izvirni znanstveni ~lanek UDK 354.71(497.1):355.14 prejeto: 1999-12-15
UNIFORME IN DRUGA OBLA^ILA POMOR[^AKOV NA JUGOSLOVANSKIH LADJAH V OBDOBJU
MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA
Bogdana MARINAC
Pomorski muzej "Sergej Ma{era" Piran, SI-6330 Piran, Cankarjevo nabre`je 3
IZVLE^EK
Obla~ilna kultura pomor{~akov mornarice Kraljevine Jugoslavije je bila dokaj bogata in raznolika. Vendar se je mo~no razlikoval na~in obla~enja med pomor{~aki, ki so slu`ili v vojni mornarici, in tistimi, ki so bili zaposleni na trgovskih ladjah. Med tem ko je bilo no{enje uniform v vojni mornarici obvezno, pravila uniformiranja pa zelo natan~na in stroga, so bile predpisane uniforme v trgovski mornarici, zlasti na tovornih ladjah, prej izjema kot pravilo. Pomor{~aki so se tu obla~ili precej svobodno. Nosili so civilna obla~ila ter posamezne dele doma~ih ali tujih uniform. Za uniformiranje trgovske mornarice je bilo poskrbljeno le na nekaterih potni{kih ladjah.
V tem ~lanku so opisane uniforme vojne in trgovske mornarice Kraljevine Jugoslavije ter druga obla~ila pomor{~akov, njihova uporaba, vzdr`evanje, pomen in odnos do njih.
Klju~ne besede: pomor{~aki, mornarica Kraljevine Jugoslavije, obla~ilna kultura, uniforme
UNIFORMI ED ALTRO VESTIARIO DEGLI ADDETTI ALLA MARINA JUGOSLAVA TRA LE DUE GUERRE MONDIALI
SINTESI
Il vestiario dei marittimi della marina del Regno di Jugoslavia era piuttosto vario. C'era però una grande differenza tra gli addetti alla marina militare e i marittimi sulle navi mercantili. I primi erano obbligati ad indossare le uniformi secondo precise e severe norme, nella marina mercantile invece, specie sulle navi da carico, la divisa d'ordinanza era più un'eccezione che la regola. Qui i marittimi si vestivano piuttosto liberamente. Indossavano abiti civili e singole parti di uniformi nazionali o straniere. La divisa d'ordinanza era prescritta solo per alcune navi passeggeri.
L'articolo descrive le uniformi della marina miliare e mercantile del Regno di Jugoslavia e l'altro tipo di vestiario dei marittimi, il loro impiego, la loro importanza ed il rapporto nei loro confronti.
Parole chiave: marittimi, marina del Regno di Jugoslavia, vestiario, uniformi
UVOD
Med poklice, ki zahtevajo specifi~en na~in `ivljenja zaposlenih in vplivajo na posebno kulturo zaposlenih, sodi tudi poklic pomor{~aka. ^eprav so se prve slo- venske pomorske institucije razvile {ele po 2. svetovni vojni, so se slovenski fantje `e prej zaposlovali kot pomor{~aki in v drugih pomorskih dejavnostih. Temu pa se ne smemo ~uditi, saj so `iveli v pomorskih dr`avah.
Tako stara Avstrija, pozneje Avstro-Ogrska, kot Kra- ljevina SHS oziroma Kraljevina Jugoslavija in Kraljevina Italija so imele morje. Kot vse pomorske dr`ave so razvijale vojno in trgovsko mornarico, za katero so po- trebovale dober mornari{ki kader. Tako so v mornarico pritegnile tudi marsikaterega slovenskega fanta, da si je nadel mornari{ko uniformo.
Uniformo bi lahko tudi po besedah Angelosa Ba{a ozna~ili kot enotno obla~ilo, ki je za dolo~eno orga- nizacijo predpisano v osnovi zavoljo razpoznavanja v slu`bi (Ba{, 1992, 9). Beseda uniformis v latin{~ini po- meni enakega videza, enotno. Druga~e pa beseda ozna-
~uje slu`beno obla~ilo predpisanega kroja in barve, s predpisanimi oznakami, s katerimi se ozna~uje pri- padnost njenega nosilca dolo~eni slu`bi in dejavnosti (Pomorska 7, 1961, 676). S pomo~jo uniforme lahko spoznamo poklic, stroko, voja{ki polo`aj in ~in njenega nosilca. Uniforma s pri{itimi odlikovanji pa govori {e o zaslugah in dose`kih pomor{~aka. Z uniformo so torej sku{ali vzpostavljati red, disciplino in brezhibnost pri delu. Uniforma je pripomogla k utrjevanju in ohranjanju voja{ke, poklicne in socialne hierarhije. Vsakdo je lahko kljub velikemu {tevilu pripadnikov dolo~ene unifor- mirane skupine natanko vedel, kak{en ~in, polo`aj ali poklic ima vsak posameznik. So~asno s spreminjanjem polo`aja posameznika se je spreminjala tudi njegova uniforma. Posadka v uniformah je bila videti uglajena, popolna in enotna. Pripadnost dolo~eni skupnosti je bila s pomo~jo uniforme vidna `e na prvi pogled.
Uniforma ni bila odraz obla~ilne kulture posa- meznika ter njegove volje in izbire, temve~ je posa- meznika ozna~evala na osnovi predpisov in odlokov, ki so si jih izmislili njemu nadrejeni. Toda vsakdo, ki je vstopil v mornarico, je `e vnaprej vedel, kaj v novi slu`bi od njega pri~akujejo, zahtevajo. Vstop v mor- narico je od posameznika zahteval veliko spremeb v na-
~inu `ivljenja. Sprijazniti se je moral tudi z druga~nim videzom. Moral je spremeniti svojo zunanjost. To dejstvo so morali sprejeti vsi, ki so se za poklic v uniformi odli~ili prostovoljno, kot tudi vsi tisti, ki so bili v mornarico vpoklicani, da bi v njej slu`ili voja{ko obveznost.
Mnogim, zlasti ~astnikom in pomor{~akom z vi{jimi
~ini, je uniforma dvigala samozavest in mnogi so se z njo pona{ali. Pri mornari{ki uniformi je k slednjemu pripomogel tudi njen videz, saj se je precej razlikovala od staromodnih in oprijetih uniform kopenske vojske.
Tudi njena belo-modra barvna kombinacija je marsi koga pritegnila. Marsikdaj je imela uniforma pomembno vlogo tudi pri izbiri poklica. Branimir Velkaverh, ki je vrsto let plul na jugoslovanskih trgovskih ladjah, mi je pripovedoval, da ga je za pomorsko akademijo na- vdu{ila mama, ki je v Trstu ob~udovala avstrijske po- morske ~astnike v modro-belih uniformah. Tudi Du{an Ivan~i~ se je spominjal, da sta ga za mornarico navdu {ila dva fanta iz sose{~ine - dijaka Brodarske pod ~astni{ke {ole v [ibeniku, ki sta domov prihajala v lepih mornari{kih uniformah. S tega stali{~a je imela uniforma tudi mo~an propagandni u~inek. Vendar pa vsi po- mor{~aki le niso z veseljem nosili uniform. Mnogim se je zdelo, da jih utesnjuje in v nasprotju z njihovo voljo ozna~uje.
No{enje uniform je bilo pomembnej{e v vojni mor- narici, kjer je bila tudi hierarhija bolj o~itna in stro`ja in kjer je bilo zlasti v vojnem ~asu pomembnej{e razlikovanje uniforme ene dr`ave od uniforme druge dr`ave oziroma razlikovanje uniform nasprotujo~ih si voja{kih sil. Uniformiranje je bilo pomembno tudi na potni{kih ladjah, medtem ko so bile na tovornih ladjah popolne uniforme kljub predpisom izjemne.
***
Kot vsa obla~ila so se tudi uniforme v zgodovini spreminjale. Nastale so s potrebo po vizualni ozna~bi
~loveka, ki jo je nosil. Prve uniforme so nastale v vojski hkrati s potrebo po razlo~evanju vojakov razli~nih enot ter pozneje po lo~evanju vojaka od nevojaka. Ti so imeli sprva le skromne razpoznavne znake (Vri{er, 1983). V Evropi so prve uniforme nastale {ele pred pribli`no 300 leti, mornari{ke uniforme pa so {e mlaj{e. Te se kar nekaj ~asa niso razlikovale od uniform kopenske vojske (Vri{er, 1983).
Na avstrijskih ladjah so za~eli nositi uniforme v drugi polovici 18. stoletja. ^eprav lahko o avstrijski mornarici govorimo `e po letu 1733, ko so bili postavljeni organizacijski temelji njene tedaj {e zelo skromne vojne flote, tedaj pomor{~aki {e niso nosili uniform (Steinböck, Baumgartner, 1984, 7). Pozneje so za~eli uniforme no siti vojaki, ladijsko mo{tvo in kapitan. Vendar enotnih uniform {e vedno niso imeli (Horvath, Zimmerman, 1995, 114). Leta 1756 so na neki feluki (tovorni jadrnici) v Tr`a{kem zalivu nosili zeleno uniformo z rde~o obrobo (Steinböck, Baumgartner, 1984). Za ~asa cesarja Jo`efa II. je bila leta 1786 ustanovljena prva tr`a{ka mornarica. Pomor{~aki so tedaj kot delovno obla~ilo nosili rjav suknji~ z rde~o obrobo ter moder telovnik in modre hla~e (Steinböck, Baumgartner, 1984, 7).
Po koncu francoske okupacije je avstrijska vojska skupaj z osebjem prevzela tudi francoske uniforme, opazen pa je bil tudi bene{ki vpliv, tako so {e novi predpisi iz leta 1815 ohranili nekatere zna~ilnosti bene{ke uniforme iz leta 1798 (cilinder mornarjev,
modra uniforma, gumbi s sidrom in hla~e s padajo~im razporkom - matelottenhosen) (Steinböck, Baumgartner, 1984, 9, 10). @e na za~etku 18. stoletja pa je bil tudi na Jadranu ob~uten vpliv angle{kih uniform s temno mod- rimi suknji~i ter belimi hla~ami in telovniki (Dvesto let).
^astniki so tedaj nosili dvorogeljni klobuk, frak, suknji~
(uniformrock) in kratko sabljo. ^astniki mornari{kega topni{tva in pehote so na ladjah nosili nizke cilindre, suknji~e, hla~e (matelottenhose) in mornari{ko bodalo, ladijsko mo{tvo pa cilindre, {iroke mornari{ke hla~e- matelottenhose, kratek suknji~, imenovan spencer, ki je imel spredaj dve vrsti po 7 velikih gumbov, sabljo in na ladji preprosto delovno obleko. Dvorogeljni klobuk so morali ~astniki od leta 1828 nositi podolgem, cilindre mornari{kega mo{tva pa so `e v prvi polovici stoletja zamenjali nekoliko ni`ji klobuki, okoli katerih so bili zaviti beli trakovi z napisanim imenom ladje. Te so nosili {e sredi stoletja. Mornarji in krmarji so za~eli nositi tudi mornarske bluze z modrimi mornarskimi ovratniki iz platna, tako je bil leta 1852 uveden okrogel mornarski ovratnik z enim do tremi obrobnimi trakovi in zvezdami, ki so ozna~evali pomor{~akov ~in. Avstrijska mornarica je od Angle`ev prevzela tudi mehke ~astni{ke kape s {~itkom. Leta 1840 je mehka ~astni{ka kapa, ki so jo nosili na ladji, nadomestila ni`ji cilinder ~astnikov.
Spremenil se je tudi kroj suknji~ev. Visoke zapete ovratnike so nadomestili odpeti ovratniki. Leta 1859 je bil za ~astnike uveden vihrajo~i pla{~ - flottenrock.
Nosili so ga k delovni ali k paradni uniformi. Veliko sprememb so prinesla tudi naslednja leta. Leta 1874 je bil namesto suknji~a, ki so ga imenovali "spencer"
uveden ~astni{ki suknji~ z dvorednim zapenjanjem in desetimi velikimi gumbi, zgornji je moral ostati odpet.
Isto~asno so ukinili paradni in slamnati klobuk ladijskega mo{tva. Leta 1891 je postal dvorogeljnik le paradno pokrivalo, uveljavila pa se je bela poletna
~astni{ka jakna z rokavnimi oznakami. Leta 1907 je tellerkappe (mehka ~astni{ka kapa v obliki kro`nika) nadomestila nizko cilindri~no kapo s {~itkom. (Stein- böck, Baumgartner, 1984) Razen flottenrocka pa je gar- deroba~astnikatedajvsebovalatudibelpoletnisuknji~z oficirskim ovratnikom, dolg pla{~ z dvema vrstama medeninastihgumbov,dolgopelerino,kratekbelve~erni suknji~, kraj{i temno moder zimski slu`beni suknji~ z dvoredno razporejenimi gumbi in drugo, mo{tvo pa je nosilo mehke mornarske~epice, belepoletne inmodre zimske bluze s {tirikotnim mornarskim ovratnikom, modre ali bele hla~e, pozimi pa paleto (dalj{i vrhnji suknji~) (Adjustirung und Ausrüstung der zum Stabe nicht,AdjustirungundAusrüstungdesStabes).
Po uniformah vojne mornarice so se zgledovale tudi uniforme razli~nih ladijskih dru`b. ^eprav za trgovsko mornarico ni bila predpisana enotna uniforma, so posadke nekaterih ve~jih ladijskih dru`b vendarle nosile svoje uniforme. [e najbolj raz{irjene so bile uniforme najve~je ladijske dru`be, Avstrijskega Lloyda, ki je bil
ustanovljen leta 1833. Njihovi kroji so bili zelo podobni uniformam vojne mornarice, vendar so jih, da bi se od slednjih le lo~evale, se{ili iz temno zelenih tkanin.
Mornarji pa so v vro~ih krajih in mesecih na glavah nosili slamnike (Vri{er, 1991; Arhiv PM "SM" Piran).
UNIFORME VOJNE MORNARICE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije so si dr`ave zmagovalke razdelile del njenega ozemlja in premo-
`enja. Mlada Dr`ava SHS je na svoje razo~aranje dobila le del ladjevja monarhije in le nekaj ladijskih dru`b.
Podedovala pa je velik del njenega, zlasti voja{kega kadra. Vsi ti mornarji, krmarji, ~astniki, admirali in drugi pomor{~aki razli~nih ~inov in strok so v mlado jugo- slovansko mornarico vstopili v svojih starih uniformah.
Tako je mornarica hkrati z ladjevjem in pomor{~aki za nekaj ~asa prevzela tudi uniforme razpadle monarhije (sl. 1).
Dele avstrijskih uniform so pomor{~aki nosili {e kar nekaj ~asa po nastanku Kraljevine SHS. Pomor{~aki so lahko brez pomisleka uporabljali nekatere dele starih uniform. Pozneje so mnoge stare uniforme priredili, da so ustrezale novim jugoslovanskim predpisom. Zame- njali so gumbe, pri{ili nove epolete, rokavne oznake in podobno.
Leta 1924 je sicer iz{el odlok o obleki vojne mor- narice Kraljevine SHS - "Uredba o ode}i mornarice", vendar je nova uniforma {e vedno ohranila precej zna~ilnosti uniforme austro-ogrska mornarice. Skoraj enaki so ostali kroji redingota, ki pa so ga odslej nosili le kot sve~ano uniformo, suknji~ zimske slu`bene in vsakdanje uniforme pa je postal sakò. Tudi ~astni{ki pla{~-{injel, bela poletna ~astni{ka bluza, ve~erni suk- nji~, pelerina in uniforma mornarjev se bistveno niso spremenili. Spremembe so bile opazne predvsem pri nekaterih dodatkih in pri ozna~evanju ~inov in strok (Uredba, 1924). Mornarske kape so dobile {ir{i gornji del po angle{kem vzoru. Zna~ilnost jugoslovanskih uniform so bile epolete, ki so se nosile hkrati z rokavnimi oznakami (Vri{er, 1987).
Odlok iz leta 1924 je za ~astnike predpisal sve~ano, prazni~no, vsakdanjo in poletno uniformo. Sve~ana uni- forma za postroj se je razlikovala od sve~ane uniforme, ki so jo nosili ~astniki zunaj postroja.
Poletna uniforma je bila lahko bele ali kaki barve.
Sestavljena je bila iz hla~, srajce, bluze, ovratnika, ~ev- ljev, bodala s priveskom za bodalo in rokavic. Razen bele obi~ajne kape so lahko k njej nosili tudi tropski {lem. Uniforma kaki barve se je od bele razlikovala le po barvi.
Poletna uniforma v postroju se je od drugih poletnih uniform lo~ila po sablji, ki je nadome{~ala bode`, slu`bena uniforma pa po e{arpi - sve~anem pasu za
~astnike.
Sl. 1: Jugoslovanski mornarji leta 1919 v zimskih uni- formah s paletom ali brez njega (PM "SM" Piran).
Fig. 1: Yugoslav seamen in 1919 in their winter uni- forms with short overcoats or without them.
Sl. 2: Poro~niki korvete v slu`benih uniformah in ko- mandant vojne mornarice - admiral v sve~ani uniformi zunaj postroja leta 1926 (PM "SM" Piran).
Fig. 2: Sublieutenats in their formal uniforms and the Admiral of the Fleet in his ceremonial uniform in 1926.
Zimska vsakdanja ~astni{ka uniforma je bila sestav- ljena iz kape, sakoja, hla~, obi~ajnih epolet, telovnika, srajce, ovratnika, kravate, ~evljev, bodala s priveskom zanj in rokavic. V postroju so nosili sabljo. K slu`beni uniformi je sodila e{arpa (sl. 2).
Zimska sve~ana uniforma zunaj postroja je vsebovala redingot s paradnimi epoletami, moder ali bel telovnik, srajco, ovratnik, klobuk, hla~e z lampasom - barvnim na{itkom in sabljo (sl. 2). Sve~ana uniforma v postroju se je od slednje razlikovala le po hla~ah, ki so bile za razliko od hla~ za sve~ano uniformo zunaj postroja brez lampasa (sl. 5).
Prazni~na uniforma ~astnikov je bila sestavljena iz redingota, ~astni{ke kape in obi~ajnih epolet ter sablje
Sl. 3: Podporo~nik brodarske stroke Franc Peterca v zimski slu`beni prazni~ni uniformi leta 1929 (PM "SM"
Piran).
Fig. 3: Sublieutenant Franc Peterka in his parade winter festive uniform in 1929.
ali bode`a s priveskom, vsakdanja uniforma pa iz sakoja,
~astni{ke kape, obi~ajnih epolet in bode`a s priveskom.
V postroju so nosili sabljo, k slu`beni uniformi pa e{arpo. Razen teh so bila ~astni{ka obla~ila {e {injel, paleto (ohlapen povr{nik), pelerina, mekinto{ (de`ni pla{~) in obleka za de` (Uredba, 1924).
Garderoba, ki je pripadala pod~astnikom in mornar- jem, je vsebovala mornarsko kapo s prevleko in slamnati klobuk, modro bluzo in modre hla~e, belo platneno bluzo in hla~e, delovno bluzo in delovne hla~e, paleto (suknji~), zimsko in poletno majico, spodnje hla~e, nogavice, flor, {al, ~evlje, pas za hla~e, no` z opasa~em in rokavice (sl. 8). Razen tega so dobili pod~astniki in mornarji {e obla~ila za de`, obla~ilo za stra`o ({injel) in druge potreb{~ine.
Nov pravilnik, ki ga je leta 1936 izdalo ministrstvo za vojsko in mornarico, je bil bolj natan~en in je uvedel
Sl.4:Ni`ji~astnikivobi~ajnislu`benioziromavneslu`- benivsakdanjiuniformipoletu1938(PM"SM"Piran).
Fig. 4: Lientenants and sublientenants in their formal or informal uniforms after 1938.
Sl. 5: Ni`ji ~astniki v sve~ani uniformi za postroj leta 1930.
Fig. 5: Officers in their ceremonial line-up uniforms in 1930 (PM "SM" Piran).
ve~ sprememb na podro~ju uniformiranja. Tokrat so se kreatorji uniforme {e bolj zgledovali po uniformah dru- gih dr`av, zlasti Anglije. Uniforma je postala moder- nej{a. Uniforma mornarjev je bila {e vedno najbolj podobna avstrijskim, uniforma ~astnikov pa je dobila bolj internacionalen videz. Za razli~ne prilo`nosti je bilo predpisanih {e ve~ razli~nih na~inov obla~enja, predpisanih pa je bilo tudi nekaj obla~il, ki v starem pravilniku niso bila omenjena, kot na primer ve~erni suknji~ (Uredba, 1936).
Novi pravilnik o uniformiranju je predpisal celo vrsto obla~ilnih kosov, vendar pomor{~aki obi~ajno vseh niso imeli. Vsak ~astnik si je moral kupiti slu`beno obla~ilo, neslu`beno pa si je kupil le, ~e je to `elel. ^astniki so navadno ob prihodu na ladjo s seboj prinesli moder slu`beni suknji~ - sako, vihrajo~i pla{~ - flottenrock ali redingot in zimski pla{~ z modrimi hla~ami kot zimska obla~ila ter bel poletni suknji~ in bele poletne hla~e, ki so jih nosili v toplej{ih mesecih. Razen teh obla~il so k uniformi sodili {e razli~ni manj{i kosi, kot so visoki in nizki ~evlji, pasovi, kape in dvorogeljniki, bodalo, sablja in drugo. Uniforma pa seveda ni smela biti brez obi~ajnih ali paradnih epolet ter rokavnih oznak.
[tevilo kosov uniform, ki so bili obvezni ali ne- obvezni, je bilo veliko. Vsaka prilo`nost je zahtevala druga~no uniformo. Slu`beni uniformi sta bili zimska in poletna, ti dve pa sta bili lahko navadni slu`beni uni- formi, sve~ani uniformi za postroj, sva~ani uniformi zunaj postroja ali ve~erni uniformi. Vsaka od teh je zahtevala drugo kombinacijo obla~il (sl. 10).
Navadno slu`beno uniformo so ~astniki nosili z e{arpo ali brez nje. Z e{arpo so jo nosili v ~asu de-
`urstva, na stra`ah, pregledih, raportih, pri opravljanju izpitov, na pogrebih, pri zadu{nicah voja{kih oseb, pri vidovdanski zadu{nici... Uniformo brez e{arpe pa so nosili izven slu`be ter na vajah in pri delu na trupu ladje (Uredba, 1936). Predpis je dolo~al, da morajo po-
mor{~aki od 1. maja do 15 oktobra nositi poletno uniformo, ostali del leta pa zimsko. Poletno kapo so lahko nosili od 11. aprila do 1. novembra, kar pomeni, da so jo lahko nekaj ~asa nosili tudi k zimski uniformi, vendar je moral to prej dolo~iti stare{ina (Uredba, 1936).
Starej{i predpis je dovoljeval no{enje poletne uniforme le do 1. oktobra (Uredba, 1924).
Zimska navadna slu`bena uniforma je vsebovala modro kapo s {~itkom ter sako z navadnimi epoletami, hla~e in telovnik iz temno modrega sukna, belo srajco, ovratnik, ~rno kravato, nogavice in ~rne ~evlje, bodalo z obeskom (portepe) in pasom za bodalo, sabljo z obeskom (portepe) in pasom za sabljo in rokavice, ~e je bilo potrebno, pa tudi e{arpo (sve~ani ~astni{ki pas), {injel (voja{ki pla{~), modro dolamico (kratka vrhnja suknja), obleko za de`, pelerino in gama{e (sl. 4).
Poletna uniforma je bila bela. K poletni navadni slu`beniuniformisosodilibelakapas{~itkomalitropski {lem(redko),belaplatnenabluzaznavadnimiepoletami, bele platnene hla~e, srajca, ovratnik, bele nogavice in beli~evlji,bodaloalisabljazdodatkiinrokavice,v~asih patudie{arpa,oblekazade`inpelerina.
Slovesne prilo`nosti so zahtevale sve~ano uniformo.
Sve~ano uniformo v postroju so ~astniki nosili med paradami, pri sve~ani prisegi, pri dviganju zastave, pri nekaterih voja{kih slovesnostih in podobno. Sve~ana uniforma izven postroja pa je bila obvezna pri posa- meznih javljanjih kralju, na proslavah v ~ast kralju, ko je to zahteval mednarodni ceremonial, ter pri nekaterih osebnih sve~anostih.
^astniki v zimski sve~ani uniformi v postroju so mo- rali nositi zimsko kapo s {~itkom, redingot (vihrajo~i pla{~) z obi~ajnimi epoletami, hla~e in telovnik, srajco, ovratnik, kravato, e{arpo, ~evlje, sabljo in po potrebi {injel (sl. 3). Zimska sve~ana uniforma zunaj postroja je bila podobna, le da so morali ~astniki namesto kape nositi dvorogeljnik, sem pa so sodile paradne epolete, ki
Sl. 6: ^astniki v poletni sve~ani uniformi leta 1939.
Fig. 6: Officers in their summer ceremonial uniforms in
1939 (PM "SM" Piran). Sl. 7: ^astnika s pelerino in povr{nikom leta 1937 (PM
"SM" Piran).
Fig. 7: Officers wearing a cape and a overcoat in 1937.
so bile zlate barve z resicami, po potrebi tudi pelerina in {kornji (Uredba 1936). Okoli vratu so imeli zavezan metulj~ek, pod njim pa visok sraj~ni ovratnik. Poletna sve~ana uniforma je bila bela. Bila je zelo podobna navadni poletni slu`beni uniformi, le da so k njej sodile {e e{arpa in rokavice. Nepogre{ljiva je bila sablja s pasom in obeskom (sl. 6). K poletni sve~ani uniformi zunaj postroja so lahko ~astniki nosili tudi pelerino.
Redkeje so pomor{~aki nosili ve~erno uniformo. Ne- kateri se spominjajo, da ta ni bila obvezna, vendar predpis govori druga~e. ^astniki so jo morali po pred- pisu iz leta 1936 nositi povsod, kjer so morali dr`avljani nositi frak ali smoking. Po vsej verjetnosti se vsi ~astniki takih prireditev niso udele`evali, zato ve~erne uniforme niso potrebovali. Ve~erna uniforma je bila sestavljena iz
`aketa (kratkega suknji~a) z obi~ajnimi epoletami, hla~, bodala s pasom in obeskom, telovnika, srajce, ovrat nika, metulj~ka, nogavic, ~evljev, rokavic, ~e je bilo potrebno, pa so k njej nosili {e {injel, pelerino in {kornje. K zimskemu ali poletnemu ve~ernemu suknji~u so morali
~astniki nositi bel ali temno moder telovnik in modre hla~e z eno ali dvema zlatima trakovoma na zunanjem robu hla~nic ter ~rne ~evlje. @aket je moral biti pozimi moder, poleti pa bel (Uredba, 1936).
Neslu`bena uniforma je bila zimska ali poletna ter vsakdanja ali prazni~na. Vsakdanjo uniformo so ~astniki najpogosteje nosili v prostem ~asu (izven slu`be) ter na civilnih pogrebih. Od slu`bene se skorajda ni razli- kovala. Zimska vsakdanja neslu`bena uniforma se je od slu`bene razlikovala le po tem, da ni vsebovala sablje in e{arpe, ampak le no`, namesto obleke za de` pa sta k njej sodila povr{nik in pelerina, ki so ju ~astniki nosili po potrebi. Vendar ju mnogi niso imeli, saj ni bila ob vezna.
Poletna vsakdanja neslu`bena uniforma je bila podobna slu`beni, vendar ni vsebovala sablje, e{arpe in obleke za de`. Neslu`beno prazni~no obla~ilo so ~astniki nosili
predvsem na slu`benih in neslu`benih zabavah, po kon~anih voja{kih in cerkvenih ceremonijah, na porokah, obiskih in podobno. Zimsko neslu`beno prazni~no obla~ilo je bilo podobno sve~ani uniformi v postroju. Od nje se je razlikovalo po bode`u, ki so ga morali ~astniki nositi namesto sablje. Prazni~na uni- forma se je od sve~ane uniforme v postroju razlikovala po tem, da ni vsebovala e{arpe, po potrebi pa so k njej nosili poleg drugega tudi povr{nik, pelerino in {kornje.
Poletna prazni~na uniforma je bila enaka poletni vsak- danji uniformi.
Razen omenjenih obla~il so pomor{~aki nosili {e delovno obleko, gama{e, ter posebna slu`bena obla~ila za posadke borbenih ~olnov, hidroletalce in podmor- ni~arje (Uredba, 1936).
Uniforme, ki so bile drage, so si morali ~astniki vojne mornarice sami kupiti. ^eprav je bil njihov zaslu`ek razmeroma visok, so uniforme marsikdaj presegale njihove finan~ne zmo`nosti. Kot se spominja Jo`e Pretnar, je bilo treba za popolno ~astni{ko opremo od{teti ve~ mese~nih zaslu`kov ~astnika, zato so si navadno kupili le obvezna obla~ila. Med te ni sodila pelerina. Drag del uniforme je bila sablja, ki je bila nepogre{ljiva pri sve~ani uniformi. ^astniki so zato zavidali pod~astnikom, ki so dobili uniforme in vso do- datno opremo brezpla~no.
^astniki so si uniforme obi~ajno kupovali v trgovinah z obla~ili v pristani{kih mestih ali pa so jim jih se{ili kroja~i. Uniforme so {ivali v ve~jih ali manj{ih podjetjih.
Med ve~jimi naj omenim podjetje B. Radoni~ v Dubrovniku, kjer so izdelovali tudi gumbe in mornarske kape. Nekatere uniforme so bile se{ite tudi v Kotorju. Tu jih je {ival vojno civilni kroja~ Dim. P. Stani~. [tevilne obleke so bile se{ite tudi v manj{ih kroja~nicah in na njih ni bilo proizvajal~eve oznake. Gumbe in kape, zlasti dvorogeljnike, so tudi uva`ali.
Sl. 8: Pod~astnika in mornarji v zimski uniformi leta 1923 (PM "SM" Piran).
Fig. 8: Non-commisioned officers and seamen in their winter uniforms in 1923.
Med pod~astnike so sodili naredniki vodniki, nared- niki in podnaredniki. Uniforma narednikov vodnikov (prve, druge ali tretje klase) je bila podobna ~astni{ki uniformi, uniformi narednika in podnarednika pa sta bili zelo podobni uniformi kaplarjev in mornarjev.
Garderoba narednikov vodnikov je vsebovala zimsko in poletno ~astni{ko kapo, tropsko ~elado, sako, telovnik, zimske in poletne hla~e, poletno ~astni{ko bluzo, delovno bluzo in hla~e, {injel, pla{~, srajco, ovratnik, kravato, nogavice, ~rne in bele ~evlje, sabljo s pasom in obeskom, opasa~ in rokavice.
Naredniki, podnaredniki, kaplarji in mornarji so dobili zimsko in poletno kapo ter trak za kapo, tropski {lem (sl. 9), zimsko, poletno in delovno mornarsko bluzo ter zimske, poletne in delovne hla~e, paleto oziroma dolamice, mornarski ovratnik, zimsko in poletno majico, spodnje hla~e, nogavice, ruto, {al, ~evlje, hla~ni pas, no` z opasa~em, kopalke, robec, pribor in obleko za posebne prilo`nosti. K slednji so sodili obleka za de`, bunda za stra`o, rokavice za stra`o, delovni kom- binezon in gama{e. Poleg obla~il so kaplarji, mornarji ter naredniki in podnaredniki dobili tudi izredni pribor;
vre~o za obla~ila, robec, vre~ko za ~evlje, vre~ko za drobnarije, porcijo in pribor za hrano, ~utarico, torbico za kruh, mornarski no` z vrvico in pi{~alko z vrvico.
Naredniki in podnaredniki so dobili {e rokavice.
Poletna uniforma je bila sestavljena iz poletne kape, bele platnene bluze, poletne modro-bele ~rtaste mor- narske majice, ovratnika ter belih platnenih hla~. Stari predpis iz leta 1924 je za tropske kraje predvidel tudi slamnati klobuk z 12 cm {irokimi krajci in trakom, kakr{nega so nosili na obi~ajnih kapah (Uredba, 1924).
Zimska uniforma je bila podobna poletni. Bila je iz modrega sukna, z belo volneno mornarsko majico, delovno obla~ilo pa je bilo enakega kroja kot poletna uniforma, le da je bilo iz (temno modrega) platna z mornarskim ovratnikom iz iste tkanine. K zimski uni-
formi je pred letom 1936 sodil paleto - kratek povr{nik, po letu 1936 pa dolamica - kratka vrhnja suknja. Obe obla~ili sta se med seboj razlikovali predvsem po razporkih na hrbtni strani (Uredba, 1924).
Posebno uniformo so imeli tudi gojenci pomorskih vojnih akademij. Kot ostali pripadniki vojne mornarice so dobili zimsko in poletno oziroma vsakdanjo in praz- ni~no uniformo. Slednjo so nosili tudi kot sve~ano uniformo. Toda medtem ko je bila vsakdanja obleka podobna obleki mornarjev in kaplarjev, je bila prazni~na uniforma bolj podobna ~astni{ki. Gojenci so obi ~ajno pozimi in poleti nosili mornarsko kapo s kraljevsko krono na kokardi in trakom z napisom "Po morska vojna akademija". Zimska vsakdanja bluza je bila podobna mornarski, le da je imela pri{it ovratnik iz enakega blaga.
Na njem so bili trije trakovi bele barve (Uredba, 1924;
Uredba, 1936). K zimski vsakdanji uniformi so sodile {e zimske hla~e, zimska majica, ruta, mornarski no` z vrvico, oznake, {al, dolamica ter ~evlji in ~rne nogavice.
Slovesna ali prazni~na uniforma gojencev je bila sestavljena iz ~astni{ke kape, ~astni{kega sakoja,
~astni{kih hla~ in ~astni{kega telovnika, poleti pa so dijaki nosili tudi ~astni{ko bluzo. Od ~astnikov so jih lo~evale epolete in rokavne oznake (Uredba, 1936).
Poletna bluza je bila enakega kroja kot zimska, se{ita pa je bila iz belega platna. Na ovratniku so bili pri{iti trije trakovi modre barve. Poletna majica je bila spletena iz belega bomba`a. Bila je enakega kroja kot zimska, le da je imela kratke rokave. K poletni uniformi so sodili beli nizki ~evlji (le strojniki so imeli ~rne), bele platnene hla~e, ruta, mornarski no` z vrvico in bele nogavice.
Garderoba gojencev vojno-pomorske akademije je vsebovala tudi obleko za de`, pi`amo, spodnje hla~e in delovno obleko. Slednja je bila podobna poletni uni- formi, le da je bila se{ita iz temno modrega platna. Imela je mornarski ovratnik iz istega blaga, na njem pa so bili pri{iti trakovi bele barve. K delovni obleki so gojenci nosili ~rne usnjene ~evlje ter zimsko ali poletno kapo.
Obleka za de` je vsebovala klobuk, bluzo, hla~e in {kornje.
Dijaki pod~astni{ke mornari{ke {ole so nosili uniformo enakega kroja in barve kot ostali mornarji. Od njih so jih lo~evale oznake. Tisti, ki so slu`ili voja{ki rok, so nosili uniformo, ki je bila predpisana za nared nike- vodnike, narednike, podnarednike, kaplarje in mor narje.
Na obla~ilih so imeli pri{it emblem - dva prekri`ana me~a.
Mornarji in kaplarji so morali v domovini skoraj ved- no nositi uniformo. Slekli so jo le takrat, ko so bili odsotni ali bolni ve~ kot mesec dni. Pred odhodom so morali vso obleko in opremo vrniti. ^astniki so morali jugoslovansko uniformo sle~i v tujini (po predpisu), med {olanjem na drugih akademijah, na lovu, pri vite{kih igrah in {portnih aktivnostih ter ko jim je to dovolila pristojna oseba.
Sl. 9: Podnarednik v poletni uniformi s tropskim {le- mom (PM "SM" Piran).
Fig. 9: Junior sergeant in his summer uniform with tropical helmet.
Posamezni kosi uniform
Enanajzna~ilnej{ihdelovuniformejebilakapa.^ast- ni{kakapajeimela{~itek,terzgornjiinosrednjidel.Ni`ji
~astniki so imeli ~rn, lakiran {~itek, vi{ji ~astniki in admiralipa{~itek,kijebiloble~envtemnomodrosukno in ob{it s ~rnim lakiranim trakom. Na {~itku vi{jih
~astnikov jemoral bitizlatlovorjevvenec,na{~itkuad- miralov pa dva.Kapi, ki jebila temnomodre barve,so poletinavrhnjideldodaliprevlekoizbelegabomba`aali pileja.Okoliosrednjegadelakapejebilovit~rntrak.Leta 1924jebilpredpisantrakzvtkanimilipovimilisti,predpis iz leta 1936paje dolo~il trakbrez njih.Na osrednjem delu kape je bil z zlato nitjo izvezen emblem na ~rni podlagi.Izvezenisobilivenec,sidroinkrona.Emblem,ki jebilpredpisanleta1924,jeimelizvezenitudi~rkiNjV, poletu1936pasejenekolikospremenila.Nasprednjem delukape,nadsen~nikom,jebil{etenekusnjenpas,kije bilnastranehzapetzmajhnima ~astni{kimagumboma.
KapanarednikovvodnikovI.,II.inIII.klasejebilanajbolj podobna kapi ni`jih ~astnikov. Imela je le druga~no kokardo-kovinskozna~kojaj~asteoblikemodre,belein
rde~ebarve.Leta1936sejenekolikospremeniltudikroj kape, saj se je razlika med premeroma spodnjega in zgornjegadelakapeponovnozmanj{ala.
Zimski sve~ani ~astni{ki klobuk je bil dvorogeljnik iz
~rnega filca, ki je imel na desni strani {iroko pletenico zlate barve, pod njo na zgornjem delu pa {e krog iz rde~e-belo-modrega traku. ^astniki so imeli razli~ne dvorogeljnike glede na ~in. Ni`ji ~astniki so imeli klobuk na vrhu obrobljen s ~rnim trakom, vi{ji ~astniki s tankim zlatim trakom, admirali pa s {irokim zlatim trakom. Pred letom 1936 je imel klobuk vi{jih ~astnikov {irok in tanek zlat trak.
Poleti so ~astniki in pod~astniki nosili belo poletno
~astni{ko bluzo, ki je bila obi~ajno platnena, pravilnik pa je dovoljeval tudi bluze iz pikeja. Imela je oficirski ovratnik, ki se je zapenjal s skritimi zaponkami. Bluza se je zapenjala s petimi gumbi, ki so bili enoredno raz- porejeni. Na prsih in na bokih je morala imeti na vsaki strani po en na{it `ep s poklopcem.
Zimski ~astni{ki suknji~ se je imenoval sakò. Se{it je bil iz temno modrega kamgarna. Imel je ovratnik z zavihki. Na prednjem delu je imel 8 dvoredno razpo- rejenih gumbov. Predpis je dolo~al, da mora ostati zgornji gumb odpet. Na bokih je imel suknji~ po en v{it
`ep s poklopcem. Na ramenih je bil prostor za epolete, na spodnjem delu rokavov pa so ~astniki in pod~astniki nosili rokavne ~ine. Sako je bil oprijetega kroja in je
~astnikom segal pod zadnjico oziroma do sredine palcev stegnjene roke.
Sve~ano in prazni~no obla~ilo je bil redingot, ki so ga pomor{~aki nosili z obi~ajno ~astni{ko kapo in obi~ajnimi epoletami ali pa so k njemu sodili dvo- rogeljnik in paradne epolete. Redingot - kraj{i oprijet pla{~ je moral biti se{it iz finega temno modrega kam- garna in je pomor{~akom segal do kolen. Imel je ovrat- nik z zavihki in dvoredno zapenjanje. Spredaj je imel dve vrsti po 6 gumbov. Zgornji gumb je moral ostati odpet, tako kot pri avstro ogrskih mornari{kih uniformah.
Tako zapenjanje je zahteval tudi Odlok o mornari{ki obleki iz leta 1924, vendar so pozneje, sode~ po fotografijah, mnogi pomor{~aki nosili odpeta dva zgornja gumba, kar je pozneje predpisal tudi odlok iz leta 1936. Temu se je prilagodil tudi kroj redingota, tako da zgornjih dveh gumbov ni bilo ve~ mogo~e zapeti. Na hrbtni strani vihrajo~ega pla{~a je bil dolg razporek ter dve kratki pleti, ki sta se na vrhu zaklju~ili vsaka s svojim gumbom. Rokava na redingotu sta bila dvodelna. Na spodnjem delu so morali biti pri{iti rokavni ~ini. Paradne epoloete so bile zlate barve. Obi~ajno so imele rese. Le ni`ji ~astniki so morali po starej{em predpisu nositi paradne epolete brez res. Epolete admiralov so imele debelej{e rese.
[injel je bil dolg, temno moder, debel in oprijet suknjen pla{~ z dvorednim zapenjanjem, ki so ga lahko pomor{~aki nosili k vsaki zimski obleki. Imel je dvanajst
Sl. 10: Obla~ila vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije po letu 1938, Jadranska stra`a, 1938/1, 39.
Fig. 10: Clothes of the Yugoslav Royal Navy worn after 1938, Jadranska stra`a (The Adriatic Sentry), 1938/1, 39.
Legenda: / Key:
1.-10. Uniforme ~astnikov.
1.-10. Officers' uniforms.
1.-4. Zimska slu`bena in neslu`bena vsakdanja obleka (1-sako, 2- {injel, 3-pelerina, 4-povr{nik.
1.-4. Formal and informal winter clothes (1-lounge jacket, 2-uniform coat, 3-cape, 4-overcoat).
5. Poletna obi~ajna slu`bena in neslu`bena vsakdanja in prazni~na uniforma.
5. Customary formal and informal summer as well as festive uniforms.
6. Zimska sve~ana uniforma za postroj z bodalom in zimska prazni~na uniforma (po predpisu iz leta 1936 je k njej sodila tudi e{arpa).
6. Ceremonial winter line-up uniform with dagger and festive winter uniform.
7. Poletna sve~ana uniforma za postroj.
7. Festive summer line-up uniform.
8. Zimska sve~ana uniforma izven postroja.
8. Festive winter non-line-up uniform.
9. Zimska ve~erna uniforma.
9. Winter evening uniform.
10. Poletna ve~erna uniforma.
10. Summer evening uniform.
11.-19. Uniforme pod~astnikov, kaplarjev in mornarjev.
11.-19. Non-commissioned officers', corporals' and semen's uniforms.
11. in 13. Poletna uniforma narednika vodnika.
11. and 13. Sergeant major's summer uniform.
12. Zimska uniforma narednika vodnika.
12. Sergeant major's winter uniform.
14. Zimska uniforma narednika (in podnarednika).
14. Sergeant's (and junior sergeant's) winter uniform.
15. Poletna uniforma narednika (in podnarednika).
15. Sergeant's (and junior sergeant's) summer uniform.
16. Zimska uniforma mornarja (in kaplarja).
16. Seaman's (and corporal's) winter uniform.
17. Poletna uniforma mornarja (in kaplarja).
17. Seaman's (and corporal's) summer uniform.
18. Dolamica narednika (in podnarednika).
18. Sergeant's (and junior sergeant's) short overcoat.
19. Vojna desantna oprema mornarja.
19. Seaman's equipment used during landing operations.
vdvevrstirazporejenihvelikih~astni{kihgumbov.Pla{~
je imel ovratnik iz ~rnega `ameta, ki se je zapenjal s podolgovatim volnenim gumbom. Admirali so imeli na konicahovratnikazlatv{itekvoblikikopja,poletu1936 pasoimeliv{itekvoblikikopjaizvolnenegasuknatudi nekateri ~astniki. Obi~ajno jemoral biti {injel zapetdo vrha, odpetega so lahkopomor{~akinosili lev prostem
~asu.Nahrbtnistrani{injelajebilvisokrazporekspoeno pleto na vsaki strani. Razporek se je na notranji strani zapenjal z manj{imi mornari{kimi gumbi. Na zadnji strani, vvi{ini pasu, je imelpla{~{epasek, ki je bilna vsaki strani zapet z ve~jim mornari{kim gumbom. Na sprednjistranipla{~astabilapodpasomnavsakistranipo en v{it `ep s poklopcem. Na ramenih je bil prostor za epolete,narokavihpanibilooznak~inov.[injeljemoral
~astnikom segati do sredine me~. Obi~ajno je bil podlo`en ssatenom,redkejessvilo, popredpisuizleta 1924pasogalahkopodlo`ilitudiskrznom(sl.16).
Redkeje so pomor{~aki nosili pelerino in povr{nik.
Obe obla~ili sta bili le za spoznanje kraj{i od voja{kega pla{~a - {injela. ^astnikom sta morali segati pod kolena oziroma do sredine me~. Pelerina (ogrinjalo) je bila iz temno modrega sukna. Imela je ~rn `ameten ovratnik, ki se je zapenjal s podolgovatim volnenim gumbom.
Pelerino so si lahko pomor{~aki na sprednji strani zapeli {e s petimi ~rnimi, skritimi gumbi (po predpisu iz leta 1936) oziroma z desetimi majhnimi gumbi (po predpisu iz leta 1924). Na levi strani prsi so pomor{~aki nosili oznake ~inov. Pelerini so lahko dodali tudi kapuco.
Pla{~ oziroma povr{nik je bil enostavnega kroja s ka- puco ali brez nje, se{it iz temno modrega impregni- ranega ali neimpregniranega blaga. Bil je nekoliko {ir{i od {injela, zato je k njemu sodil tudi pas iz enakega blaga. Imel je ovratnik z reverji in skrito zapenjanje s {tirimi gumbi. ^astniki, ki so ga nosili, so morali imeti zapete vse gumbe. Oznake ~inov so pomor{~aki nosili podobno kot pri pelerini, na levi strani prsi.
Po predpisu iz leta 1924 so ~astniki namesto zgoraj opisanega pla{~a nosili "mekinto{". To je bil de`ni pla{~
s kapuco, ki je bil nekoliko podoben zgoraj opisanemu pla{~u, vendar je imel spredaj eno vrsto vidnih gumbov.
Se{it je bil iz temno modre ali ~rne gumirane tkanine in je ~astnikom segal do sredine me~. Zadaj je imel razporek. Tudi mekinto{ je imel pas iz enakega blaga (Uredba, 1924; Uredba, 1936).
Pod redingotom, sakojem, {injelom in pla{~em so
~astniki nosili telovnik. Ta je imel sprednji del se{it iz enakega kamgarna temno modre barve kot redingot in hla~e, zadnji del pa je bil iz ~rnega satena. Imel je globok izrez na V in se je spredaj zapenjal s petimi majhnimi, enoredno razporejenimi gumbi. Na obeh straneh prsi je imel po en `ep z letvico. Prav tako tudi v vi{ini pasu. Na zadnji strani telovnika je bil nastavljivi pasek z manj{o pasno zaponko.
Nekoliko druga~en telovnik so pomor{~aki nosili pod ve~ernim suknji~em. Ta telovnik je imel globlji izrez z
ozkimi reverji, zapenjal pa se je s {tirimi majhnimi, gosteje razporejenimi gumbi.
Le redki pomor{~aki so imeli zimski ali poletni ve~erni suknji~, ki pa v predpisu iz leta 1924 ni ome- njen. Zimski je bil moder, poletni pa bel. Se{it je bil iz najbolj{ega pikeja. "Dinner-jacket" je bil kratek, v pasu oprijet smoking z globokim izrezom ter ovratnikom z za{iljenimi zavihki. Zapenjal se je z dvema majhnima
~astni{kima gumboma. Ve~erni suknji~ ni imel `epov.
Epolete so si ~astniki pripeli na ramenski del. K sve~ani, prazni~ni in ve~erni uniformi je sodila bela srajca s trdim oprsjem, trdimi man{etami in bisernimi gumbi, k navadni slu`beni uniformi pa navadna bela srajca.
^astniki so nosili poleti bele platnene hla~e, pozimi pa modre hla~e iz kamgarna. Hla~e so bile obi~ajnega kroja s pasom, gubami, razporkom in angle{kima `epo- ma. ^astniki so jih nosili z zalikanim robom. Predpis iz leta 1924 je zahteval, da imajo zimske hla~e, ki so jih
~astniki nosili pri sve~ani uniformi zunaj postroja, na zunanji strani hla~nic enega do dva pri{ita zlata trakova.
Ni`ji ~astniki so morali imeti 2 cm dolg zlat trak, vi{ji
~astniki dvojni zlat trak, ki je bil prav tako {irok 2 cm, admirali pa dvojni zlat trak, ki je bil {irok 4 cm. Za ostale prilo`nosti je bilo predvideno no{enje obi~ajnih hla~ brez okrasnih trakov. V novej{em predpisu iz leta 1936 so bile tudi za paradno uniformo zunaj postroja predpisane obi~ajne hla~e. Hla~e z na{itimi trakovi pa so sodile k ve~erni uniformi. Zlati trakovi so bili enaki tistim na rokavnih ~inih. Ni`ji ~astniki so imeli pri{it na vsaki strani po en 5 mm {irok trak, vi{ji ~astniki na vsaki strani po en {ir{i (9 mm {irok) trak, admirali pa na vsaki strani po dva {ir{a trakova. Hla~e, ki so jih ~astniki nosili k ve~ernemu suknji~u, so se od obi~ajnih hla~
razlikovale tudi po kroju, saj v pasu niso imele gub (naborkov) in zaponk za zo`anje. Hla~e zimske in po- letne ve~erne uniforme so bile modre.
Pozimi so lahko ~astniki na ladji izven postroja nosili temno moder volnen pulover in {al, ki pa je moral biti skrit pod vrhnjimi obla~ili. Pod pla{~em, {injelom ali dolamico so lahko nosili tudi bel {al za za{~ito ovrat- nika, in tudi ta je moral biti neviden.
Obla~ila za de` so bila de`ni pla{~, klobuk in {kornji. Klobuk je bil iz ~rnega povo{~enega platna. Bil je podlo`en. Imel je teme in obod. Tudi de`ni pla{~ je bil iz ~rnega povo{~enega platna. Bil je enakega kroja kot {injel, le da je bil nekoliko ve~ji, tako da so ga lahko
~astniki oblekli ~ez {injel. Zapenjal se je s ~rnimi gumbi.
[kornji so bili gumijasti ali usnjeni.
Naredniki, podnaredniki, kaplarji in mornarji so do- bili zimsko in poletno mornarsko kapo. Zimska je bila temno modre barve, poletna pa bela, se{ita iz enakega blaga kot ostala bela poletna obla~ila. Imela je mehak gornji del in nekoliko tr{i spodnji, okoli katerega je bil ovit ~rn trak iz bomba`a in svile. Na njem je bil z zlato nitjo vtkan napis z imenom plovila (ru{ilca, torpedovke, podmornice, minonosca...), na katerem je pomor{~ak
plul.Nakapahpod~astnikov, kaplarjevinmornarjev,ki soslu`ilivpoveljstvihinustanovahnakopnem,jebilna traku napis "Kraljevska mornarica". Naredniki in podnarednikisoimelinakapi{ekokardo,kijebilaenaka kokardi ostalih pod~astnikov (narednikov vodnikov) (Uredba, 1936). Poletna kapa, kijebila predpisanaleta 1924,jebilanekoliko druga~na.Pod~astnikiinmornarji so dobili leeno~epico,ki sojonosili pozimiinpoleti, vendar so morali poleti~ez modri zgornji del natakniti beloprevleko(Uredba,1924).Hgarderobipod~astnikov in mornarjev je po predpisu iz leta 1924 sodil tudi slamnatiklobuk,kisogapod~astnikiinmornarjinosiliv tropskihkrajih.Slamnikjemoralimeti12cm{irokkrajec intrakznapisom,kakr{negasonosilitudinamornarskih kapah.Dolgjemoralbiti150cm.
Poletna mornarska bluza je bila iz belega platna.
Se{ita je bila iz prednjega dela z izrezom, hrbtnega dela in rokavov. V vi{ini prsi je imela dva na{ita `epa. Pod njo so morali pomor{~aki nositi iz bomba`a spleteno mornarsko majico z vodoravnimi belimi in modrimi
~rtami. ^ez bluzo so imeli pripet moder mornarski ovratnik s tremi belimi ~rtami ob robovih. Okoli ovrat- nika so si morali zavezati ~rno ruto iz ka{mirja pravo- kotne oblike. Na sredini kraj{e stranice sta bili pri{iti dve beli vrvici. Preden so si mornarji ovili ruto okoli vratu (pod ovratnikom), so jo morali prepogniti na tri dele. K poletni uniformi so sodile {e bele platnene hla~e.
Pozimi so mornarji nosili temno modro sukneno bluzo, ki je bila enakega kroja kot poletna, vendar ni imela vidnih `epov. Na levi strani prednjega dela je imela na notranji strani v vi{ini prsi pri{it `ep za no` in pi{tolo iz modrega platna. Na rokavih zimske bluze je bilo narokavje (na{iv), ki je bilo prerezano, tako da so si ga pomor{~aki lahko zavihali. Zapenjalo se je z dvema majhnima mornarskima gumboma, ki sta bila pri{ita na notranji strani na{iva. Pod zimsko bluzo so pomor{~aki nosili bel volnen pulover. Sem so sodile {e hla~e iz temno modrega sukna.
V zimskem ~asu so pomor{~aki nosili dolamico - kratek vrhnji suknji~ iz temnomodrega sukna, ki je bil nekoliko dalj{i od ~astni{kega slu`benega suknji~a. Po- mor{~akom je moral segati do konic prstov stegnjene roke. Imelje ovratnik brezzavihkov indvoredno zape- njanje z desetimi preprostimi gumbi iz medenine. Na sprednjemdelujeimelvvi{inibokovdva`epaspoklop- cem, nadnjimapadvanavpi~no rezanapriro~na `epa.
Pod~astniki, kaplarji in mornarji so dolamico nosili z zimskouniformoalizdelovnoobleko(Uredba,1936).
Starej{i predpis je namesto dolamice predpisoval pa- leto, vendar sta si bili obe obla~ili zelo podobni. Raz- likovali sta se predvsem po tem, da paleto ni imel predpisanih dveh razporkov na levi in desni strani spod- njega roba hrbtne strani, ki sta morala biti po predpisu iz leta 1936 dolga po 5 cm (Uredba, 1924).
Kot del vsakdanje uniforme izven slu`be ali kot del obi~ajne slu`bene uniforme na podmornicah in v manj-
{ih enotah v domovini so lahko dolamico namesto {inje- la nosili tudi ~astniki. Ti so jo zaradi njene prakti~nosti nosili zlasti pri delu. ^astni{ka dolamica je bila podobna
~astni{kemu sakoju, vendar je bila dalj{a in {ir{a. Bila je tako dolga kot dolamica mornarjev, spredaj pa je imela deset dvoredno razporejenih ~astni{kih gumbov. Zgornji desni gumb je bil lahko zapet ali odpet. ^astniki so ga imeli obi~ajno odpetega.
^astni{ki gumbi so bili iz medenine. Bili so okrogli, na njih pa je bilo vtisnjeno sidro z vrvjo in kraljevsko krono.
Hidroletalci, podmorni~arji in posadka borbenih ~ol- nov so imeli poleg vseh prej opisanih obla~il tudi po- sebna obla~ila. Med drugim so imeli uniformo kaki barve, ki je bila se{ita iz platna ali ripsa, krojena pa je bila po predpisih za belo poletno uniformo. Letalci so med letenjem nosili posebne letalske tute iz mo~nega blaga, ki so se spredaj zapenjale z zadrgo, ter usnjene suknji~e in letalske kape z o~ali. V zimskem ~asu so si nadeli tudi do kolen segajo~ usnjen pla{~ (sl. 17).
Med manj{imi predmeti naj omenim pi{~alko. Na- redniki so jo morali nositi z vrvico pod ovratnikom, naredniki vodniki pa v `epu brez vrvice.
Trobento so morali nositi na traku z dr`avnimi bar- vami na desnem boku (Uredba, 1924; Uredba, 1936).
Ozna~evanje ~inov in strok
O ~inu in stroki pomor{~akov so govorile epolete, rokavni ~ini in oznake ter priponke razli~nih strok (sl.
11, 12).
^astniki so najpogosteje nosili epolete, ki so jih pripeli, redkeje pri{ilina obla~ila. Admirali so imeli na epoletahzlato pletenico, na njej paleta 1939 1-3 {tiri- kotnezvezde,vi{ji~astnikisoimelizlattrakspo1-3{ti- rikotnimisrebrnimizvezdami,epoleteni`jih~astnikovpa so imeledvatanj{azlatatrakova. Gledena~inso imeli ni`ji ~astniki 1-4 {tirikotne srebrne zvezdice (poro~nik korvete-eno,poro~nikfregate-dve,poro~nikvojneladje II.klase-triinporo~nikvojne ladjeI.klase-{tiri). Na- rednikivodnikisoimelitemnomodreepolete,nanjihpa sobili1-3zlatitrakoviter{tiri{tirikotnesrebrnezvezdice.
Postarej{empredpisusoimelikontra-admirali 2zvezdi, vice-admirali3,admiralipaorlaskraljevskokrono.
Naredniki, podnaredniki, kaplarji in mornarji niso nosili epolet.Oznake ~inov so nosili na zgornjem delu levega rokava. Na temni podlagi so imeli na{ite 1-3 trakovevobliki~rkeV.Narednikivodnikinarokavihniso imeli ozna~enih ~inov. O njih so govorile le epolete.
^astnikipasoimeliozna~be~inovtudinaspodnjemdelu rokavov. Admiraliso imeli poen {irokin eno`ji traks heliosovim o~esom, nad njimpa 1-3 majhne zvezdice.
Vi{ji~astnikisonosilinarokavihen{irokzlattrakter1-3 ozke trakove, od katerih jeimel zgornji heliosovo oko.
Ni`ji ~astniki so imeli le 1-3 tanke trakove. Zgornji je imel heliosovo oko (Jadranska stra`a, 1938, 38).
Sl. 11: Mornari{ki ~ini, Jadranska stra`a, 1938/1, str. 38.
Fig. 11: The Navy ranks, Jadranska stra`a (The Adriatic Sentry), 1938/1, p. 38.
Sl. 12: Zna~ke razli~nih slu`b pod~astnikov, kaplarjev in mornarjev, Jadranska stra`a, 1938/1, str. 39.
Fig. 12: Badges of different services carried out by non-commissioned officers, corporals and seamen, Jadranska stra`a (The Adriatic Sentry), 1938/1, p 39.
Sl. 13: ^astnik in pod~astniki v delovnih kombinezonih na podmornici Neboj{a (PM "SM" Piran).
Fig. 13: Officer and non-commissioned officers in their working overalls on board Neboj{a submarine.
Epolete so se med seboj razlikovale tudi glede na slu`bo. Topni~arji so imeli na epoletah namesto sidra dva prekri`ana topova, strojniki so imeli ladijski vijak, hidroletalci pa letalski vijak s krili. Pod~astniki, kaplarji in mornarji so imeli oznake veje slu`be pri{ite na zgornjem delu rokava (telegrafist, signalist, strojnik...), (Uredba 1936). O stroki ~astnika je govorila barva svilene podlage rokavnih ~inov.
Skrb za obla~ila in videz pomor{~aka
Uniformo so pomor{~aki nosili ob najrazli~nej{ih prilo`nostih. Nosili so jo v borbi, za sve~ane prilo`nosti, pri delu in v prostem ~asu. Sode~ po mnogih fotografijah (Fototeka PM "SM" Piran), je bila uniforma, ki so jo nosili pri delu in v prostem ~asu, ki so ga pre`ivljali na ladji, marsikdaj nepopolna. Nekateri so si nadeli mornarsko srajco brez mornarske majice, brez rute ali celo brez mornarskega ovratnika. Sicer pa je bil pravilnik pri opisu delovne uniforme nekoliko manj strog. ^eprav so morali
mornarji, kaplarji in pod~astniki obi~ajno z delovno obleko nositi mornarsko kapo in ovratnik, slednji pri najbolj umazanih delih (~i{~enju krova, natovarjanju premoga, pri strojih, pri kotlih...) le ni bil obvezen. Sicer pa so nekateri pomor{~aki nosili tudi delovne kombinezone. Uniforma, ki so jo uporabljali pri delu, pa je bila navadno tudi zme~kana in umazana. ^eprav je predpis za mornarje predpisoval temno modro delovno obleko, so mnogi, po fotografijah sode~, pri delu nosili svetle poletne uniforme (sl. 14). ^astniki so na ladji, pri delu in v prostem ~asu najpogosteje nosili modro zimsko ali belo poletno slu`beno uniformo brez pasu, dolamice, med strojniki in zlasti pomor{~aki na podmornicah pa je bilo najbolj raz{irjeno delovno obla~ilo tuta ali kombinezon (sl. 13). Tudi ta je bil od leta 1936 predpisan. Se{it je moral biti iz mo~nega temno modrega platna. Spredaj se je zapenjal z osmimi gumbi in dvema gumboma na ovratniku. Kombinezon je imel {tiri `epe.
Kot sem `e omenila, so pod~astniki, kaplarji in mornarji po prihodu v mornarico poleg obla~il dobili tudi razli~ne vre~e in vre~ke za prena{anje in shra- njevanje obla~il. Vre~a za obleko je bila se{ita iz temno modrega platna. Imela je obliko valja, ki je v vi{ino meril 115 cm. Na vrhu se je vre~a zavezovala z vrvjo. ^astniki so si hkrati z uniformo priskrbeli tudi razli~ne {katle in vre~e za shranjevanje obla~il. Posebna skrb je veljala paradnim epoletam in dvorogeljnikom. Paradne epolete so navadno shranjevali v posebnih usnjenih ali kartonastih {katlah. Slednje so bile najpogosteje pobar- vane, tako da po videzu niso veliko zaostajale za usnje- nimi. [katle so bile kvadratne ali ovalne oblike, pri- lagojene obliki epolet. V {katli sta bila tudi dva pod- stavka za epolete iz trdega belega kartona in blazinice za epolete. Tudi dvorogeljniki so bili pogosto spravljeni v posebnih kartonastih {katlah. Sicer pa so bila ostala obla~ila ~astnikov spravljena v omarah. Ve~ja obla~ila so visela na obe{alnikih.
Vsak mornar ali kaplar je imel na ladji le manj{i prostor. Na ve~jih ladjah, kjer so mornarji le`ali na vise~ih posteljah ali mre`ah, ki so jih imenovali visalke, so imeli obla~ila spravljena v vre~ah, v~asih v manj{ih omaricah v spalnici ali v garderobi. Marsikateri mornar je imel med spanjem obla~ila kar pod glavo, da so mu slu`ila tudi kot blazina.
Naloga vsakega pomor{~aka v vojni mornarici je bila med drugim tudi skrb za lastno higieno ter za ~isto~o in urejenost uniforme. Pomor{~aki so si obla~ila in posteljnino sami prali, zra~ili in krpali. Kot se spominjajo nekateri, na ladjah ni bilo pralnic, zato so zlasti platnena in bomba`na obla~ila prali v umivalnicah. Posu{ili so jih na krovu, nato pa so jih, da jih ne bi bilo treba likati, lepo zlo`ili. Precej te`je je bilo poskrbeti za ~isto~o uniforme, ko je bila ladja na dalj{i plovbi. Tedaj so morali pomor{~aki zaradi pomanjkanja sladke vode prati z morsko vodo. Pavlin Zule je v svoj
Sl. 14: Pod~astniki, mornarji in kaplarji v obla~ilih za delo (PM "SM" Piran).
Fig. 14: Non-commissioned officers, seamen and corpo- rals in their working clothes.
Sl. 15: Pranje in ~i{~enje obla~il in obutve na ladji jugoslovanske kraljeve mornarice (PM "SM" Piran).
Fig. 15: Washing and cleaning of clothes and footwear on a Yugoslav Royal Navy ship.
dnevnik napisal, da se milo v slani vodi ni razstapljalo, zato so pomor{~aki obleko vrgli v morje, da se je dodobra namo~ila, potem pa so jo povlekli iz vode, odcedili in obesili na vrv (Ter~on, 1991). Seveda pa obleke po takem pranju {e vedno niso bile ~iste. Zlasti mastnih in oljnih made`ev iz obleke ni bilo lahko odstraniti, zato so lahko take obleke uporabljali le pri najbolj umazanih delih. Po besedah Pavlina Zuleta so bile te obleke tako umazane, da so bile enake ~rnim.
(PM "SM" Piran, {katla Jugoslovanska kraljeva mornarica - Hidroletalstvo). Na kopnem, v prostem ~asu in pri
~istej{em delu so nosili ~istej{a in bolje ohranjena obla~ila. Nanje so tudi bolj pazili, pri pranju pa so se jim bolj posvetili.
^astnikom so v~asih obla~ila za majhno pla~ilo oprali njihovi podrejeni. Sobota je bila navadno dan za pranje, ~i{~enje in zra~enje. Po besedah pomor{~akov je
bila sobota dopoldan ~as za "veliko brodsko higijeno".
^e je bilo le vreme ugodno, so na krov prinesli tudi vso posteljnino (visalko in deko) (@ivot, 1923; Na ratnom, 1925). Ponekod so morali imeti mornarji pod kapo skrito iglo ter bel in moder sukanec.
V tem ~asu so nosili pomor{~aki obi~ajno kratko postri`ene ter nazaj ali na stran po~esane lase. Pre~ke na sredi so bile redke. Mnogi mornarji in zlasti dijaki so imeli lase postri`ene tudi na je`ka. Prva leta po nastanku Kraljevine SHS so nekateri pomor{~aki {e nosili navzgor zavihane brke, pozneje pa so imeli le redki kratko pristri`ene brke, no{enje brade pa je bilo prepovedano.
Nabornike so, tako kot v drugih rodovih vojske, obrili in na kratko postrigli.
Sl. 16: ^astniki v zimskih uniformah s {injelom.
Fig. 16: Officers in their winter uniforms with uniform coat (PM "SM" Piran).
Sl. 17: Hidroletalec v specialni obleki za hidroletalce.
Fig. 17: Seaplane pilot in special clothes worn by hydropilots (PM "SM" Piran).
OBLA^ILA POMOR[^AKOV TRGOVSKE MORNARICE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije pomor- {~aki uniform navadno niso nosili. Obvezne so bile le na nekaterih potni{kih ladjah, kjer je pomor{~akom pri nakupu uniforme denarno pomagala ladijska dru`ba, pri kateri so pluli.
Na tovornih ladjah so bile prave uniforme redke.
Najpogosteje je uniformo nosil kapitan ladje, ki je s tem {e poudarjal svojo oblast nad ostalimi. A tudi on je pogosto ni nosil. Marsikateri kapitan si je le v slu`benem
~asu ali v ~asu poveljevanja nadel kapitansko kapo. [e redkeje so ustrezne uniforme nosili ~astniki, med ni`jo posadko pa je bila uporaba uniform `e izjemna. Na trgovskih ladjah je bila hierarhija stroga, kljub temu pa precej bla`ja od hierarhije v vojni mornarici. Zaradi tega uniforme v trgovski mornarici niso bile nepogre{ljive.
Vendar pa je vsak pomor{~ak tudi brez uniform vedel, kak{en je njegov polo`aj in kak{en je polo`aj drugih, koga mora ubogati in spo{tovati, komu poveljevati ter kdo mora ubogati in spo{tovati njega.
Na potni{kih ladjah so bile uniforme potrebne zaradi prisotnosti potnikov. Zaradi ve~jega {tevila ljudi na ladji bi brez uniform potniki, pa tudi ~lani posadke, te`ko vedeli, kdo je na ladji zaposlen in kdo ni ter kak{en je polo`aj posameznika. Hkrati je uniforma zagotavljala urejenost vsakega ~lana posadke in posadke kot celote.
Na nekaterih ladjah so si jo morali pomor{~aki kupiti sami. ^astnik Zorko Tav~ar je pripovedoval, da se je prav zaradi tega kljub bolj{i pla~i na potni{kih ladjah odlo~il za plovbo na tovorni ladji. Pozneje je morala pomor{~akom pri nakupu uniforme pomagati ladijska dru`ba.
Leta 1935 je iz{el predpis, po katerem je moral de- lodajalec novemu zaposlenemu, ki je moral nositi slu`- beno uniformo, izpla~ati prvo pomo~ za nakup slu`- benega obla~ila, pozneje pa toliko dvanajstin redne pomo~i, kolikor mesecev je nosil uniformo (Pomorski, 1936).
Vladimir [tolfa je sprva plul na tovornih ladjah, maja leta 1936 pa je dobil zaposlitev na potni{kem parniku. V pismu, ki ga je 18. maja 1936 iz Dubrovnika pisal sestri Vidi, lahko preberemo: "Nastopil bom slu`bo na potni{kem parniku Princesa Olga, ki pluje redno med Trstom in Aleksandrijo. Tam se mi bo pla~a zvi{ala na pribli`no 2000 din. Preve~ vesel pa tega nisem, ker bom moral porabiti denar za uniforme. Na potni{kih ladjah mora{ biti namre~ vedno ~il in predpisano oble~en."
Vladimir je sestri ponovno pisal 1. avgusta naslednjega leta. Tedaj je plul kot 3. ~astnik na potni{kem parniku Kraljica Marija, pismo pa je napisal v Durbanu. Tudi v njem pi{e o zaslu`ku in uniformi: "Pla~o imam nomi- nalno 2038 din, 200 din dodatka za obleko in {e 10 % povi{ice na nominalno pla~o. Od tega se mi odtrga 200 din za pokojnino in davek ter okro`ni urad." O nakupu
obla~il lahko preberemo v naslednjem odstavku: "V Trstu sem dobil 500 din na ra~un ter si kupil tri bele srajce, tri majice, 2 para nogavic in kapo s tremi navlakami (po vsej verjetnosti ~astni{ko kapo s tremi belimi prevlekami), tako da sem porabil skoraj vse. Ko smo bili na Malti, sem dvignil 770 din ter si kupil 3,2 m plavega blaga za zimsko uniformo, skupaj s podlogo, tako da sem ladji dol`an 190 din." (Pisma).
Pomor{~aki so med pogajanji za sklenitev nove kolektivne pogodbe zahtevali, da ladjar priskrbi vsem pomor{~akom, torej tudi pomor{~akom na tovornih ladjah, poletno in zimsko delovno obleko, pla{~, de`ni pla{~ in ~evlje, natakarjem na potni{kih ladjah pa 4 bele bluze in dva para hla~ (PAR, PO 13, 28). S temi svojimi zahtevami pa niso uspeli, zato so si morali na ladjah, kjer obleka ni bila predpisana, obla~ila tudi pozneje priskrbeti sami. Posledica tega je bila, da so ostali ne- enotno oble~eni.
Pomor{~aki na tovornih ladjah so si zaradi slabih osebnih dohodkov prave uniforme Jugoslovanske trgov- ske mornarice te`ko kupili. Njihove pla~e so bile ni`je od pla~ pomor{~akov na potni{kih ladjah, cena uni forme pa je bila v primerjavi z njihovimi pla~ami izredno visoka. Zorko Tav~ar se je spominjal, da je cena uniforme nekajkrat presegla vi{ino mese~ne pla~e.
Uniforme so bile po besedah informatorjev na prodaj v trgovinah z obla~ili v pristani{kih mestih ali pa jim jih je se{il kroja~. Iz prej citiranega pisma Vladimirja [tolfe pa izvemo, da so si pomor{~aki blago in nekatere dele uniform kupovali tudi v tujini.
Pomor{~aki na tovornih ladjah so najpogosteje nosili civilna obla~ila. Zlasti tista, ki so jih nosili pri delu, so bila stara, pono{ena, pogosto pa tudi pokrpana. Ko so se odpravili na kopno, so si nadeli bolje ohranjene hla~e, srajce in suknji~e.
Vladimir [tolfa je v pismu o~etu iz Aleksandije 21.
junija 1935 napisal: "Tu sem si kupil 2 obleki, 6 majic, 2 srajci, okoli 12 robcev, 6 parov nogavic, 2 para hla~, 2 para spodnjih hla~ in {e nekaj drugih malenkosti za 3000 din. Obleke mi pa stojijo prav dobro." Vladimir je torej nakupil kar precej obla~il in zanje po izra~unih zapravil pribli`no dve mese~ni pla~i, saj je tedaj kot poro~nik trgovske mornarice plul na tovorni ladji. ^e je bil nakup ugoden, pa Vladimir v pismu ne pi{e. 13. 1.
1936 je o~etu spet pisal, da je nakupil nekaj malenkosti, da pa bi si rad kupil pla{~, ki ga doslej {e ni imel, a ga tudi ni potreboval.
Nekateri pomor{~aki se spominjajo, da so obla~ila kupovali v zastavljalnicah - "pawn shopih". Tu so bila obla~ila zelo poceni. V newyor{kih zastavljalnicah je bila tudi izbira zelo velika, {e zlasti tedaj, ko so vanj prinesli obla~ila pokojnika.
Zelo raz{irajena obla~ila med ~astniki in ni`jo po- sadko so bili tudi "trli{i" - delovne tute turkizne, svetlo modre ali kaki barve. "Trli{i" so bili iz trdega, mo~nega
Sl. 18: Radiotelegrafist Du{an Ivan~i~ s ~astni{ko kapo ladijske dru`be Jugoslavenski Lloyd (PM "SM" Piran).
Fig. 18: Du{an Ivan~i~, a radio operator, with officer's cap of the Jugoslavenski Lloyd Shipping Line.
in odpornega blaga. Zlasti kurja~i in mornarji so jih uporabljali ob razli~nih prilo`nostih. Pri delu so upo- rabljali starej{e, `e nekoliko pono{ene, nove pa so zlasti kurja~i in mornarji oblekli tudi, kadar so se odpravili na kopno. Nekateri so namembnosti prilagajali tudi barvo tute. Modre so najpogosteje uporabljali pri delu, z rjavimi pa so od{li na kopno (sl. 19).
Mornarji, premogarji in kurja~i so nosili copate, ki so si jih sami izdelovali. Copati so imeli iz vrvice spleten debel podplat in platnen zgornji del.
Zlasti med ~astniki so bile priljubljene tuje uniforme.
Predvsem v brazilskih in urugvajskih pristani{~ih so pomor{~ake na ladjah obiskovali kramarji, prekup-
~evalci, ki so ponujali v voja{nicah ukradene uniforme.
Te so bile poceni in po mnenju informatorjev zelo lepe.
Pomor{~aki so si obi~ajno kupili posamezne kose, zlasti suknji~e, in jih nosili pri delu in v prostem ~asu.
Redkokateri pomor{~ak je na tovorni ladji nosil uniformo oziroma del uniforme jugoslovanske vojne ali trgovske mornarice. Pomor{~aki, zlasti ~astniki, so nosili le suknji~ ali kapo jugoslovanske vojne ali trgovske mor-
narice, nemalokdaj pa so si ustrezne epolete zapeli na ramenski del tuje uniforme (PM "SM" Piran, {katle Ju- goslovanska kraljeva mornarica, Fotografije mornarjev, Fotografije oficirjev, Fotografije oficirjev drugih strok in podoficirjev). Zaradi takega nereda je leta 1926 iz{el odlok o prepovedi no{enja uniform, ki bi bile enake uniformam kraljeve mornarice (Pomorski, 1926) .
Na fotografijah Du{ana Mayerja s potovanja ladje Nemanja leta 1936 (PM "SM" Piran, {katla Jugoslo vanska vojna in trgovska mornarica med 2. svetovno vojno in pred 2. svetovno vojno) lahko vidimo, da ta uvedba ni bistveno pripomogla k urejanju obla~ilnih navad med pomor{~aki in k bolj enotnemu videzu ladijskih posadk.
Pomor{~aki so {e vedno nosili posamezne dele tujih ali jugoslovanskih uniform. Pod sakojem so nekateri namesto srajce nosili majice z zadrgami ali pulije. S sakòjem so nekateri nosili tudi civilne hla~e, na sliki pa lahko vidimo tudi prvega ~astnika krova, ki se je na ladji slikal v suknji~u, hla~ah in s kapo jugoslovanske uniforme, obut pa je bil v copate (sl. 20).
Tudi na ladji Nemanja so nekateri pomor{~aki nosili dele tujih uniform. Ker je ladja plula proti Ju`ni Ameriki, je verjetno, da so pomor{~aki nosili tamkaj{nje uni- forme. Suknji~i teh uniform so imeli oficirski ovratnik in {tiri enoredno razporejene gumbe. V vi{ini prsi sta bila pri{ita dva `epa z dvojno gubo in poklopcem, v vi{ini bokov pa dva na{ita `epa brez poklopca. Nekateri
~astniki so imeli na ramenih pripete epolete. Suknji~e so nekateri nosili popolnoma zapete, popolnoma odpete, ali pa so si pustili odpet le zgornji gumb, navadno tedaj, ko so imeli pod suknji~em srajco in kravato (sl. 19) (PM
"SM" Piran, {katla Jugoslovanska vojna in trgovska mornarica med 2. svetovno vojno in pred 2. svetovno vojno).
Pri delu so tudi na ladji Nemanja razen prej ome- njenih obla~il nosili trli{e ter stara civilna obla~ila. V toplej{ih krajih so, sode~ po fotografijah, ob~asno nosili le hla~e in spodnje majice. Nekateri ~astniki in mornarji so imeli na glavah kape jugoslovanske uniforme, drugi so bili gologlavi, tretji pa so nosili civilna pokrivala, na primer kape s {~itkom ali brez njega, berete ali volnene kape.
Obla~ila, ki so jih pomor{~aki nosili na kopnem, so bila lep{a, ~istej{a in bolje ohranjena. Zlasti nekateri
~astniki so si oblekli tudi bolj{a civilna obla~ila, na primer hla~e, suknji~ in telovnik iz enakega blaga, belo srajco in kravato. Nekateri so si ~eznje oblekli tren~kot iz hubertusa in si nadeli klobuk (sl. 20) (PM "SM" Piran, zapu{~ina Du{ana Mayerja).
Kuharji so pri delu nosili civilna obla~ila, ~ez ta pa so si zavezali bel predpasnik z gornjim delom ali brez njega. Na glavah so imeli bele kuharske ~epice (PM "SM"
Piran, fotografije Du{ana Ivan~i~a ).
Leta 1937 je sku{ala vlada ponovno uvesti ve~ reda pri no{enju uniform, zato je tega leta izdala Pravilnik o
Sl. 19: ^astniki trgovske mornarice na ladji Trep~a v delovnih obla~ilih med letoma 1935 in 1938 (Foto:
Du{an Ivan~i~) (PM "SM" Piran).
Fig. 19: Officers of the merchant navy ship Trep~a in their working clothes during 1935 and 1938 (Photo:
Du{an Ivan~i~).
uniformiranju osebja na trgovskih ladjah in jahtah (Pravilnik, 1937). Ta je prepovedoval no{enje le posa- meznih delov uniform. No{enje uniforme ni bilo ob- vezno, vendar so jo morali pomor{~aki, ki so jo imeli, nositi po predpisu. Morala je biti popolna in ~ista.
Pravilnik ni dovoljeval no{enja temnih hla~ z belo bluzo, dovoljeval pa je no{enje svetlih hla~ z modrim sakojem. Obi~ajno pa so se nosile bele hla~e z belo bluzo ter temne hla~e z modrim sakójem. Hla~am ustrezna je morala biti tudi barva ~evljev. Pravilnik je predpisoval uniforme komandanta, ~astnikov, zdravnika, radiotelegrafista, komisarja, kadetov, pripravnikov stroja, vodje mornarjev, vodje kurja~ev in mornarjev. Za ostale je lahko uniformo predpisal ladjar.
Uniforme trgovske mornarice Kraljevine Jugoslavije Predpisane uniforme so bile podobne uniformam vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije, vendar je bil Pravilnik o uniformiranju osebja na trgovskih ladjah pri opisu posameznih delov uniform precej manj natan~en kot predpisi o uniformah vojne mornarice. Nekateri kosi uniforme, kot na primer mornarska bluza in volnena majica, v njem sploh niso bili opisani.
Kapitani, ~astniki, kadetje in pripravniki stroja so lahko nosili ~astni{ko kapo, sakó, belo bluzo, telovnik, hla~e in pla{~. Kapa je morala imeti {~itek, nad njim pa 4 cm {irok ~rn trak s vtkanimi lipovimi listi. Nad {~itkom je imela tudi 1 cm debelo vrvico, ki je bila na obeh koncih pritrjena s pozla~enim gumbom. Vrvica na kapitanovi kapi je bila zlate barve, vsi ostali pa so imeli na kapah ~rno svileno vrvico. [~itek na kapi je moral bil iz ~rnega lakiranega usnja, {~itek na kapitanovi kapi pa {e obrobljen z zlatim trakom. Zimska kapa je bila iz
modrega kamgarna, bela pa iz belega platna. Emblem na kapi je imel z zlato nitjo izvezeni dve lipovi veji in sidro v sredini. Pravilnik je dovoljeval ladijskim dru`bam, da v preostali prostor izvezejo inicialke imena ali simbol dru`be, vendar slednjih pomor{~aki pri veliki ve~ini dru`b niso imeli. Posebne ozna~be na emblemih so imele obi~ajno le ve~je ladijske dru`be. Pomor{~aki, ki so pluli na ladjah Jugoslovanskega Lloyda, so imeli na emblemu sidro, ob njem po ~rki JL (sl. 18).
Sakò, ki je bil predpisan za ~astnike jugoslovanske trgovske mornrarice, je moral biti se{it iz sukna, kam- garna ali volnene tkanine temno modre barve in podlo`en s temno modro ali ~rno podlogo. Moral je biti
Sl. 20: ^astniki na tovorni ladji Nemanja leta 1936 v prazni~nih obla~ilih. Prvi nosi suknji~ tuje uniforme, drugi suknji~ prvega ~astnika krova jugoslovanske trgovske mornarice, ostala dva pa suknji~a civilne obleke (PM "SM" Piran).
Fig. 20: Officers in their festive clothing on board Nemanja, a merchant navy ship, in 1936. The first officer is wearing a jacket of a foreign uniform, the second a jacket of the first deck officer of the Yugoslav merchant navy, while the other two are clad in jackets of their civilian clothes.
Sl. 21: Del posadke na tovorni ladji v delovnih oblekah.
Fig. 21: Some members of the crew in their working clothes on board a merchant ship (PM "SM" Piran).
preprostega kroja s po enim `epom s poklopcem na bokih. Imeti je moral ovratnik z zavihki in 8 dvoredno razporejenih gumbov. Zapenjal se je s tremi gumbi na desni strani. Zgornji gumb je moral ostati odpet. Predpis je dolo~al, da se mora suknji~ nositi zapet. Na rokavih je bil prostor za rokavne ~ine, na obeh straneh ovratnika pa sta bili z zlato nitjo izvezeni 4 cm veliki sidri.
Poletna ~astni{ka bluza je morala biti bela. Imeti je morala po dva `epa s poklopcem na prsih in na bokih ter 4-6 cm visok oficirski ovratnik, ki se je zapenjal z dvema ali tremi zaponkami. Bluza se je zapenjala s petimi pozla~enimi enoredno razporejenimi gumbi. Na ramenih je bil prostor za epolete.
Telovnik je moral biti iz enakega blaga kot sakó z bolj ali manj globokim izrezom in enoredno razpo- rejenimi manj{imi pozla~enimi gumbi. Imel je lahko 2-4 majhne `epe s paspulo.
Hla~e so morale biti iz enakega blaga kot sakó ali bluza in obi~ajnega kroja. Pla{~ je bil praviloma iz temno modrega sukna, podlo`en s svilo, satenom ali celo s krznom. Spredaj je imel 12 dvoredno razporejenih gumbov. Moral je imeti ovratnik iz temno modrega
`ameta. Na robovih ovratnika sta morala biti z zlato nitjo izvezena sidra. Na prednji strani sta morala biti {e dva globoka `epa. Na zadnji strani je moral imeti pla{~
dve gubi, ki sta segali od ovratnika do spodnjega roba, na spodnjem delu pa 37-47 cm visok razporek, ki se je na eni strani zapenjal s {tirimi majhnimi pozla~enimi gumbi. Na zadnji strani sta bila tudi dva navidezna `epa s po enim majhnim zlatim gumbom.
Strojniki so lahko pri delu namesto bele bluze in sakója nosili primerno obla~ilo kaki barve.
Uniforma vodje mornarjev in vodje kurja~ev je vsebovala kapo, sakó, telovnik, hla~e in pla{~. Kapa je bila podobna ~astni{ki. Se{ita je bila iz temno modrega sukna in je imela usnjen {~itek. Okoli oboda je imela ovit gladek svilen trak, nad {~itkom pa je moral biti tanj{i
usnjen trak, ki je bil na obeh straneh zapet s posrebrenima gumboma. Na kokardi kape so bili s srebrno nitjo izvezeni sidro in lipovi vejici. Sakó, te- lovnik in pla{~ so bili podobni ~astni{kim. Od slednjih so jih lo~evali le gumbi, ki so bili posrebreni. Tudi sidra na ovratnikih so bila posrebrena.
Mornarji so nosili mornarsko kapo, majico, mor- narsko bluzo, temno moder volnen pulover, hla~e in kratek pla{~. Kapa je morala biti iz temno modrega sukna. Okoli oboda je morala imeti pri{it trak z imenom ladje ali ladijske dru`be. Mornarska bluza, hla~e in kratek zimski pla{~ s posrebrenimi gumbi so morali biti iz temno modrega sukna. Pozimi so mornarji nosili tudi temno moder volnen pulover, ki je moral imeti na prsnem delu izvezeno rde~e sidro z inicialkami ali znakom ladijske dru`be.
Ostali deli pomor{~akove uniforme so bili {e bela platnena srajca, bel ovratnik, kravata iz ~rne svile ali atlasa, ki so jo zavezovali na dolgo ali kratko, usnjene ali bele bomba`ne rokavice, ~rni visoki ali nizki in beli poletni ~evlji. K ~rnim ~evljem so sodile ~rne nogavice, k belim pa bele. Gumbi so morali biti pozla~eni ali posrebreni z vtisnjenim sidrom. Ob sidro so ladjarji lahko dodali inicialke ali znak ladijske dru`be.
Na spodnjem delu rokavov je bil prostor za oznake polo`aja. Kapitan, ~astniki krova, zdravnik in radio- grafisti so nosili trakove na ~rni suknjeni podlagi, ~ast- niki stroja na rde~i podlagi, komisarji pa na sivi podlagi.
Kapitani in ~astniki krova so nosili, glede na svoj polo`aj, 1 do 4 zlate trakove s heliosovim o~esom, upravitelji in ~astniki stroja enega do 4 zlate trakove s {tirikotnim znakom, radiotelegrafisti 1. klase so imeli dva valovita zlata trakova, komisar dva ravna zlata trakova, zdravnik pa 2-3 zlate trakove, preko katerih je bila pri{ita eksulapova palica. Kadeti oziroma pripravniki stroja so nosili 5 cm {irok zlat trak na ~rni oziroma rde~i podlagi (Pravilnik, 1937).
Vendar pa tudi nov pravilnik ni bistveno zmanj{al neenotnosti v na~inu obla~enja na tovornih ladjah.
Prepre~il je kve~jemu nepravilno no{enje doma~ih uni- form. V ve~ji meri so ga upo{tevali le na nekaterih potni{kih ladjah.
[ele po pri~etku 2. svetovne vojne so postale uniforme tudi na tovornih ladjah bolj raz{irjene. Tedaj so si jih pomor{~aki la`je kupili, saj se je njihov gmotni polo`aj zaradi zvi{anja pla~ znatno izbolj{al. Hkrati je postala uniforma zaradi vojnega stanja pomembnej{a. Z njo so lahko pokazali svojo nacionalno pripadnost. Ker so ladje plule ve~inoma proti Ju`ni Ameriki, Afriki in Aziji, so na ladjah nosili prete`no poletne uniforme, zimske pa so najpogosteje nosili v severni Evropi in Angliji.
Pomor{~aki, ki so pluli na ladjah dolge plovbe, so {e zlasti potem, ko so se njihove ladje vklju~ile v za- vezni{ke konvoje, za~eli nositi angle{ke voja{ke morna- ri{ke uniforme - battledress. Omenjena uniforma se je
