (2011)
Ptice Ptice se selijo zato, da ne
zmrznejo.
Cardak (2009), Kubiatko idr.
(2011), Prokop idr. (2007)
Netopir Netopir je ptica. Cardak (2009), Prokop idr.
(2007)
Pingvin Pingvin ni ptica. Cardak (2009), Prokop idr.
(2007)
Pingvin Pingvin donosi in rodi žive
mladiče.
Prokop idr. (2007)
Detel Detel je drevesne škodljivce
zato, da pomaga drevesom.
Prokop idr. (2007), Hummel idr.(2015)
Petelin Petelin kikirika zato, da
zbudi ljudi in kokoši.
Prokop idr. (2007), Hummel idr. (2015)
Ptice Ptice imajo zobe Cardak (2009)
Sova Oglašanje sove naznanja
smrt.
Hummel idr. (2015) Kolibri Kolibriji se selijo na hrbtih
drugih ptic.
Hummel idr. (2015)
Ptice Če ptice pojedo riž, ki ga
mečemo na porokah, se napihnejo in počijo.
Krupa (2005)
Sova, čuk Samec sove se imenuje čuk. Torkar idr. (2018), Torkar (2019)
Sova Sovi se ponoči svetijo oči. Torkar (2019), Prokop idr.
(2008), Prokop idr. (2008)
Sova Sova lahko zavrti glavo v
vratu za cel krog.
Torkar (2019)
2.4.2 ODPRAVLJANJE NAPAČNIH PREDSTAV
Učitelj mora pred obravnavo nove učne snovi, še posebej če je abstraktna, preveriti predstave učencev, zato da lahko povezuje to, kar učenci že znajo, s tistim, kar se bodo učili (Tomažič in Vidic, 2012). Ni zadosti samo preverjanje podatkovnega znanja. Najpomembnejše obdobje za odpravljanje napačnih predstav je, ko se učenci prvič srečajo z nekim biološkim pojmom.
Takrat mora učitelj posebno pozornost posvetiti tudi temu, da ni sam vir napačnih informacij (Vilhar, 2008). Predstav o posameznih živalih ni mogoče na enostaven način prenesti od učitelja
11
na učence. Kattmann (2001) pravi, da si takšne predstave učenci ustvarijo sami – na način, ki njim ustreza.
Poučevanje naravoslovja pogosto zahteva razumevanje kompleksnih pojavov. Torkar idr.
(2019) trdijo, da je zato za proces učenja teh pojavov ključna vizualizacija. Knjige in učbeniki so manj ključen vir znanja kot neposredna izkušnja. Učenci radi opazujejo živali, te pritegnejo pozornost otrok. Pomembno je, da učenci narave ne dojemajo samo kot okolje, v katerem živijo živali. Potrebno je, da razumejo, kako živali vplivajo na okolje in obratno (Tunnicliffe in Reiss, 1999).
Za odpravljanje napačnih predstav je pomembno, da se naravoslovne vsebine poučujejo tako, da lahko učenec sam oblikuje svoje ideje, ne pa da so mu te predstavljene v celoti. To dosežemo tako, da učencem omogočimo, da primerjajo zgradbe različnih organizmov ter pri njih iščejo podobnosti in razlike. Učenci naj spoznavajo organizme v naravnem okolju, če je mogoče žive.
Pomembno je namreč, da spoznajo tudi, kako se živali vedejo, ko se počutijo ogrožene (Shepardson, 2002).
2.5 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREDSTAVE OTROK O ŽIVALIH
Kubiatko (2012) ugotavlja, da so v otroških pravljicah živali, kot so netopirji, pajki, medved in kače, predstavljeni slabo. Že sam način življenja in življenjski prostor teh živali je predstavljen tako, da jih opredeljuje kot slabe. To pri otrocih povzroča negativno dojemanje teh živali, nelagodne občutke in tudi strah. Pravljice in miti na otroke vplivajo na način, da imajo o živali, ki je plenilec, bolj negativno mnenje kot o živali, ki je njegov plen. Znotraj različnih kultur se prenašajo različne zgodbe, pravljice in miti. Raziskave (Prokop idr., 2007, 2008; Torkar idr., 2019) kažejo, da imajo učenci različnih starostnih skupin napačne predstave o sovah. Zanimivo pa je, da se te predstave razlikujejo po državah. Prokop idr. (2008) so ugotovili, da slovaški učenci verjamejo, da se sovi ponoči svetijo oči. Pri populaciji slovenskih učencev te ugotovitve ni bilo (Torkar idr., 2019). Avtorji menijo, da je to še en dokaz, da je treba preučiti napačne predstave v različnih socialno-kulturnih okoljih. Hummel idr. (2015) so med raziskovanjem napačnih predstav o pticah med učenci štirih različnih držav ugotovili, da se te med državami zelo razlikujejo. Razlikoval pa se je tudi njihov odnos do ptic. Študenti držav, ki so ekonomsko manj razvite, so izrazili večje zanimanje za ptice in bolj pozitiven odnos do njih. Avtorji raziskave ugotavljajo, da je to zaradi tesnejšega stika tamkajšnjih mladih z naravo. Domnevajo, da v bolj razvitih državah zanimanje odraščajočih ljudi premamijo stvari, ki so v primerjavi z naravo modernejše.
Torkar idr. (2019) so ugotovili, da se med slovenskimi učenci pojavlja napačna predstava glede sove in navadnega čuka. Učenci so namreč napačno, da je navadni čuk moški primerek sove.
To verjetno izhaja iz znane slovenske ljudske pesmi, v kateri se čuk in sova poročita.
Genovart idr. (2013) so v raziskavi ugotovili, da veliko ljudi bolje pozna tuje, eksotične živalske vrste v primerjavi z domačimi, lokalnimi vrstami. Knjige, televizijski programi, risanke in
12
animirani filmi so polni informacij o eksotičnih divjih živalih. Informacije iz teh virov pa so pogosto tudi napačne, kar vpliva na predstave ljudi, največkrat otrok, ki te vsebine spremljajo.
Avtorji raziskave poudarjajo, da imajo pri spoznavanju lokalne narave ključno vlogo šole in pouk naravoslovnih vsebin. Ti namreč lahko vplivajo na to, da učenci pridobijo neposredne izkušnje z naravo iz bližnje okolice domačega kraja. Torkar in Mavrič (2016) sta v raziskavi ugotovila, da slovenski učenci najbolje poznajo afriške in evropske živalske vrste. Kot najbolj pogost vir tega znanja so učenci navedli televizijo, knjige, revije, šolo in internet.
Braund (1998) je ugotovil, da del učencev pingvina uvršča med sesalce zato, ker so na televiziji videli kako se mladič pingvina skrije pod materino perut in so zato predvidevali, da se doji.
Kubiatko in Prokop (2007) v raziskavi izpostavljata tudi primer netopirja, za katerega veliko učencev meni, da se prehranjuje le s krvjo. Podlaga za to mnenje so verjetno različni mediji, ki predstavljajo zgodbe o netopirjih. Cardak (2009) meni, da je za napačne predstave o določenih vrstah živali odgovoren prehod, ki se dogaja v sodobnem času, to je iz zunanjega okolja v notranje prostore. Vedno več otrok zamenjuje osebne izkušnje v naravi z elektronskimi mediji, revijami in knjigami.
Nekatere raziskave o napačnih predstavah o pticah med otroki in mladostniki ugotavljajo, da imajo dekleta boljše znanje o pticah (Prokop idr., 2008; Kubiatko idr., 2011; Randler, 2008) ali bolj pozitiven odnos do njih (Prokop idr., 2008; Hummel idr., 2015), druge niso razkrile statistično pomembnih razlik med spoloma (Prokop idr., 2007). Cardak (2009) in Hummel idr.
(2015) pa v raziskavi poudarjajo tudi razlike med učenci, ki prebivajo v mestih, in tistimi, ki prebivajo na podeželju. Slednji so v večjem stiku z naravo in so se v preizkusih znanja izkazali bolje.
13
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Avtorji v različnih raziskavah ugotavljajo, da med učenci po vsem svetu obstajajo napačne predstave o pticah. V zadnjih dveh desetletjih je bilo v Sloveniji in v tujini izvedenih kar nekaj raziskav o tej temi, tako so se že izoblikovala védenja o nekaterih napačnih predstavah o pticah, ki so med učenci osnovnih šol pogoste. V slovenskem prostoru večji del teh še ni bil raziskan.
Zato si želimo pridobiti čim celovitejšo sliko o teh predstavah v odvisnosti od različnih dejavnikov, ki jih literatura poudari kot pomembne. Predstave učencev bomo primerjali glede na spol, razred, kraj bivanja in stopnjo zanimanja za živali. Raziskovali bomo tudi, ali obstajajo o pticah napačne predstave, ki so specifične za slovenski prostor.
3.2 CILJI RAZISKAVE
Zanimalo nas je, katere napačne predstave o pticah imajo učenci 4. in 5. razredov. V raziskavi smo želeli ugotoviti:
1. Katere so pogoste napačne predstave o pticah med učenci 4. in 5. razredov?
2. Katere pogoste napačne predstave o pticah so kulturno pogojene?
3. Kako se predstave o pticah razlikujejo glede na spol učencev?
4. Kako se predstave o pticah razlikujejo glede na kraj bivanja (mesto, vas)?
5. Kako se predstave o pticah razlikujejo glede na stopnjo zanimanja za živali?
3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Uporabili smo kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Učenci so v pisni obliki odgovarjali na vprašanja zaprtega in odprtega tipa.
3.3.1 OPIS VZORCA
Uporabljen je bil priložnostni vzorec. Raziskavo smo izvedli marca 2021 na štirih osnovnih šolah. Vključili smo učence četrtih in petih razredov osnovne šole. V raziskavo je bilo vključenih 412 učencev. Sodeloval je večji odstotek moških (58,3 %) kot žensk (41,7 %) (preglednica 1). Večji delež učencev je obiskoval peti razred (52,4 %) kot pa četrti razred (47,6
%) (preglednica 2). 39,3 % učencev se je opredelilo, da bivajo v mestu, 60,7 % pa na podeželju (preglednica 3).
14
Preglednica 2: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na spol
Spol Število učencev Odstotek učencev
moški 240 58,3
ženski 172 41,7
Skupaj 412 100,0
Preglednica 3: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na razred, ki ga obiskujejo
Razred Število učencev Odstotek učencev
4. 196 47,6
5. 216 52,4
Skupaj 412 100,0
Preglednica 4: Odstotek v raziskavo vključenih učencev glede na kraj bivanja
Kraj bivanja Število učencev Odstotek učencev
Mesto 162 39,3
Vas, podeželje 250 60,7
Skupaj 412 100,0
15 3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbrali z anonimnim preizkusom znanja, sestavljenim iz treh delov.
V uvodnem delu preizkusa znanja smo zbrali osnovne demografske podatke. To so spol, starost, razred in kraj bivanja (mesto ali vas, podeželje) učencev. V nadaljevanju preizkusa znanja smo s pomočjo trditev preverili znanje oziroma napačne predstave učencev o pticah. Učenci so pri 20 trditvah morali izraziti stopnjo strinjanja z določeno trditvijo. V zadnjem delu preizkusa znanja so bile tri naloge odprtega tipa, v katerih so učenci razložili, kako bi strokovno komentirali nekatere izmed trditev, do katerih so se opredelili v prejšnjem delu.
Učiteljem smo razdelili preizkuse znanja ter jih prosili, da ga izvedejo med učenci svojih razredov. Izpolnjevanje preizkusa znanja je bilo prostovoljno in anonimno. Reševanje preizkusa znanja je trajalo 10–20 minut.
3.3.3 OPIS INSTRUMENTOV
Znanje o pticah smo preverili s preizkusom znanja, sestavljenim iz 20 trditev. Učenci so trditve ovrednotili s 5-stopenjsko Likertovo lestvico (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam,4 – se strinjam, 5 – v celoti se strinjam). Trditve so prikazane spodaj. Če so označene z (-), so napačne. Učenec pri teh trditvah izkaže svoje znanje o pticah z nestrinjanjem s trditvijo. Odgovore učencev smo v analizi združili in prikazali kot: pravilno, narobe in ne vem.
Trditve o pticah:
1. Pingvini valijo jajca.
2. Sova vidi samo ponoči. (-) 3. Ptice imajo kosti.
4. Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo. (-) 5. Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje. (-)
6. Vse ptice letijo. (-)
7. Sovi se ponoči svetijo oči. (-) 8. Netopirji so nočne ptice. (-)
9. Ptice pojejo takrat, ko so vesele. (-)
10. Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog. (-)
11. Petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši. (-) 12. Vse ptice se pozimi selijo na jug. (-)
13. Žolna je zelo žejna ptica. (-) 14. Samec sove se imenuje čuk. (-) 15. Ptice imajo v kljunu zobe. (-)
16 16. Štorklje prinašajo dojenčke. (-)
17. Detel pobira žuželke z dreves zato, da zdravi drevesa. (-) 18. Noj zakoplje glavo v pesek, ko ga je strah. (-)
19. Kolibriji se selijo na hrbtih drugih večjih ptic. (-) 20. Sove skovikajo pri hiši, kjer bo nekdo umrl. (-) 3.3.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Zbrane podatke smo vpisali v statistični program SPSS (Statistical package for the Social Sciences) in jih statistično obdelali.
Poleg osnovne opisne statistike smo naredili tudi interferenčno statistiko. Uporabljen je bil hi- kvadrat preizkus za ugotavljanje razlik v znanju glede na spremenljivke: spol, razred, kraj bivanja in zanimanje za ptice. Rezultate smo prikazali v obliki grafov.
17
4 REZULTATI
4.1 ZNANJE O PTICAH
V grafu (Slika 1) lahko vidimo, da se je kar 78 % učencev pravilno strinjalo z izjavo, da pingvini valijo jajca. Velika večina učencev se je tudi strinjala z izjavo, da imajo ptice kosti (80,6 %), kar je pravilno. Skoraj polovica učencev (47,8 %) je napačno odgovorila, da sova vidi samo ponoči. V velikem deležu so se napačno opredelili tudi glede trditev, da imajo pingvini topel kožuh, ki jih greje (59,7 %), da se sovi ponoči svetijo oči (47,8 %) in da so netopirji nočne ptice (60 %). Z izjavo, da se ptice napihnejo in počijo, če pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se je napačno strinjalo le 6,6 % učencev, pravilno pa se jih je opredelilo 78,4 %. Nekaj več kot polovica učencev (56,1 %) je pravilno ugotovila, da se kolibriji ne selijo na hrbtih drugih večjih ptic, kar 29,9 % pa se jih do te trditve ni opredelilo.
Slika 1: Prvi del prikaza odgovorov učencev. Trditve so pravilne in nepravilne, prikazan pa je odstotek učencev, ki so se do trditev opredelili pravilno, narobe ali pa se niso opredelili.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Pingvini valijo jajca.
Sova vidi samo ponoči.
Ptice imajo kosti.
Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo
na porokah,
se napihnejo in počijo.
Pingvini imajo
topel kožuh, ki
jih greje.
Vse ptice letijo.
Sovi se ponoči svetijo oči.
Netopirji so nočne ptice.
Ptice pojejo takrat, ko so vesele.
Kolibriji se selijo na hrbtih
drugih večjih ptic.
Odstotek učencev (%)
Pravilno Narobe Ne vem
18
Iz podatkov v grafu (Slika 2) lahko razberemo, da se večina učencev (61,4 %) napačno strinja s trditvijo, da lahko sova v vratu zavrti glavo za cel krog. Prav tako se je velik del učencev narobe opredelil tudi do trditev, da petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši (52,9
%), da se samec sove imenuje čuk (63,6 %) in da noj zakoplje glavo v pesek, ko ga je strah (49,8 %). Kar 38,1 % učencev se ni opredelilo do izjave, da je žolna zelo žejna ptica, 50 % pa jih je to izjavo pravilno zanikalo. Učenci so v velikem deležu pravilno zanikali tudi trditve, da se vse ptice pozimi selijo na jug (68 %), da imajo ptice v kljunu zobe (70,1 %), da sova skovika pri hiši, kjer bo nekdo umrl (73,3 %), in da štorklje prinašajo dojenčke (88,6 %).
Slika 2: Drugi del prikaza odgovorov učencev. Trditve so pravilne in nepravilne, prikazan pa je odstotek učencev, ki so se do trditev opredelili pravilno, narobe ali pa se niso opredelili.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Sova lahko v
vratu zavrti glavo za cel krog.
Petelin zjutraj kikirika zato, da zbudi ljudi in kokoši.
Vse ptice se pozimi selijo na
jug.
Žolna je zelo žejna ptica.
Samec sove se imenuje čuk.
Ptice imajo v
kljunu zobe.
Sove skovikajo
pri hiši, kjer bo nekdo umrl.
Štorklje prinašajo dojenčke.
Detel pobira žuželke z
dreves zato, da
zdravi drevesa.
Noj zakoplje
glavo v pesek, ko
ga je strah.
Odstotek učencev (%)
Pravilno Narobe Ne vem
19
4.1.1 ZNANJE O PTICAH GLEDE NA SPOL UČENCEV
Pri strinjanju s trditvijo »Pingvini valijo jajca« se med učenci in učenkami niso pojavile statistično pomembne razlike (χ2 = 3,555; g = 2; α = 0,169). Iz grafa lahko vidimo, da je večina učencev obeh spolov odgovorila pravilno (Slika 3).
Slika 3: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini valijo jajca« glede na spol učencev
Pri opredelitvi do pravilnosti trditve »Sova vidi samo ponoči« glede na spol učencev je hi- kvadrat preizkus pokazal, da med učenci in učenkami prihaja do statistično pomembnih razlik (χ2 = 6,650; g = 2; α = 0,036). Oboji so imeli s trditvijo težave, vendar lahko v grafu opazimo, da se je več učencev (53,3 %) kot učenk (39 %) do trditve opredelilo narobe (Slika 4).
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
20
Slika 4: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sova vidi samo ponoči« glede na spol učencev
Hi-kvadrat preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik glede na spol učencev (χ2 = 4,846;
g = 2; α = 0,089) pri strinjanju s trditvijo »Ptice imajo kosti«. Iz grafa lahko vidimo, da so učenci obeh spolov večinoma odgovorili pravilno (Slika 5).
Slika 5: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice imajo kosti« glede na spol učencev
Pri strinjanju s trditvijo »Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo«
se med učenci in učenkami niso pojavile statistično pomembne razlike (χ2 = 5,212; g = 2; α = 0,74). Iz grafa lahko vidimo, da so se učenci obeh spolov večinoma pravilno opredelili (Slika 6).
0 10 20 30 40 50 60
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
21
Slika 6: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Če ptice pojedo riž, ki ga mečemo na porokah, se napihnejo in počijo« glede na spol učencev
Pri opredelitvi do pravilnosti trditve »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje« glede na spol učencev je hi-kvadrat preizkus pokazal, da med učenci in učenkami ne prihaja do statistično pomembnih razlik (χ2 = 2,757; g = 2; α = 0,252). Iz grafa lahko razberemo, da so tako učenci kot tudi učenke večinoma odgovorili narobe (Slika 7).
Slika 7: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Pingvini imajo topel kožuh, ki jih greje«
glede na spol učencev
Statistično pomembne razlike (χ2 = 7,523; g = 2; α = 0,023) med spoloma učencev je hi-kvadrat preizkus pokazal pri trditvi »Vse ptice letijo«. Več učenk (82 %) kot učencev (72,5 %) je pravilno navedlo, da trditev ni pravilna (Slika 8).
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
0 10 20 30 40 50 60 70
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
22
Slika 8: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Vse ptice letijo« glede na spol učencev
Pri strinjanju s trditvijo »Sovi se ponoči svetijo oči« se med učenci in učenkami niso pojavile statistično pomembne razlike (χ2 = 2,415; g = 2; α = 0,299). Iz grafa lahko vidimo, da so se učenci obeh spolov večinoma opredelili napačno (Slika 9).
Slika 9: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Sovi se ponoči svetijo oči« glede na spol učencev
Pri opredelitvi do pravilnosti trditve »Netopirji so nočne ptice« glede na spol učencev je hi- kvadrat preizkus pokazal, da med učenci in učenkami ne prihaja do statistično pomembnih razlik (χ2 = 2,800; g = 2; α = 0,247). Iz grafa lahko razberemo, da so učenci in učenke večinoma odgovorili narobe (Slika 10).
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
0 10 20 30 40 50 60
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
23
Slika 10: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Netopirji so nočne ptice« glede na spol učencev
Pri strinjanju s trditvijo »Ptice pojejo takrat, ko so vesele« se med učenci in učenkami niso pojavile statistično pomembne razlike (χ2 = 4,750; g = 2; α = 0,093). Iz grafa lahko vidimo, da je največ učencev obeh spolov odgovorilo pravilno (Slika 11).
Slika 11: Prikaz pravilnega in nepravilnega strinjanja s trditvijo »Ptice pojejo takrat, ko so vesele« glede na spol učencev
Statistično pomembne razlike (χ2 = 6,926; g = 2; α = 0,031) med spoloma učencev je hi-kvadrat preizkus pokazal pri trditvi »Sova lahko v vratu zavrti glavo za cel krog«. Več učencev (65,8
%) kot učenk (55,2 %) je na trditev odgovorilo napačno (Slika 12).
0 10 20 30 40 50 60 70
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
0 10 20 30 40 50 60
Pravilno Narobe Ne vem
Odstotek učencev (%)
Učenci Učenke
