A L K O H O L I Z E M , D R U Z i N A I N N E K A T E R E PERSPEKTIVNE METODE ZDRAVLJENJA
Franc Tihole
Uvodoma naj povzamemo glavne m i s l i in trditve dr. Janeza Ruglja v članku
" K a j in kam z miljonom alkoholikov?" (Delo, 2. 3. 1985), nato pa naj n a vedemo nekaj stališč študentov I. letnika Višje šole za socialne delavce v
Ljubljani do tega vprašanja.
D r . Rugelj zelo črnogledo napoveduje porast alkoholir na do konca s t o l e t j a . Ugotavlja, da ni programov za družbeno akcijo preprečevanja alkoholizma, sedanje metode "zdravljenja" pa so praviloma neuspešne. Programi, s k a t e r i m i naj bi presegli odtujitev ranljivih l j u d i , k i j i m družba ni omogočila t e m e l j n i h pogojev za vsestranski razvoj in osmislitev življenja, so tako zelo zahtevni in terjajo veliko nadpovprečno sposobnih ljudi (terapevtov) in sredstev (ustanov), zato zlepa ne bodo uresničljivi. Odrasli in zaposleni ljudje v Evropi smo vsi brfezčutni psihopati, ker ravnodušno sf t^ejemamo predčasno propadanje ( s a momor na obroke) milijonov m l a d i h , k i so povrhu vsega še naši o t r o c i . V e l i k a večina alkoholikov in njihovih zakoncev se tako ali tako " n o č e " zdraviti in se u r e d i t i , saj so si raje " i z b r a l i " pot počasnega samomora. Zanje stroka ne • more s t o r i t i drugega, kot da j i h m i r n o pusti k o r a k a t i po izbrani p o t i . . . Iz tako brezizglednega položaja dr. Rugelj ne vidi izhoda, zato postavi diagnozo da gre v primeru naraščajočega alkoholizma... za legalizirani genocid družbe nad " o d v e č n i m " , " n e k o r i s t n i m " prebivalstvom, k i ga ni mogoče v k l j u č i t i v izžemajoče, pobebljajoče mezdno delo... Ce se večje število mladih ljudi ne more zaposliti in se uresničevati, nimajo drugega izhoda, k o t da se usmerijo v terorizem in alkoholizem. Najbolj sporna pa je osrednja dogma alkohologije, da je alkoholik za vedno slabič, omahljivec, nezanesljiv človek, zato nikoli več ne sme poskusiti kapljice alkohola, ali pa spet zlahka zapade v alkoholno odvisnost.
Študentje so se odzivali na mnoge podrobnosti, se spraševali, r a z m i š l j a l i . Naj navedemo le nekaj najbolj svežih pogledov (pa tudi zmot!) mladih l j u d i , ki bodo v prihodnjih štiridesetih l e t i h poklicno sodelovali tudi v alkohologiji.
"Ce so sodobne metode "zdravljenja" praviloma neuspešne, zakaj j i h sploh uporabljajo?"
" V s i predstavljeni modeli zdravljenja j e m l j e j o alkoholika k o t o t r o k a . Potlačenje odrasle osebnosti na raven "porednega o t r o k a " in fiksiranje človeka v tem položaju je nečloveško (nasilje), strokovno pa zgrešeno."
" M e n i m , da je neko protislovje v nas ljudeh: imamo praviloma pozitivni
odnos do alkohola in na splošno odklonilnega do pijancev in njihovih prestopkov."
" O t r o c i se učijo od staršev in drugih odraslih tudi pijančevanja. V družini nastajajo tudi "šibke osebnosti", o m a h l j i v c i , zato m e n i m , da je družina pravo '
" g o j i š č e " alkoholizma." '
" B r e z c i l j n a in zapita mladina je kaj slaba perspektiva nekega naroda, družbe. ' Več vlagati v družino in v m'3de."
"Preprečevanje alkoholizma je v vzgoji otrok in v kulturnem uživanju alkohola."
" A l i sem tudi jaz v nevarnosti, da se pridružim t i s t i m m i l i j o n o m alkoholikov?
Ta bojazen me odvrača, da bi še kdaj poskusil p i j a č o ! "
"Popolna vzdržnost ni potrebna; dovolj je že, da s p i t j e m ne ogrožamo d r u g i h . "
" M e n i m , da je človek (zakonec, socialni delavec, terapevt) človeku v stiski lahko večja pomoč in opora kot pa a l k o h o l " .
" L j u d j e smo vsak trenutek pripravljeni pomagati d r u g i m , če ne pomagamo je to zato, ker ne moremo (ne znamo) p o m a g a t i . "
" 2 e otroke bi morali (znati) i m u n i z i r a t i tudi p r o t i vsem oblikam bega odtujenih l j u d i . To se najlažje s t o r i v d r u ž i n i . "
" V gospodarstvu si vztrajno zatiskamo oči pred škodo, k i jo povzroča alkoho
lizem, ker vidimo le gospodarske k o r i s t i od proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač- Usmeritev v turizem i n gostinstvo p r i nas opravičuje črnoglede napovedi...
Prav teorija o odvečnem prebivalstvu bi to " s l e p o t o " lahko pojasnila...,"
"Spregledal sem, ko sem v časopisju zasledil podatek, da je med skoraj enoletno stavko britanskih rudarjev upadlo število kaznivih dejanj in p o raba alkoholnih pijač za eno t r e t j i n o . Rudarji so i m e l i osebni in skupni c i l j , za katerega so se zavzemali; policijski uradnik pa je m e n i l , da j e rudarjem zmanjkalo denarja za pijačo... "
" V Islandiji bodo sprostili prodajo piva. Z davkom na promet bo država dobila novih 200 milijonov k r o n , s k a t e r i m i bo pokrila del zunanjetrgovi
nskega dolga... Država, k i od svojih ljudi pobira takšen krvni davek, je
milo rečeno g n i l a " . „
"Smešno, kdo lahko p r i č a k u j e , da bo od ljudstva o d t i ^ j n a država sama n organizirala zahtevne in drage p r o g r a m e preseganja vseh oblik bega odtujenih l j u d i , k i so odrezani od stvarnega odločanja o lastnih zadevah? Stroka se
v r t i v začaranem k r o g u ! " „
"Ce si slabič, omahljivec, nezanesljiv t i p , te je takega nekdo napravil, ali „
pa te je spravil v tak položaj (vlogo)." ^
N e k a t e r i bolj "izkušeni" študentje ali študentke so kot glavni povod za p o sedanje po točilnicah i n nalivanje z alkoholnimi pijačami navedli pomanjkanje družabnih prostorov in prireditev za mlade ter sorazmerno cenenost alkoholnih pijač v primerjavi z n e a l k o h o l n i m i , pa seveda "postavljaštvo". Bolj o d k r i t i odgovori pa so omenjali dolgčas in enoličnost. Ker se nič ne dogaja, zavije človek v gostilno, da bi tam doživel (v družbi ali sam) kaj prijetnega, novega i n tako "zabil prosti č a s " . Takega "prostega časa" pa si nekateri j e m l j e j o vse več in več, pri praznem kozarcu pa ni mogoče posedati dolge ure.
Ti odgovori potrjujejo antropološka spoznanja, da i m a vsak človek v glavnem dve temeljni p o t r e b i : potrebo po priznanju in dražljajih (čutnih zaznavah) ter potrebo po s t r u k t u r i . Nič ni bolj mučnega in neprijetnega k o t m o l k , ki n a stane v družbi, ko zamre pogovor. Pivske družbe so navadno hrupne, jezik se razveže, preden se v pijanosti ne zaplete. Ljudje se gredo vse mogoče
igre, neznanci si postajajo "pivski b r a t c i " . " P i j a n k a " daie obilico možnosti za s t r u k t u r i r a n j e časa (izpolnjevanje časa), od začetnih ritualov (manir) do razvedrila, iger ter lažnega občutka bližine ( i n t i m n o s t i , pripadnosti, prizna
nja). " P i j a n k e " se včasih končajo v spolnih igrah, ki z resnično intimnostjo k o t odnosom nimajo nič skupnega, saj udeleženci pristajajo na telesno z b l i - žanie z osebami, k i jih v treznosti ne bi n i t i pogledali!" Se bolj presene
tljiva in krivična je obsodba žena alkoholikov, ki naj bi bile krive za može
vo s t r a n p o t " , je zapisala ena od študentk. To samo dokazuje, da se "grešni kozel" res začne č u t i t i kriveaa za vse, kar ga (jo) obtožujejo. Analizo n e k a t e r i h stališč študentov začnimo od t u .
Zakonski in družinski odnosi
Zakonci so prisiljeni načrtovati družino, kakor vedo in znajo. Prastari vzorec ^ reševanja tega, še vedno nerešenega problema, je odklanjanje i n t i m n i h odno- "
sov in sprejem različnih vlog v i g r i c a h ' , '^o pa zelo skazi odnose in zakonsko življenje vir veselja in ..valje življenja, pomanjkanje ljubljenosti pa zadene srčiko volje do življenja. Ko žena rodi enega ali dva o t r o k a , je s tem doka
zala svojo rodovitnost, dosegla status matere z vsemi prednostmi v družbi.
Moža potrebuje kvečjemu še za t o , da j i pomaga otroke spraviti do kruha, vse bolj ga pa odbija kot l j u b i m c a , dš bi tako preprečila nezaželene posle
dice nenačrtovanih nosečnosti. V takih razmerah se mož i n žena vse bolj odtujujeta in izkoriščata drug drugega. Ta zelo poenostavljen okvir zakonske
ga (družinskega) življenja in mehanizmi (družbeni, osebni), k i vodijo v vse v e čji prepad med zakoncema, so v veliki meri nezavedni in zato tudi neprizna
ni; vse pa kaže, da ustvarijo v družini " g o j i š č e " za alkoholike. Več kot ena t r e t j i n a žena, ki imajo moža, le redkokdaj, če sploh, doživlja orhazem pri ljubljenju. Zakaj bi si potem želele moža in spolnosti z njim? Ce mož noče izpolnjevati svoje vloge "rednika družine", ki bi ženi pomagal do boljšega standarda in otrokom do kruha (šolanja), ker zapravlja v gostilni ali z drugimi ženskami, ali se noče zaposliti, se ga "sodobno" usmerjena ženska znebi z l o č i t v i j o , tradicionalno vzgojena žena pa prevzame vlogo "suhega a l k o h o l i k a " . M e n i m , da so iz takih " n e s p r e j e m l j i v i h " spoznanj nastali sodobni
koncepti za vzgojo mladih za partnersko (zakonsko) življenje .
Perspektivne metode zdravljenja
Logoterapija'^ ne brska po p r e t e k l o s t i , pač pa sprejme vsakogar in p o m a ga zdravljencu pri omišljanju sveta. Bistvo zdravljenja vidi v t e m , da č l o vek prevzame odgovornost zase. Ce je človek v stisku sugestibilen, o m a hljiv in nezanesljiv (se ne zanese nase), potem mu terapevt zalahka suge- r i r a , naj se začne vživljati v novo vlogo, ko vidi sebe v najlepši l u č i . Ne terja od zdravljenca " p r i s e g e " , da ne bo nikoli več p i l , k a j t i prisego č l o vek kot razumsko bitje lahko prelomi tudi v mislih. K o t moralno bitje bo sebe še bolj preziral in bo resnično izgubil vse samospoštovanje, na k a t e rem t e m e l j i resocializacija. Vse sedanje metode "zdravljenja" alkoholikov potrebujejo šibkega, omahljivega, nezanesljivega mazohista, ki bo tak do konca življenja. Potrebujejo človeka, ki mu je samospoštovanje prepoveda
no, ker mu nihče ne zaupa, da bo zdržal brez alkohola, pa tudi ne v e rjame v njegovo resocializacijo (poznejšo osebnostno r a s t ) . Tak odnos
" s t r o k e " je nečloveški, predvsem p i izdaja gospodovalnost stroke kot p o daljšane roke represivnega s i s t e m ^ (družbe, države) nad človekom. Potem lažje razumemo, zakaj se večina alkoholikov in njihovih zakoncev " n o č e "
zdraviti in se u r e d i t i . V resnici ne potrebujejo obsodbe terapevta, ker si
lahko " s o d i j o " kar sami. ^
I n t e r n i s t i č n i (biološki) vidik zdravljenja
Sla po alkoholu (narkomanija, tabletomanija) je presnovno sprevrnjena t e l e sna potreba po organskih kislinah. Vse alkoholne pijače imajo kislo r e a k c i j o , alkohol, droge, tablete sprožijo raztapljanje podkožnega maščevja in nje^
gov razpad na maščobne kisline in g l i c e r o l . Tudi alkohol se mora v celicah spremeniti preko acetaldehida v ocetno kislino ( a c e t a ) , iz katere telo črpa potrebno energijo za obnavljanje tkiv in moč'za delo in življenje. Zato si slo pote
šimo lahko z organskimi kislinami (mlečno, kavino, ocetno, jabolčno, vinsko.
c i t r o n s k o , z maščobnimi in anninskimi k i s l i n a m i ) . Človek začuti hudo ener
getsko stisko, k i jo doživlja kot slo po alkoholu. Človek zaradi tega še ni zavržen slabič, za vselej izgubljena eksistenca, pač pa t r p e č i človek, k i ni izbral druge možnosti za dvig energetske bilance k o t uživanje alkohola, ki mu resnično v hipu povrne moč in izgubljeno samozavest. Enako pomagajo organske kisline . 4
Novejša je transakcijska analiza ( T A )
ki jo je razvil Eric Berne^. Vloga v i g r i , k i se imenuje alkoholik ( A ) , je sicer glavna, nič manj pomembne pa niso druge vloge v t e j i g r i (preganja
lec, reševalec, dobričina in natakar). Glavni dobitek v t e j življenjski vlogi ( i g r i ) je " m a č e k " (zastrupljevanje, samokaznovanje) pri tragičnem življenskem scenariju po tipu: jaz nisem dober-vi ste dobri. Kdor ima takšen nesrečen življenski n a č r t ( t e m e l j n i odnos do sebe in do sveta), zlahka prevzame vlogo
"grešnega k o z l a " , postane " d e l e g a t " treznih, t r d n i h , zanesljivih, poštenih, uspešnih, delavnih, m o r a l n i h , odgovornih, i t d . k o t njihova senčna p l a t , k o t njihova nesprejemljiva podoba.
Eric Berne piše: 'Analiza ( T A ) odkriva, da je uživanje alkohola bolj p o s t r a nsko zadovoljstvo, ki sicer prinaša nekatere dodatne užitke. To je samo način (sredstvo), s k a t e r i m človek doseže pravi višek (namen), to pa je
" m a č k a " , t o r e j t i s t o , na kar večina strokovnjakov sploh ne m i s l i . . . Za A je
" m a č e k " predvsem " m o r a l n i dobiček", t o r e j moralni maček, ne t o l i k o telesna muka zaradi zastrupitve z alkoholom, ki jo zna vsak izkušen pijanec i z n a j d l j i vo " z d r a v i t i " (kisla juha, limonada, kislo zelje, i t d ) . V alkoholni (sub) k u l t u r i sta zato zelo razširjeni dve vrsti " p o s t a v l j a n j a " : koliko ga je kdo spil in kako je bilo "naslednje j u t r o " . V n e t i h igralcev teh " i g e r brez m e j a " nikoli ne z m a n j k a " .
Preventivni pomen izsiledkov TA
Alkoholik mora vsakemu, ki ga povabi na kozarček, priznati svojo šibkost značaja in o d k r i t i svoj t r a g i č n i življenski scenarij po tipu n i k o l i (več p i t i ) . Tako zlahka doseže pomilovanje, posmehovanje in celo občudovanje (zado
volji svojo potrebo po priznanju). Človek pa je moralno b i t j e , zato se zaničuje (samokaznuje) že ob skušnjavi, ko v mislih prelomi prisego, da ne bo nikoli več p i l . Samokaznovanje pa je za večino alkoholikov glavni c i l j , ki ga doseže s pomočjo alkohola. Alkohol je torej le sredstvo, pitje pa način za dosego c i l j a - moralnega mačka, k i ga doživlja "naslednje j u t r o " dneve in mesece, ko " a b s t i n i r a " ) . Ce je osramotenje samega sebe (blamaža) glavni c i l j kot kazen za "osebne napake in slabost značaja", potem se moramo nadalje vprašati, kdaj in zakaj je nastal tak t r a g i č n i zasik: v razvoju osebnosti, ko je kdo spoznal, da je ničvrednež, omahljivec, reva, i t d . , vsi drugi pa so boljši od njega. Tak t e m e l j n i odnos do sebe in sveta je vendar značilen za d e p r e sivne osebnosti , k i si v skrajni stiski izberejo uspeli samomor oziroma se odločijo za "samomor na o b r o k e " ! Zato so vsi " m e h k i " antidepresivni p r o grami (Glej R. Linnfe: Depresija-bolezen našega časa) pomembni za širjenje vednosti, če ne ža kar oblika sar lopomoči.
Se bolj pomembno je razširjanje spoznanja, da se pred o č m i nas vseh p r e lepe kraljične in kraljeviči spreminjajo v " z a k l e t e , grde žabice". O tem pomembnem spoznanju (dejstvu) smo razpravljali v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in se zavedeli, da lahko veliko nesreč preprečijo ozaveščeni s t a r š i , k i j i m k temu lahko pomagajo različni strokovnjaki (vzgojitelji in vzgojiteljice, u č i t e l j i in u č i t e l j i c e , psihoterapevti in psihoterapevtke, socialne delavke in socialni delavci, zdravstveno osebje).
So t r i j e temeljni odnosi do sebe in do sveta, na k a t e r i h so zasnovani t r a g i č n i ( h a m a r t i č n i ) življenjski n a č r t i ( s c e n a r i j i ) , kakor nam jih odkriva Eric Berne.
Strokovnjaki, ki delamo s starši in o t r o k i , se premalo zavedamo svoje moči pri preprečevanju tragičnih življenjskih načrtov. Pred očmi nam iz prelepih k r a l j i č e n in kraljevičev (naravnih o t r o k ) nastajajo "grde ž a b i c e " , f a n t k i , k i
j i m je vse dovoljeno, ker so pač " f a n t j e " , pa nesrečni o t r o c i , k i j i m je vseeno.
To so bodoči samomorilci (alkoholiki) prestopniki in psihotH<i. N i res, da
"pomožni s t a r š i " ne moremo ničesar s t o r i t i , da bi prepričali o t r o k a , naj s p r e meni svoj tragično zasnovani življenjski n a č r t . V času, ko otrok med t r e t j i m in sedmim letom sklene, kaj bo počel, ko bo velik, kje bo živel in s kom se bo p o r o č i l , ko zna odgovoriti na vprašanje, ali je priden in lep; na vprašanje kakšni so odrasli ( p r i d n i , hudobni), tedaj zlahka potolažimo otroka. Zagotovimo m u , da je čisto priden in lep, čeprav je včasi poreden in umazan in da ni nobene take prikazni, ki bi ga lahko za vse ljudi in za vselej " z a č a r a l a " v
"grdo žabico". Otrok nam bo verjel, da " f a n t j e " niso nič boljši kot " b a b e " , da je otrok v resnici dober, čeprav mu "hudobni v e l i k a n i " govorijo neprestano, da je grd, poreden in ničvreden, i t d . Otrok nam verjame, da niso vsi " t a v e l i k i "
hudobni. Ce tak pogovor teče vpričo staršev, ozavestimo tudi starše s kratko razlago razvojnega pomena takega pogovora z o t r o k o m . Tudi v "izžemajočem in poneumljajočem mezdnem odnosu" si lahko osmislimo svoje delo, če s p r e pričanjem pomagamo otrokom in njihovim staršem pri oblikovanju realnejšega odnosa do njih samih in do sveta, da bi tako dosegli priznanje, pa izpolnili čas z dejavnostmi v bolj (čimbolje) pristnih medsebojnih odnostih. To pa ni m a l o !
Sklep • ^ e : , - : : Ofyp>
Zavzemamo se za realnejši odnos do alkoholikov. To pomeni pomagati človeku v stiski z ljubeznijo in človeško dobroto, z razumevanjem, prizanesljivostjo in bodrenjem. To je t i s t a kakovost odnosa do človeka v s t i s k i , ki jo pričakujemo od strokovnjaka. A r h e t i p za to je biblijska zgodba o izgubljenem sinu. Vemo koliko ponižnosti je bilo v sinovi v r n i t v i , pa tudi v o č e t u , da je sina z veseljem sprejel. Vemo, da je takšen odnos zdravilen, vsekakor pa nujen pogoj, da skrušen človek spet začne zaupati vase in v svet in se polagoma vračati v ž i vljenje. Ce terapevt zna povrhu tega še pomagati človeku, da bo zaživel bolj kakovostno življenje, po katerem je hrepenel, preden je zahrepenel po s m r t i , stroka ne bo več tavala v terapevtskem n i h i l i z m u , ki mu sedaj botruje o b l a -
stniško nezaupanje v človeka. Takšen sklep ni p r e t i r a n , saj smo z analizo gradiva to nezaupanje razkazali, h k r a t i pa opozorili na doslej še n e i z k o r i ščene možnosti preventive socialnih bolezni, prav tako pa tudi prikazali nove možnosti zdravljenja in r e h a b i l i t a c i j e alkoholikov.
V i r i :
^Eric Berne: Koju igru igraš? N o l i t , Beograd 1980
o
Pavao Brajša: Človek, spolnost, zakon. DE, Ljubljana 192
V i k t o r E. Franki: Zašto se niste ubili? Biblioteka "Oko 3 u j u t r o " , Zagreb 1982 '^Izkušnje anonimnega alkoholika, objavljene v r u b r i k i "Domača zdravila",
Nedeljski Dnevnik, februar 1977
Dr. Franc Tihole, zdravnik. Zdravstveni dom Ljubljana, Enota V i č - R u d n i k
