izvirni znanstveni ~lanek UDK 398.3:633.852.73 prejeto: 2001-01-15
OLJ^NA NEDELJA IN OLJ^NA VEJICA V [EGAH IN NAVADAH SLOVENSKE ISTRE
Ro`ana KO[TIÁL
Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18
IZVLE^EK
V prispevku avtorica pojasni izhodi{~e in razvoj cvetnonedeljske {ege, opi{e olj~no nedeljo na istrskem pode`elju ter poda opis istrske olj~ne vejice. Le-ta je lahko naravno ra{~ena ali spletena oljka. Podrobno predstavi spleteno olj~no vejico "palmo", ki ima zanimive oblike. Preko {eg in navad na vaseh Slovenske Istre ori{e vlogo olj~ne vejice v
`ivljenju Istranov v 20. stoletju. Iz terenskega raziskovanja in upo{tevanja pisnih virov je mogo~e trditi, da oljka spremlja Istrane od rojstva do smrti.
Klju~ne besede: oljka, olj~na vejica, olj~na palma, olj~na nedelja, {ege in navade v vaseh Slovenske Istre
PALM SUNDAY AND OLIVE BRANCH IN THE CUSTOMS OF SLOVENE ISTRA
ABSTRACT
In her present contribution the authoress describes the background and development of the Palm Sunday customs, depicts Palm Sunday in Istran countryside, and gives a thorough description of Istran olive branch. The latter can be used in its original form or plaited, which known as "palm" appears in some very interesting forms.
Through the customs practised in the villages of Slovene Istra, she describes the role of olive branch in the lives of Istrans in the 20th century. On the basis of the carried out field research and various written sources it can be asserted that olive accompanies the Istrans virtually from birth to death.
Key words: olive, olive branch, olive palm, Palm Sunday, customs in the villages of Slovene Istra
UVOD
V ~lovekovem `ivljenju se izmenjujejo delavniki in prazni~ni dnevi. Ob nekaterih praznikih pa {e posebej za`ivijo ne{tete {ege in navade. ^loveka se polasti pred- prazni~ni nemir, nato ga prevzame prazni~no do`iv- ljanje in u`itek, ob izteku praznikov pa ga te{i le spo- min, ki bledi in odhaja s ~asom. Ostaja pa `elja po lepem in upanje, da se {ege in navade ponovijo, toda le,
~e jih ~lovek o`ivlja in osmi{lja. @ivljenje z njimi, ob njih in iz njih zna biti lepo, bogatej{e. Ob tem ~lovek lahko podo`ivlja `e ute~ene oblike, opu{~a ali poso- dablja tradicionalne elemente ali ustvarja na novo v danem `ivljenjskem trenutku.
Kako je bilo in je {e danes prepleteno `ivljenje z olj~no vejico na pode`elju Slovenske Istre ob prazniku?
Kak{en je etnolo{ki vidik? Kak{no je bilo ljudsko znanje, izku{nje v zvezi s to tematiko? Ali je bila le-ta strokovno obdelana? Premalo, komaj omenjena. Le pregledno so bili nekateri detajli vklju~eni prek poro~evalcev v splo{- ne preglede (Kuret, 1989; Turn{ek, 1944). Napisani so bili ~lanki, ki bolj opozarjajo na oljarstvo in olj~no olje, ali pa so o tem poljudno poro~ali lokalni ~asopisi v Istri.
Menim, da je cvetnonedeljska oljka (úl~ina, palma) iz Slovenske Istre vredna temeljitej{e {tudije zaradi svoje specifi~nosti v materialu in obliki ter estetskega videza.
Najbolj pa me z etnolo{kega vidika zanima vloga olj~ne veje v ritualnem `ivljenju in njeni uporabi v kole- darskem letu med prebivalci vasi Slovenske Istre v 20.
stoletju. Oljka je imela za ta prostor identifikacijsko mo~, ki se sodobno o`ivlja, pa tudi ponuja aplikacijske mo`nosti.
Cvetna nedelja-izhodi{~e in razvoj {ege
Zadnja, {esta nedelja v postnem ~asu je v cerkvenem koledarju imenovana cvetna nedelja (tudi olj~na ne- delja). Po istrskih vaseh pa ji ljudje {e vedno pravijo úl~enca, úl~nica, v nekaterih vaseh starej{i ljudje tudi cvétnica; poznano pa je tudi italijansko poimenovanje domenica delle Palme in domenica delle Ulivi.
Ime olj~na nedelja ali domenica delle Palme se je pojavilo prvi~ v 6. stoletju, kot je zapisal Izidor Seviljski (+ 636). Poimenovanje izvira po izpri~ani procesiji v Jeruzalemu iz 4. stoletja. @e v 7. stoletju pa so na za- hodu nosili v procesijah palme ali drugo zelenje in ga
potem hranili na domovih (Eisenhofer, Lechner, 1961, 155).
Vsebina kr{~anskega praznika se ve`e na Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem. Jezus je prihajal sede~ na oslici (osli~ku) in mno`ica ga je pozdravljala, kot poro~ajo v Svetem pismu vsi {tirje evangelisti:
- "Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje pla{~e, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot."
Mt (21, 1-11) 8;
- "Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje pla{~e, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih." Mr (11, 1-11) 8;
- "Ko je {el naprej, so razgrinjali svoje pla{~e na pot."
Lu (19, 28-38) 36;
- "Vzeli so palmove veje, mu {li naproti in vzklikali:
Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Izraelov kralj!" Jn (12, 12-19) 13.
Ker je prihajal sprevod z Oljske gore, je upravi~eno misliti, da so bile med zelenjem tudi olj~ne vejice,
~eprav jih Sveto pismo dobesedno ne omenja. Vir iz 4.
stoletja1 pa razlo~no navaja olj~ne veje in natan~en potek obreda. Praznovanje olj~ne nedelje, ki ga je do`ivela Eteria, pobo`na kristjana, na potovanju po sveti de`eli, opi{e takole:
"Dunque, all'ora settima tutto il popolo sale al monte degli Olivi, cioe all'Eleona, alla chiesa, e il vescovo pure; si dicono inni e antifone adatte al giorno e al luogo e parimenti si fanno delle letture....E quando inizia l'ora undecima, si legge il passo del vangelo in cui si racconta che i bambini con rami e palme andarono incontro al Signore dicendo: "Benedetto colui che viene nel nome del Signore". E subito il vescovo si alza e con lui tutto il popolo e allora dalla sommita del monte degli Olivi ci si muove tutti a piedi.
Tutto il popolo cammina davanti al vescovo can- tando inni e antifone, rispondendo sempre: "Benedetto colui che viene nel nome del Signore". Tutti i bambini del luogo, perfino quelli che non possono camminare perché sono troppo piccoli e che i loro genitori tengono al collo: tutti tengono dei rami, chi di palme e chi di olivi; e cosi si accompagna il vescovo nel modo in cui si accompagno il Signore in quel giorno" (Eteria, 1979, 119-120).2
Najprej so ta dogodek slovesno proslavljali kristjani v Jeruzalemu, nato se je praznovanje raz{irilo v Carigrad, se udoma~ilo v Galiji (ju`ni Franciji) in sploh v rimski Cerkvi (Turn{ek, 1944, 143). Spomin na ta do-
1 V oznaki pi{e, da je delo Diario di viaggio zgodovinski dokument, prva pripoved o romanju po Sveti de`eli, datirano v ~as okoli leta 363; v originalu je itinerarij v latinskem jeziku.
2 La processione della domenica-Procesija na olj~no nedeljo: Torej, ob sedmi uri vse ljudstvo s {kofom stopa proti Oljski gori, to je Eleona, v cerkev; pojejo se hvalnice in antifone, primerne dnevu in kraju in enako je tudi z branjem besedil... In ob enajsti uri berejo odlomek iz evangelija o otrocih, ki z vejami in palmami gredo naproti Gospodu, reko~: "Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem." In tako {kof in z njim vse ljudstvo vstane in se z vrha Oljske gore premikajo pe{. Vse ljudstvo hodi pred {kofom, pojo~ hvalnice in antifone, zmeraj odgovarjajo~: "Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem." Vsi, celo tisti, ki ne morejo hoditi, ker so majhni in ki jih njihovi star{i nosijo na ramenih: vsi imajo veje, nekateri palmove, nekateri olj~ne; in tako pospremijo {kofa na na~in, kakor so spremljali Gospoda tistega dne."
godek pa je Cerkev proslavljala z veliko ma{o in posebnimi obredi pred njo. Obredi naj bi obnavljali evangelijski dogodek z igranimi prizori, zato jih raz- lagajo kot igro. Metod Turn{ek deli dogodek oz. igro na tri dejanja z ustreznimi deli v bogoslu`ju (Turn{ek, 1944, 144):
- prvo dejanje se godi na Oljski gori med oljkami in palmami = v bogoslu`ju blagoslov palm, oljk in drugega zelenja;
- drugo dejanje je Jezusova pot z Oljske gore do jeruzalemskih vrat = v bogoslu`nem opravilu slovesna procesija z blagoslovljenimi vejami in butarami okrog cerkve do cerkvenih vrat;
- tretje dejanje je Jezusov vhod v Jeruzalem in tem- pelj = v bogoslu`ju slovesna procesija od cerkvenih vrat do oltarja in sveta ma{a.
Glavno osebo-Kristusa ponazarja kri` na ~elu pro- cesije, v prej{njih stoletjih pa so to navzo~nost kazali zelo nazorno: najprej z `ivim prizorom (osel in igralec), ker pa je to bilo nerodno, so kasneje vlekli v procesiji lesene figure - "cvetnega osla" na kole{~kih z lesenim Kristusom na hrbtu (Kuret, 1989, 113). V razvoju {ege pa se marsikaj obrusi, izgubi ali nadomesti. Tako je s~asoma iz te {ege izginil cvetni osel, ostalo pa je
"zelenje" v spomin na palmove veje iz svetopisemskega dogodka. Blagoslavljanje zelenja je stara kr{~anska {ega, ki je bila izpri~ana `e v 9. stoletju. V Evropi pa je verjetno prekrila "neko starej{e predkr{~ansko obredje okoli dolo~enih vrst 'svetega rastlinja', okoli dreves, grmov, zeli{~, cvetlic, ki naj bi pospe{evala rast, plodnost, odganjale zle ~are in bolezen, varovale pred strelo in drugimi ujmami" (Kuret, 1989, 114). To vlogo je v kr{~anstvu prevzel "`egnan les" cvetne nedelje: ta naj z mo~jo cerkvenega blagoslova obvaruje vsega hudega vsakega in vse, kar pride z njim v dotik. Blagoslovljeno zelenje-olj~na veja je tako postala zakramental, to je blagoslovljen predmet, ki ima zlasti duhovne u~inke (SSKJ, 1994, 1595; KKC, 1993, 434-437).
Glede na razlago {ege, so danes verniki, ki se ude- le`ijo bogoslu`ja cvetne nedelje, kakor nekdanja heb- rejska mno`ica s palmami. Aktivno so vklju~eni v ob- navljanje in podo`ivljanje evangelijskega dogodka, tako da pripravijo olj~ne veje, nosijo olj~ne veje v sprevodu, pojejo psalme, v zboru odgovarjajo. Danes med mla- dimi izbrani posamezniki berejo Kristusov pasijon po vlogah, kar ka`e nagnjenost k nazornej{i vklju~itvi v obred. Torej niso le pasivni gledalci obreda, temve~
sodobni akterji v neko~ "igranem obredu". V bistvu se obred ne kon~a v cerkvi in tega dne, pa~ pa se njegova mo~ in sporo~ilnost prenese prek vernikov z blago- slovljeno olj~no vejico domov; v vsakdanje `ivljenje posameznika, v krog dru`ine, v va{ko skupnost. Tako
preide iz sakralnega obmo~ja v profano `ivljenje. Zato smemo re~i, da je {e danes cvetnonedeljsko obredje sodobno "anga`irana igra", ki korenini v daljni pre- teklosti na kr{~anskih in predkr{~anskih elementih.
Cvetna nedelja z velikim tednom uvaja velikono~ne praznike in formalno zaklju~uje 40-dnevni post - ko- rízam (od pusta/pepelnice do velikega petka/velike no~i).
Obdobje posta je ume{~eno v ~as, ko naravne sile {e mirujejo, a se v naravi `e sluti novo `ivljenje, preobrat.
Postni ~as narekuje odpovedovanje za telo in spokornost duha, ~loveka obra~a navznoter, vase. Z veliko no~jo pa se zgodi vstajenje, ki naj vernega ~loveka prerodi, enako kot se iz notranjosti narave prebudi novo `ivljenje - zelenje. Iz postnega pogleda vase se ~lovek obrne navzven, v naravo in kozmi~ne sile, ki krojijo vreme.
Kozmi~ne sile so `e predkr{~anske civilizacije rotile s svojimi kulti, kr{~anstvo pa je zanje oblikovalo pro{nje in procesije.3 Cvetnonedeljsko bogo-
Sl. 1: Spletena olj~na veja - palma (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 1: Ramo d'ulivo intrecciato palma (foto: R.
Ko{tiál).
3 V krkav{ki `upniji se {e danes opravljajo pro{nje procesije med polji za lepo vreme in ugodno letino, in sicer: na kri`ev teden (trije pro{nji dnevi pred vnebohodom, ki je na ~etrtek, 40 dni po veliki no~i), na markovo (25. 4.) in med procesijo na sv. re{nje telo.
Sl. 2: Cvetna nedelja je blizu. Z olj~nimi vejicami bo mogo~e zaslu`iti {e kak sold (Magajna, 1983, 172).
Fig. 2: La domenica delle palme è prossima. Con i rami d'ulivo si potrà guadagnare ancora qualche soldo (Magajna, 1983, 172).
Sl. 3: Blagoslov olj~nih vej na Grami{}u pred cerkvijo v Krkav~ah l. 1996. V sredini stare{ini s kri`em in olj~nim vrhom (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 3: Benedizione dei rami d'ulivo sul piazzale, detto Grami{~e, antistante la chiesa di Carcase nel 1996. Al centro i cameristi con la croce e la cima d'ulivo (foto:
R. Ko{tiál).
slu`je je {e trpko, povezano s Kristusovim trpljenjem in smrtjo, toda oven~ano z zelenjem je `e (pred)prazni~no.
Olj~na nedelja na istrskem pode`elju
Istrani so bili za pre`ivetje {e do nedavnega ve~i- noma vezani na zemljo in vreme. Iz izku{enj zelo modro in s so~no besedo predstavijo pomladni predprazni~ni
~as takole: U Jistre pade úl~nica v cajt, ku gre spúmlad uvèn en vse je nadüto. Ku pade ena rosa, si bo{k ~ez nu} ubú~e zálan kapot. Vreme pa {e {krcáva. Kaj ra~ajo provérbje eno stare lüde? "[e~án - dêvat misle/pensjero na en dan. Své}nice dan - zima je van. Tu je la`, re~e Bla`. Svete Bla`, pu snege tapata{, ku ga ni, ga pa nardi.
Svete Matija led razbija. Nobene zime ni {e pojo vuk.
Spúmlad prnese kukuca, la{tarca en grlica. Vre {ê~na grejo ti~ice en ribice na par. Svete Valantin, kré{e dan za dve vüre en an kuartín. Svete Valantin jima klü~e ud kurenin. Svete Valantin obese koltra~ na rampín en hôde u válo `njin. Svete Grgur je {umatarepuko`ef,dagabo obukla za svete Jo`ef. Ozána kli~e alelujo! U korízme smosa~ístlenadü{eentéle.Pónjarlahkokontentodela{
vezmênskefe{te.Danaspajesvetsitenoprgnan,enpun vraga. Naznajo, da"Ku zmládegadela{ püsta,bo{ star delal korízam," ne pozabijo moralizirati nad zdaj{njimi
~asi. (V Istri pade olj~nica v ~as, ko je pomlad `e prebujena in je vse nabreklo. Ko pride prvi de`, gozd ozeleni, ~ez no~ si oble~e zelen pla{~. Vreme pa je
muhasto. Kajpravijopregovori instari ljudje?Februar- devetmislinaendan.Sve~nicedan-zimekonec.Toje la`,re~eBla`.Sv.Bla`,posnegutepta{,~ega ni,paga naredi.Sv.Matijaledrazbija.Nobenezime{enisnedel volk.Pomlad prinesejokukavica, lastovicaingrlica. @e februarjasepti~iceinribice`enijo.Sv.Valentinzdalj{a dan za dve uri in ~etrt. Sv. Valentin ima klju~e od korenin. Zasv.Valentinaobesikoltra~4 nakaveljin se odpravivdolino.Sv.Gregorje{elmateripoko`uh,daga boobleklanasv.Jo`ef,kerznabiti{emrzlo.Hozana= olj~nica napoveduje alelujo = veliko no~. V postnem
~asusmosipostilidu{ointelo.Potem{elelahkoveselo praznuje{velikono~.Danespasoljudjesitiinobjestni, polni hudobije. Ne vedo, da ~e v mladosti samo pustujejo-veselja~ijo,sebodovstarostipostili,stradali- trpeli.)5
Po istrskih `upnijah se je in se {e opravlja blagoslov olj~nih vej pred farnimi cerkvami v Dekanih, Sv. An- tonu, Tru{kah, [marjah, Krkav~ah, Ko{taboni, Kortah, na Pomjanu, pa tudi v Padni in drugod preverjeni podatki (Ko{tiál, 1998) ka`ejo na enotno potekajo~ obred, ki se ujema z deli `e omenjene "igre". Lahko ga spremljamo na primeru obreda iz Krkav~:
- Prvo dejanje: Ljudje se zberejo pred cerkvijo, kamor pride duhovnik s spremstvom in kri`em. Po krat- kem nagovoru in branju bo`je besede tu opravi bla- goslov oljk - guspúd `êgna úl~ino.
Udele`ijo se ga farani (ob~estvo) pa tudi ljudje od
4 Koltra~: {iroko rezilo s kratkim ro~ajem za sekanje drevesnih vej in `ivih mej, ki so ga obesili na kavelj pri vozu, na oslovo tovorno sedlo ali celo mo{ki zadaj za pas na hla~ah.
5 Nare~no izrazje (besede, fraze, pregovori, opisi) je vzeto iz osebnega poznavanja in terenskega raziskovanja, ~e ni druga~e na- vedeno.
drugod(sosedstvo)inturisti~niopazovalci(tujci-foré{ti).
Eden najlep{ihistrskihambientovzata obredjegotovo pred cerkvijo v Krkav~ah, skalnata plo{~ad na "Grá- mi{}u".Tu,natrgupodstoletnimioljkami(300-,morda 400-letne oljke, kot zatrjujejo doma~ini), je ob~utek Oljske gore bli`ji. Duhovnikblagoslovi zbrane ljudi in prinesene olj~ne veje z blagoslovljeno vodo. Pri tem uporabljaolj~novejiconamestokovinskegakropila.
- Drugo dejanje: Ljudje se razvrstijo po ustaljenem redu v procesijo - pr{i{jón, ki gre okoli cerkve do glavnih vrat.
Zidovi in hi{e, ki obkro`ajo trg Grami{}e, pro~elje cerkve in obi~ajna pot za procesijo so okra{eni z olj~- nimi vejami. V Krkav~ah, kar pomni ustno izro~ilo, nosi cerkveni stare{ina pred kri`em v sprevodu veliko olj~no vejo (2-3 m). To je skupna ali cerkvena ul~ina, vrh za papel na ~isto sredo - pepelnico. Procesijo vodi kri` med dvema sve~ama, nato gredo otroci, mo`je in fantje, pevci, duhovnik s spremstvom, dekleta in `ene ter naklju~ni opazovalci. Procesija krene z Grami{}a pod obzidan prehod ob cerkvi, skozi obokan hodnik pod zvonikom in za cerkvijo na cerkveni vrt, proti Grami{}u ter ob robu plo{~adi do njene skrajne zapadne to~ke - od tod pre~ka trg premo~rtno proti glavnemu vhodu.
Pevci pojejo splet priredb psalmov z naslovom Mno`ice gredo s cvetjem in palmami.
- Tretje dejanje: Slovesen vhod v cerkev in slovesna ma{a.
[e po drugi svetovni vojni so (tudi v prej omenjenih
vaseh) ohranili prizor iz "cvetnonedeljske igre". Duhov- niku in ljudstvu so zaprli vhod v cerkev. Notri so za za- prtimi vrati ~akali pevci na "Kristusov vhod v Jeruzalem".
Med pevci in duhovnikom je potekal pevski dialog, petje psalmov v latin{~ini.6/7 [ele po pevskem dialogu so odprli vrata - vhod, vendar je moral duhovnik 3-krat potrkati s kri`em po vratih.8/9 Za ljudske o~i zanimiv prizor pred vrati je danes opu{~en.10/11 Danes so vrata odprta na ste`aj in pevci pojejo v slovenskem jeziku.
Med petjem psalmov je sli{ati vzklike "hozana". Po slovesnem vstopu v sveti{~e vsi stoje izkazujejo ~ast Kristusovemu vhodu. Duhovnik jih v znamenje o~i{~e- nja z olj~no vejo pokropi. Pevci pojejo starozavezne psalme, za~en{i s himno Slava, hvala in ~ast, o Kralj na{, Kristus Re{itelj.12 Sledi slovesna ma{a in branje evangelija o Kristusovem trpljenju (pasijon). Do nedav- nega ga je bral duhovnik sam, zadnjih 30 let pa berejo ob njem tudi mladi kot stati~no dramatizacijo. Ljudje hranijo razli~ne spomine na obrede.13 Verniki z olj~nimi vejami so v cerkvi vsak zase in vsi skupaj slikovita in rahlo nemirna mno`ica oljk. Oltarji in prezbiterij so bili v Krkav~ah (tudi v Dekanih in {e kje) okra{eni le z oljkami {e v 60. letih tudi namesto ro`. Pripravljena pa je bila tudi `e kale~a p{enica, posejana v plitvih po- sodah za veliki teden.14
Ma{a tega dne je kljub liturgiji trpljenja zmagoslavna in slovesna, kar se prenese tudi na ljudi, sama sveti{~a pa pravi "olj~ni gaji".
6 Ana Gri`on - Bre~ka, roj. 1932, Krkav~e, se spominja, da so peli Gloria, laus et honor tibi sit Rex Christe Redentor... "Sen bla mlada pevka, ben raj{i bla vane (zunaj) en kr~ala hozana, hozana. Ja blo ku jigra en mlade smo sa smejale en delale ni~a (neumnosti), zatu me je moja mati stukla (pretepla), da se rakordan (spominjam) {e danes."
7 Pavla-Pirina Kandido, roj. 1925, [marje, se istega spominja takole: "Ma joj, je blo lepo po{lu{at en gledat! Na ul~nico je blo {e lep{a ku za vezan. Ja, ponjer smo {le ukulen crekve v pr{i{jon (procesijo), po {kalceh (stopni~kah) uzad za {akri{tijo (zakristijo) en pol napret u crekvo nutre pred utar."
8 Ivan Rojac, roj. 1928, Nova vas, za Krkav~e: "Gospud je trkljal z razpelon, kadar so kantadure (pevci) umuknile: prvi bot - en boto, drugi bot - dva bota in tre}i bot tri." (bot=krat, boto=udarec).
9 Francka Rojac, roj. 1911, Ko{tabona: "Je bil gospud Cerar iz [otmarje ([marje), za cajta Talje (Italije), ki je tendo (upravljal) Pomjan in Ka{tabono. Je blo taku pr nes: Valika vrata zaprta, pevce smo ble nutre pud kantarijo (korom)... Je mahno siz kri`on pu vratah, mo`e doprejo vrata en svet (ljudstvo) je {u nutre za guspudon. Mi smo {le pu {kalah na kantarijo en ponjer je bla ma{a. Sen bla pevka ud patnajs let, smo kantale (peli) latinjsko al taljanjsko... Uuuu! sa ni smelo slovenjsko! So nas noncjale karbinjeron (ovadili karabinjerjem) v [otomarje. Se vidu vraga ponjar! "
10 Pri Sv. Antonu pa so {e dale~ po drugi vojni zapirali vrata, poro~a Vilma Turk, roj. 1924, Sv. Anton.
11 Kronika `upnije Krkav~e, str. 30, 31, ima dva zapisa, ki sta gotovo povezana z omenjenimi spremembami; to je prenos obredov na popoldanski ~as in uvajanje narodnega jezika v bogoslu`je:
- 1. 4. 1956 za veliko no~ `upnik na dveh straneh in pol opi{e uvajanje novih obredov, ki je bilo ukazano za vesoljno Cerkev z dekretom 16. 11. 1955, in bele`i: "V `upnijski cerkvi smo imeli razlago obredov na cvetno nedeljo. Mnogi, posebno starej{i ljudje so mislili, da to uvaja novi `upnijski upravitelj, ker je pa~ nov in ho~e vse po novem."
- 8. 12. 1963 Konstitucija o bogoslu`ju - II. vatikanski cerkveni zbor o uvedbi narodnega jezika v bogoslu`je.
12 Himno Gloria laus... je v latin{~ini skomponiral Teodulfo di Orléans (+ 821).
13 R. Ko{tial, strnila po terenskih raziskavah: Pasijon je dolg in otroci so se kdaj zdolgo~asili in za~eli klepetati. Take je ponavadi
"u{latal z ul~ino me`nar Jani}, da od sramote en straha niso pozable ul~ence do vekomaj". Dekleta pa so med monotonim branjem svaljkala olj~ne liste na svojih vejicah. Tako je nastala posebna oblika olj~ne vejice, kodrasta - ri~asta ul~ina. V Ko{taboni je u{latala otroke ~otasta ({epasta) Marija iz Doline, v [marjah pa Ton}a Bandélovka.
14 O kale~em `itu-p{enici v posodicah glej doktorsko dizertacijo Vitomira Belaja Kultni vrti}i u Jugoslaviji i njihov etnolo{ki okvir, Zagreb 1979. T. i. Adonisovi vrti~ki se drugod na Slovenskem pojavljajo v ~asu bo`i~a, v Istri (Krkav~e) pa navadno sejejo p{enico tudi za bo`ji grob ob veliki no~i.
Sl. 4: Na olj~no nedeljo leta 2000 v Krkav~ah (foto R.
Ko{tiál).
Fig. 4: Domenica delle palme a Carcase nel 2000 (foto R. Ko{tiál).
Olj~nica je po istrskih vaseh bila in je {e danes bogata nedelja zelenja, ~eprav samo olj~nih vejic. V vernih domovih te oznanjajo ponoven prihod velike no~i in varujejo oz. odganjajo zle sile.
Istrska olj~na veja
a) Naravna oljka
K blagoslovu nosijo v Istri od vedno samo olj~ne veje - olko, úl~ino,15 najve~ v naravni obliki, pa tudi posebno spleteno. ^e je olj~na veja razvejena s po- ganjki, ji pravijo vrh, vr{i}; lahko pa je le ravna {iba - mladica. K naravni obliki bi {teli tudi vr{i~ek s plodovi - vr{i} z ulkame. Kodrasta - rí~asta úl~ina in olka na tri vejce ali kronca sta {e naravni, a `e ka`eta dolo~en poseg ~loveka: liste kodraste oljke nasvaljkajo s prsti, oljko na tri veje pa zave`ejo v ven~ek.
Doma~ini upo{tevajo pri izboru vejic dvoje: obliko (razra{~enost ali znâ{anost vrha) in videz listov (kvaliteto ali lepoto pérja). Olj~ne veje je neko~ izbral in {el ponje
gospodar. Praviloma je veje urezal {e pred son~nim vzhodom v nedeljo zjutraj. Za pletenje in pro- dajo pa so rezali ves teden prej. Dokler ni bila oljka blagoslovljena, je niso smeli nesti v hi{o. Olj~ne veje so odlo`ili na dvori{~u, na kamnito klop ali kamen, pod lopo ali pod pokrito teraso - baladúr. Danes gre po oljko kdorkoli iz dru`ine in tudi ~asovnih omejitev ni ve~.
Doma~ini so (bili vedno) izbir~ni16 in ve~ina i{~e lepe, bujne - namoráne mladike, ki rastejo v notranjosti kro{enj. Pred pozebama 1929. in 1956. leta so bile {e vse oljke necepljene - divje, valike ku gora en {iroke ku baldahin, da je blo u grme tema; perje pa ~rno, svetlo ku lu~, ki jima gor ~eravérgine (divje, velike kot gora in {iroke kot baldahin, da je bilo v olj~nem grmu tema~no;
listje pa temno zeleno, toda svetlikajo~e in gladko kakor od voska) (Ko{tiál, 1997, Nova vas 1964).17 Najlep{i pa so poganjki - mladíce, ki rastejo ob zapu{~enih deblih.
Nekaterim je uspelo v zavetnih legah ohraniti na vejicah tudi plodove. Taki so bili posebno ponosni - sopérbe.
Tudi na cepljenih oljkah je mogo~e zadr`ati plodove, a jih je treba prav tako {~ititi pred pti~i, vetrom, mrazom.
Lahko je danes oble~i vr{i~ek v polivinilasto vre~ko!18 Glede velikosti vejice se {e vedno ravnajo po osebi - po pr{oni. Odrasli nesejo v cerkev eno ali dve do tri veje. Gospodar je v preteklosti nesel lepo rasel - en {tábile vrh ali cel {op vej - fa{}. @enske {e vedno vzamejo manj{e veje kot mo{ki, dekleta pa si preberejo najlep{e. Fantje zataknejo manj{o vejico v gumbnico ali v naprsni `ep suknji~a. Otrokom pripadajo primerno majhne veje. V~asih, ~e so jih doma imeli, so otrokom na vejico privezali kako podobico - sve~i} (Ko{tabona, Sv. Anton). Podobno so delali tudi drugod, npr. v [marjah so vejco na tri upognili v ven~ek - kronco, jo zapeli in pritrdili podobico, "najraje Srce Jezusovo, ki smo jo {parale od velikono~ne spuvedi."19
S pisanimi trakovi krasijo olj~ne vejice {e danes v Bertokih in pri Sv. Antonu, kar pa je pri{lo od drugod.
"To ni na{e. Doma~ini smo nosili `egnat neokra{ene oljke in smo se dr`ali vse po starem. Na naravno oljko smo otroci zvezali svetni~ek - podobico in jaz tako {e danes delan."20 V Marezigah se spominjajo, da so videli
15 Oljka (knji`na beseda ima krajevne nare~ne oblike ulka, ulika, vulka, olka) z blagoslovom postane oz. dobi prilastek "`egnana".
Izraz "ul~ina" pa ustreza pomenu olj~ni les, oljkovina ali olj~evje, ki ga ob obrezovanju dreves zavr`ejo. Vendar tudi cvetnonedeljski ali olj~ni vejici v Istri pravijo na splo{no "`egnana ul~ina".
16 N. Kuret trdi v Prazni~nem letu Slovencev I, str. 114: "Olj~ne vejice in preprosti {opki me{~anov se ne dado primerjati z butarami na kmetih;". Upati je, da je avtor mislil le na velikost. Pa tudi glede tega so starej{i o~ividci za Istro poro~ali, da so gospodarji prinesli blagoslovit pravo butaro - "fa{ino vej", ker so imeli veliko `ivine. V primerjavi s cvetnonedeljskimi butarami po Sloveniji in ob dana{njem tekmovalnem duhu je olj~na veja res majhna, toda posebno spletena nikakor ni skromna ali revna.
17 Komparacija "{iroka ku baldahin" pomeni izredno lepo, ko{ato oljko kot baldahin ali cerkveno "nebo", ki ga nosijo v procesijah (telovski, vstajenjski) nad duhovnikom z mon{tranco.
18 N. Kuret v Prazni~nem letu Slovencev I navaja na str. 140: "V slovenski Istri se starej{i ljudje zadovoljijo s preprosto olj~no vejico..., ki je na njej ostal {e kak sad." Taka vejica zahteva stalno opazovanje in skrb. Marca ali aprila imeti vejico s sade`i, sploh ni preprosto! To je izjemna, bogata olj~na vejica, kakr{no uspe "vzgojiti"le redkim.
19 Lazar Prodan, roj. 1934, [marje.
20 Vilma Turk, roj. 1924, Sv. Anton.
palme v Trstu, sami in v okolici pa jih niso delali. Palme pa so {e do 60. let pletli v Dekanih.21
Pri Sv. Kri`u, na Proseku in Kontovelu ter pri Banih in v Boljuncu v okolici Trsta so tudi "od vedno" `enske pripravljale olj~ne veje za prodajo. Pripravljale so srednje in manj{e vejice z manj{im palmovim pletenjem (ok. 20 cm) na srednji {ibi in niso vedno delale kroga.
Bolj so na olj~ne vejice privezovale pisane trakove (rde~e in vseh barv), pa tudi podobice in druge papirnate okraske.22 Tudi danes `enske slovenskega porekla {e vedno pripravljajo olj~ne vejice za prodajo v dobrodelne namene. Olj~ne vejice so manj{e in namesto podobice nanje prive`ejo listek z besedo PAX. Listki so dveh barv:
modri, ki jih kupujejo Slovenci, in zeleni, ki jih kupujejo Italijani. Slovenke iz sredi{~a Trsta so letos z dobrodelno prodajno akcijo pri cerkvi sv. Antona Novega zbrale skoraj 2 milijona lir.23
Sl. 5: Olj~na nedelja v Piranu l. 1955. Stre`niki in duhovnika z olj~nimi palmami (last R. Ko{tiál).
Fig. 5: Domenica delle palme a Pirano nel 1955.
Servienti e sacerdoti con palme d'ulivo (proprietà di R.
Ko{tiál).
b) Spletena oljka - palma
V preteklosti in tudi danes je najbolj pogosta oblika olj~ne vejice kar naravno ra{~ena veja. Poznali pa so tudi pletene olj~ne veje - palme v razli~nih oblikah.
Starej{a jezikovna raba je poznala tudi izraze koronca (od krona, venec) in djrlanda (girlanda, venec; giro=
krog, obod kot venec). Palma je bila pred drugo sve- tovno vojno {e obi~ajna na vaseh, videvali so jih tudi v mestih. Po letu 1945 jo je bilo {e videti na olj~no nedeljo, konec 50. let pa je bila `e kar redka (ve~inoma le za duhovnika). Nato je izginila.24 Odhajali so ljudje z vasi (eksodus), umirali so starej{i ve{~i poznavalci ple- tenja, prihajali so moderni ~asi tehnike, naglice in udobja ter ~a{~enje vsega tujega. Na mlaj{e rodove spretnost ni pre{la, saj povojni ~as ni bil naklonjen cerkvenim obredom, prej obratno.25
Po mnenju ljudi so palme pletli v krajih, kjer je bilo veliko oljk, in tu so tudi izpri~ane: Padna, Nova vas, Krkav~e, Sv. Peter, Pomjan, Ko{tabona, Dekani in Piran.
Spominjali so se jih iz okolice Kopra. Videli so jih prodajati tudi v Trstu prodajale so jih Istranke in slo- venske okoli~anke s Proseka, Kontovela in Boljunca.
Pletenih oljk je bilo ve~ v ~asih, ko so {e rasle ve~inoma necepljene oljke. O kraju ali ~asu izvora palme je vpra{ljivo kaj gotovega napisati. Ker ljudje ne znajo konkretno odgovoriti, modrujejo, da so pletenje prinesli verjetno s seboj duhovniki iz Istre (glagolja{i), da se je k nam morda raz{irilo iz Dalmacije, da so to verjetno videli v mestih, da je morda pletenje pri{lo iz Italije v Trst in k nam... Lahko smo zadovoljni, da smo jo oteli izginotju.26 Prav tako lahko ugibamo o samem imenu
"palma". Palma se imenuje predmet in tudi na~in pletenja, kar ni ~udno, saj sta palma in oljka rastlini Sredozemlja. Ali imata {e kaj skupnega? Morda je olj~na palma iz Istre kombinacija obeh: simbolnosti oblike palme - palma zmage, vzpona, preporoda, nesmrtnosti - (Chevalier, Gheerbrant, 1993, 408) in vsebine oljke - oljka miru, plodnosti, o~i{~enja, mo~i, zmage in na- garade - (Chevalier, Gheerbrant, 1993, 132)? Ali je pal- ma vzniknila iz ~asov, ko so razne zmagovalce in
21 Darij Gregori~, roj. 1952, Dekani.
22 Mario Magajna, roj. 1916 v Trstu, `ivel s star{i v Kri`u.
23 Ga. Sim~i~, roj. 1920, Trst.
24 Leta 1990 sem se odlo~ila, da spodbudim {e redke starej{e poznavalce k pletenju, sama pa sem uvedla pletenje v kro`ku na O[
[marje pri Kopru. Tako je prvih 15 u~encev usvojilo tehniko pletenja palme. Danes pa plete {e marsikateri, ki se je navdu{il nad izro~ilom.
25 V kroniki `upnije Krkav~e je ve~ zapisov o prepre~evanju zunanjih slovesnosti verskih obredov s strani oblasti prek krajevnih ljudskih odborov (KLO), va{kih politi~nih organizacij, {ole. Gre za ovadu{tvo, gro`nje, fizi~ne napade, denarne kazni, zavra~anje pro{enj za procesije in njihovo oviranje, javno zasmehovanje otrok.
26 M. Turn{ek v delu Pod vernim krovom II iz leta 1944 ne navaja palme, prav tako tudi ne Narodopisje Slovencev I iz leta 1944.
Pojavi se v narodopisnem gradivu V. Möderndorferja Verovanja, uvere in obi~aji Slovencev - Prazniki II, 1948, kjer navaja opis palme iz Istre. Poro~evalec je bil Silvester ^erut, {olski upraviltelj. Povzetek tega opisa je prevzel N. Kuret v Prazni~nem letu Slovencev 1965-71 in 1989 I, str. 141.
mu~ence krasili s palmovo vejo? Morda je ime rabljeno zaradi vpliva bogoslu`ja oz. Svetega pisma. Tudi osebna imena Palma, Palmira, Palmiro ljudje povezujejo z oljko oz. nedeljo palm. V 50. letih so {e `ivela na vaseh, danes jih otrokom ne dajejo ve~. Lahko da je palma pri{la v Istro iz sosednjih, "olj~nih de`el" Sredozemlja, prek romarjev, trgovcev ali menihov, vizitatorjev.
Kakorkoli, umetelno spletena olj~na veja je ljudska umetnina in ne glede na kraj, ~as in izvor `ivi med ljudmi, ki so jo ohranjali in preoblikovali.27
Opis palme, postopek in tehnika pletenja Primerna veja za srednje veliko palmo je dol`ine 70- 80 cm, s premerom oboda 20 cm. Premer veje v peclju pa je 1-1,5 cm, najve~ 2 cm. Pecelj - {pica naj bo dolg vsaj 15 cm (neko~ vsaj 20-25 cm). Za palmo srednje velikosti potrebujemo pribli`no 100 parov listi~ev. Pred- videti moramo tudi rezervne listi~e, saj je vsak za~etek te`ak. Sorazmerno manj{ih mer so otro{ke palme, ve~je pa so dol`ine ok. 1 metra, s krogom premera tudi 30 cm, vendar je zanje potrebnega veliko materiala. Samo pletenje je precej zamudno, priprava materiala vzame veliko ~asa (ve~ kot na za~etku predvideno!).
Sl. 6: Razli~ne oblike olj~nih palm (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 6: Varie forme di palma d'ulivo (foto: R. Ko{tiál). Sl. 7: Spletanje palme (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 7: Intrecciatura delle palme (foto: R. Ko{tiál).
27 Po ve~letnem poizvedovanju sem na terenu naletela na spletanje palme pri gospe Silvani Pribac, roj. 1935, iz Padne, ki se je pletenja nau~ila od svojega strega o~eta. V okoli{kih vaseh sem izsledila {e imena pletarjev, `al so ve~inoma `e pokojni. Padna:
Jakob Pribac - Mu}o Dordan, Jo`e Gri`on - Bepo Planjavec, Jakob Frankarli iz [marij, Ivan Koterle - Nani} [u{tar (1894). Sv. Peter:
Marija Prodan - Juca Prodanka (1882). Krkav~e: Franc Kasteli~ (1910), Ivan Gri`on - Nani} Mungi} (1879), Mihael Pucer - ]el Jani}
(1898), Ivan Gri`on - Nani} Tometi} (1900). Nova vas: Ivan Rojac - Nani} Rojac (1901), Marija Godina - Juca Andrju~ka s Pu~
(1890), Mihael Gazi~ - barba ]el Gazi} (1890). Dekani: Avgu{tin Kjurman (me`nar). Piran: don Mario Latin (`upnik).
Poiskati je treba primerno debelo, lepo enakomerno ra{~eno vejo, kjer lahko dva simetri~na stranska po- ganjka upognemo v obod, da dobimo lepo obliko kroga.
Te`ko je najti tako ra{~ene veje, posebno na cepljenih oljkah. Sicer moramo na izbrani veji odstraniti odve~ne vejice, da ostanejo le trije poganjki. To je ogrodna veja in je lahko katerekoli sorte oljka.
Za spletanje palme potrebujemo material ali listi~e v parih - perje necepljene oljke, stare sorte búga ali bürla.
Ta material dobimo tako, da na teh oljkah poi{~emo mlade, ne preve~ olesenele poganjke, iz katerih doma nare`emo ali nastri`emo listi~e v parih. Od kvalitete tega materiala in oblike ogrodne veje je odvisna lepota palme, najbolj pa od ve{~ine pletenja.
Delamo previdno in postopoma, v za~etku raje ve~krat premislimo in pomerimo, sicer uni~imo preve~
vej in materiala. Najla`e pletemo, ~e stoji ogrodna veja pokonci; zato so v~asih pecelj "dr`ali", ga stisnili s koleni in nekam naslonili (na rob mize, stola, predala...). ^e je ogrodna veja debela, zahteva ve~je listi~e v parih zaradi opletanja {ibe.
Zvsehtrehogrodnihvejposmukamolisteskoraj do vrha,akoncivej-{píkiostanejoolistani!(Glejrisbo!)Na golo {iboza~nemospletati oz. vozlati listi~eodspodaj protivrhu.Za~enjamonajrajenasrednji{ibi.Listevparih polagamoza{ibotako,dagledamospodnjoalinarobno stran listi~ev. Z ovijanjem k sebi naprej pa dobimo spredaj nali~no stran ali lice palme z rebrasto vezjo.
Hrbtnastranpajenarobna,zverigosamihpecljev.
Spletanje palme poteka takole:
1. polo`imo prvi par listi~ev za {ibo in ga dr`imo s palcem in kazalcem;
2. z desnim listi~em od zadaj naprej ovijemo {ibo in ga zapognemo v levo stran, nekoliko po{evno navzgor;
3. z levim listi~em enako ovijemo {ibo od zadaj na- prej in prekri`amo v desno po{evno navzgor, prek spod- njega listi~a.
Temu pravijo stari pletarji pónt ali véz. Vsi ostali pónti sledijo po istem postopku. Treba je le z vsakim naslednjim parom listi~ev oviti enega iz prej{njega para, to je listi~, ki {trli zapognjen na desni strani. Z eno roko moramo vedno pletenje dr`ati, sicer se nam sproti osipa.
Ko napletemo palmo do konca, osmukane {ibe, zadnji vez preve`emo z debelej{o nitjo - kóncon za (o)panjke.
Pletenje moramo zelo previdno sproti zategovati, vendar ne premo~no, da ne potrgamo preve~ listov. Prerahlo vezenje ne obstane na {ibi, drsi dol, in vez nima prave rebraste linije.28
Oblike palme
Ko spletemo vse tri {ibe, stranski prekri`amo v obod in v se~i{~u kroga s pokon~no {ibo, trojni vrh, previdno preve`emo. Palmo poravnamo, na tleh obte`imo ~ez no~ (v~asih so jo najraje obte`ili s kamnito {krilo na tleh, da je mrzla hladila ne`no zelenje in se je pletenje splo{~ilo). Tako je nastala oblika palma mon{tranca (bogoslu`ni predmet).29 Podobica na palmi je na istem mestu, kakor je zastekljena odprtina za posve~eno hostijo pri mon{tranci. Obliki in simbolika sta povsem skladni: kakor duhovnik z mon{tranco, v kateri je po- sve~ena hostija, blagoslavlja vernike, tako palma mon- {tranca olj~ne nedelje nosi blagoslov na domove - po- sve~uje in varuje v njih ljudi. Oblika torej ni naklju~na, ampak premi{ljena. Ta oblika palme je bila po pri~evanjih najbolj raz{irjena. Mo`no pa je v obliki najti tudi drugo simboliko, povezavo {tirih elementov (kri`, krog, pravokotnik, sredi{~e/se~i{~e). Izredno mogo~na je dvojna palma - dópla palma (z dvema krogoma, morda po krkav{kem oltarju z dvojnim tabernakljem).
Ljudje se spominjajo tudi oblike palma kri`. Priprava te palme je la`ja, saj potrebujemo le ravno {ibo, na katero pritrdimo kraj{o pre~ko. Plesti pa za~nemo iz se~i{~a vsako {ibo navzven, zaradi celotnega estetskega videza pletenja. Obliko kri`a so ljudje potrdili, saj kri`
kot glavni simbol kr{~anstva in Kri`anega sporo~a: prek kri`a trpljenja v zmago in vstajenje. Hkrati pa kri`
nakazuje tudi {tiri strani neba. "Kri` z eno pre~ko je kri`
Evangelija. ... V zemljo zasajeno podno`je kri`a ozna-
~uje vero, ki po~iva na globokih temeljih, zgornji krak kri`a pomeni upanje, ki se dviga v nebo; {irina kri`a je usmiljenje, ki sega vse do sovra`nikov; dol`ina kri`a pomeni vztrajanje do konca." (Chevalier, Gheerbrant, 1993, 273).30
Palma kri` pod trojnim vrhom je kombinacija obeh predhodnih oblik. V palmi z obodom je kri` stabilnej{i.
Obodnih vejic ne osmukamo, morda ponazarjajo trnovo krono. Zanimiv pa je naziv "pod trojnim vrhom", ki ga je leta 1956 o~anec31 razlagal takole: Prpansaj (premisli)!
Úlka ja ána (1) palca, ki sa rascepe v tri veja. Tu ja an Buh en tri per{one. Kaj ne múljo (molijo) litanije "Sveta Trojica, an san Buh"?
Zgornje oblike palm so imenovali "starinska, ta prava, ud ánbot" (od neko~). Med te sodi tudi palma veja, ki pa je nih~e ni navajal, ~eprav je najbolj podobna pravi palmovi veji. V primerjavi s prej{njimi je bila po obliki preprosta, morda nezanimiva. Gotovo pa
28 Spletanje palme, olj~no nedeljo in uporabo olja v {egah pa {e marsikaj o oljki sem posnela in prikazala v ve~ oddajah na TV Koper- Capodistria.
29 Ve~ o tem glej SSKJ, 1994, 572. Prve mon{trance so nastale v 14. stoletju, ko so javno ~astili sv. Re{nje Telo z izpostavljanjem pred ljudstvom in s procesijami. Iz simbolike sledi: vernik naj postane "mon{tranca", ki iz`areva Kristusa okoli sebe v `ivljenje. Glej {e Ora`em, 1995, 111-113.
30 Ve~ o tem glej Chevalier, Gheerbrant, 1993, 271-278, geslo kri`.
31 Ivan Rojac, roj. 1901, Nova vas.
so jo poznali s starih upodobitev mu~encev na slikah in freskah v cerkvah ter s podobic.
Opis palme iz Istre, ki ga je Möderndorferju po- sredoval Silvester ^erut, {e pravi: ..."Nekateri prive`ejo na vse tri palmine vr{i~ke petehe. Pethi so petelin~ki, ki jih izoblikujejo iz str`ena figovih ali bezgovih vej.
Petehem narede greben~ke iz rde~ega blaga." (Mödern- dorfer, 1948, 234). Poro~ilu moremo verjeti, toda nih~e ni ~esa takega omenil in tudi ne potrdil, da je to sli{al. V slovarju koprskega dialekta najdemo geslo galéto - "La domenica delle Palme si usava portare in processione piccole immagini di galletti bianchi con occhi neri e cresta rossa, fatti di midollo di fico." (Na olj~no nedeljo je bila navada nositi v procesiji majhne figurice belih petelin~kov, s ~rnimi o~mi in rde~o ro`o, ki so bili iz str`ena fige) (Manzini, Rocchi, 1995, 87).
Najlep{e palme v okolici je do 60. let pletel padenski
~evljar in me`nar Ivan Koterle, roj. 1894, ki je znal zabeliti: "Ku zna{, ni ne~ te{ko!" Pri pletarjih v vaseh so se nabirali otroci in odrasli, ki so jih pri delu opazovali.
To je bila prilo`nost za dru`enje in klepet (enako je bilo pri izdelavi velikono~nih ragelj). Po mojem poizvedovanju se je izkazalo, da so znali plesti palme predvsem cerkovniki - me`narje ali zgonáre, in cerkveni klju~arji - kamerléngi. Pletli so za `upnika, stre`nike, zase in za druge va{~ane na njihovo `eljo. Za luksuzno prodajo, predvsem v Trst, pa so po vaseh pletli bolj ve{~i pletarji.
Mladim pletarjem v kro`ku na O[ [marje se je palma veja zelo priljubila, ker so {ibo lahko na{li in hitro spletli. Ustvarjalno so mladi pletarji odli~no re{ili tudi problem pomanjkanja "pravih" oz. simetri~no
ra{~enih vej. Ker je bilo te`ko najti lepo trojno vejo in tudi da ne bi zavrgli nesorazmernih vej, so jih spletali v nove oblike in jih enotno poimenovali palma moderna.
Oljka v {egah in navadah ter `ivljenju prebivalcev Slovenske Istre
Nemogo~e bi bilo, da oljka ne bi stopila v svet {eg in navad Istranov. Blagoslovljeno, sve`o ali posu{eno oljko ter iz oljke izvirajo~e snovi so med letom uporabljali ob raznih prilo`nostih.32 Najla`e sledimo dogajanju po koledarju od olj~ne nedelje dalje.
- Ko `egnjano ulko prinesejo domov, pride k hi{i blagoslov. [e danes gre prva veja na mesto, ki ji pripada, za kri` - za raspelo, da bo varovala dom in doma~e pred vsakim zlom. Ponekod so jo obesili na `ebelj. Posebno gospodinje, matere in h~ere, so olj~no vejo takoj nesle v sobe, kamor so {le sle~ v ma{no obleko - fé{tno rúbo.
Zataknile so jo za sveto podobo - svetac nad posteljo ali za sobno ogledalo - za {pego. Od za~etka 20. stoletja so imele neveste na predalniku - lomáru stoje~i kri`, kamor so zataknile majhen vr{i~ek, spet druge pa tudi h kropilni~kom v bli`ini posteljnega vzglavja. Kdor je imel palmo, jo je zataknil na vidno mesto v obednici - tinélu, da je krasila prostor kot prava umetnina.
Po ma{i je stopil gospodar s svojim {opom vej v hlev in dal po eno vejo vsaki `ivini. Na varnem, nad jaslimi, ob vhodu v hlev ali pod tramovi je visela slika sv.
Antona, "uniga od blága (`ivine), ki jima zgon~i} na palce en pra{~i}a pr nog". Sliki je gospodar zamenjal suho oljko s sve`o vejico. Stare olj~ne veje so vedno
Sl. 8: Uvajanje mladih v spletanje palm v [marjah l.
1992 (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 8: Giovani imparano ad intrecciare le palme a Monte di Capodistria nel 1992 (foto: R. Ko{tiál).
Sl. 9: Dvojna palma na steni varuje doma~o hi{o (foto:
R. Ko{tiál).
Fig. 9: La doppia palma sulla parete protegge il focolare (foto: R. Ko{tiál).
32 V slovenski knji`evnosti je o olj~ni vejici in o mo~i oljke ter njeni uporabi med ljudstvom Simon Gregor~i~ (1844-1906) napisal pesmi V pepelni~ni no~i in Oljki, ki sta prvi~ iz{li v Poezijah I. leta 1882.
za`gali na ognji{~u, kasneje v {tedilniku, danes pa marsikje ognja ni ve~. So tudi hi{e brez olj~ne vejice.
Nekaterim pa jo prinesejo sosedje, a ne ve~ skrivoma, kot v~asih. Osamljeni in starej{i, ki niso bili v cerkvi, jo sprejmejo kot darilo, jo spo{tljivo pobo`ajo in tudi poljubijo. Ob olj~ni vejici verjetno vzvalovijo spomini iz drugih ~asov - mladosti. Svojci jo nesejo tudi v domove za ostarele v Koper in Izolo, kamor zadnje desetletje vedno bolj dajejo v oskrbo svoje star{e. Vedno bolj se {iri navada, ki je mo~no raz{irjena v Trstu, nesti blagoslovljeno olj~no vejo na grobove.
- V velikem tednu je po vaseh `e od srede dalje di{alo okrog kru{nih pe~i. Nekatere gospodinje so z blagoslovljeno oljko zakurile v pe~i za velikono~no peko pinc (Ko{tabona, Korte).
- Na veliki ~etrtek so se Istrani radi udele`ili kriz- mene ma{e v Kopru in sledili blagoslovu svetih olj. V valike crekve - stolnici so {e opravili velikono~no spo- ved. Potem so v mestu obvezno kupili ribe za naslednji dan ter odpe{a~ili v hribe. V istrskih dru`inah so namre~
zeloskrbeliza pravo~asnopodelitevbolni{kegaoljabol- nim in umirajo~im. In prav to olje so dale doma~e oljke.
- Na veliki petek so ponekod (Ko{tabona, Nova vas) prina{ali ob obisku bo`jega groba olje za lumine in ve~no lu~ v cerkev.
- Na veliko soboto je {e `iva navada, ki je z oljko le v posredni zvezi in se zato zdi dale~ od nje. Verjetno je ta navada v notranjosti Slovenije neznana, saj je vezana izklju~no na obmo~je rasti oz. predelave oljk. Pri ob- redih velike sobote, za vstajenjsko procesijo, pripravljajo v Krkav~ah majhne ognje. Ob poti, na zidove in v zidne luknje nasujejo kup~ke olj~nih tropin - núgolce.
Pri`igajo jih postopoma, pred obhodom procesije. V preteklosti so to delali doma~ini aden do druzega, hi{a do hi{e, vsak na sojen, danes pa to delajo va{ki fantje.
Gre za na~in ~a{~enja novega ognja - Lu~i ali vstalega Kristusa, ki ga nosi duhovnik skozi vas pod podobo evharistije v mon{tranci pod baldahinom. Od kdaj ta navada z ognji? Kakor za ve~ino pojavov, ki segajo v preteklost, pravijo doma~ini: "Búzna kada. Taku so delale {e na{e stare. Se je skoraj zgibilo, ma u Krku~ah ja véro bílo taku." (Bogve od kdaj... v Krkav~ah je res bilo tako.) Da je povojna oblast posku{ala zatreti to navado, pri~a zapis `upnika Svetka Gregori~a:
"15. junija 1956 - Sodnik za prekr{ke je kaznoval vdovo Brec Antonijo iz {tev. 49 na 1500 din globe, ker je med vstajensko procesijo naredila na svojem zidu pred hi{o majhne ognje; tukaj je pa~ prastara navada, da na ve~ krajih naredijo take ognje in sicer iz "nogelc" to je
iz tistega kar ostane od oljk, ko jih spre{ajo. Do tega dne ni bil {e nih~e kaznovan. Niti Avstrija, niti Italija, niti fa{isti, niti nacisti niso prepre~evali stoletnih obi~ajev istrske vasi" (A@K, 33). Z uvedbo popoldanskega bogoslu`ja (l. 1955) so stre`niki prenehali nositi velikono~ni ogenj po domovih.
Za [marje pa je izpri~ano ustno izro~ilo v sosednji Padni, da so na zidovih, koder je {la procesija, "goreli ulje u lipinah ud mú{el33 (lupine {koljk). Da se niso zvra}ale, so jih potisnile u ko{~i}-bokon~i} blata al jilovco. Je blo videt u tame ku lü~ice na murje ud pe{kadoro (ribi~ev). Danas jih ne vide{ ve} ni na murje ni u [otomarje."34
O isti {egi je razlaga tudi v slovarju koprskega dialekta ob geslu garusa, ki se v prevodu glasi: (iz riboslovja) ~okati volek (Murex brandaris). Tudi garusola.
Na stotine njegovih lupin, primernih za lu~ke, razporejenih vzdol` najbolj zanimive arhitektonske ~rte oz. poti, koder se je vila Procesion del Vener Santo (znana pred kratkim kot Processione degli Ori), je bila nadomestilo javne razsvetljave z o~arljivim efektom (Manzini, Rocchi, 1995, 89).
- Verjeli so, da ima posve~ena oljka tudi zdravilno mo~,zatosojote`kobolnimpolagalipodzglavje. Na- vada`ivile{evustnemizro~ilu.Nih~eniporo~al,dabi bilaoljkav{opkumedtelovskimcvetjemalirabljenaza kajenjeporodnic,karsodelali{edo50.let20.stoletja.
[eleta1971(Novavas)sokadiliumirajo~egastelovskim cvetjem. Vendar je po Rutarjevem zapisu slutiti po- dobnosti v rabi telovskega cvetja in oljke. "Po obredu poberoskrbnopotro{enocvetjeingashranijodoma,da pokadeznjimoprilo`nostibolnikealipadajeposipljejo onevihtipredhi{nimivrati.Ravnotakodelajozolj~nimi vejami,katere prinesona cvetnicoiz cerkvein obe{ajo navadnonadzakonskopostelj"(Rutar,1896,182-183).
-Oljka jeza{la tudimed vremenske pregovore, po- sebnozaugotavljanjevremenaobpraznikih.Velja:Al'je ulkaal' jejce mokro. Letinonapovedujejotako:"Za bet letnadobra,morabetulkaalpincamokra"in"Kujeda{
nabo`jegrop,bovsakamokaduberskrop"(mo~nik).
- Ljudje so se vedno bali slabega vremena. In blagoslovljena oljka (ter telovsko cvetje) je bila glavno apotropejsko sredstvo. Poleg molitev in pro{njih dni s procesijami, ki jih je izvr{evala Cerkev, so posku{ali naravne sile - nesre~o odvrniti tudi z navadami predni- kov. Te navade so {e po drugi svetovni vojni (do 70. let) duhovniki grajali in posku{ali ljudem dopovedati, da je vra`evernost nezdru`ljiva s kr{~ansko vero, ~e{ da taku so delale pagáne - pogani. Strnjen opis hude ure, v
33 [koljke mu{le (Noetova bar~ica - Árca nóae) so kupovali "na vre}e" vse leto in si jih glede na naro~ilo razdelili po dru`inah. Posebno za vse svete, vse du{e in za sv. Martina pa so jih pojedli pri skupnih ve~erjah. Za te pojedine je bilo zna~ilno glasno srebanje.
O~itno so lupine spravljali za procesijo.
34 Mihael Pribac, roj. 1908, Padna.
katerega je vklju~ena tudi olj~na veja, lepo dokazuje, da gre za prepletanje, sinkretizem kr{~anskih in predkr- {~anskih elementov:
Kadarsejebli`alanevihta-tamporál,sosenavadno vsi zgnetli v hi{o. Odrasliso negotovo ugibali, kaj bo.
Ozra~jejebilonabito,pti~isoseposkrili,`ivalisootrp- nile, vseje prevzelagluha ti{ina.Vanjoje udarilozvo- njenje,me`narjezgonílnaublák,dabizvokrazgnalob- lake. "Tu ja ka{tígo" (kazen), so opozarjali otroke, "je treba pu{lü{at." Ob gromuso dodali: "Vidiste, kaku sa Buhkreganávas,kinistebrümne"(ubogljivi).Naotro{ko vpra{anje, kaj tako grmi, so odgovarjali: "Pu nabeseh tokolájopraznekaratéle"(kotalijopraznesode).Kadarpa je mo~nozagrmelo,je gospodinjahitelak vale~i koklji
"klicatpi{}eta",danebizakrknilajajcaindasepi{~etav njih ne bi ustra{ila. Ko je strela - {agéta razsvetlila35 nebo, so razlagali: "Tu je svete (E)Líja siz kúnje en kaléson (skonjiinvozom).Onvuzeoganjpunabeseh."
^ejekdo`elelopazovatidivjanjenevihte,sosezgra`ali:
"Se ne sme stat na vrateh, ondi pule~e {agéto (tam povle~estrelo).Buhví~anvarestatpuddrevon!(Bogve~- ni obvaruj stati pod hrastom!) Je trebazapret vüsta, ku jima{zlatnezobe!Tesokurkalamíta"(kotstrelovod).@e obzvonjenjuinposameznihbliskihingromih sosekri-
`ali,pogledovalinasvetepodobeinstaramatijeza~ela glasno moliti.[epredensejezneba,kijebilo~rnokot bav-bav,usulde`,jegospodinjana ognji{~no`erjavico polo`ilablagoslovljenooljko,kateredimjeuhajalskozi dimnikvnebomedoblake.Bilapajetudinavadaza`gati oljkovstariposodi,neredkotudivpo-~rpnjizakruh,in nesti kade~osenahi{nipragalidvori{~e.Verjeliso,da
"bo`je dem ulke partí ublake" (bo`ji dim oljke deli- razbija oblake). Na hi{nem pragu so delali kri`e z
`egnanimvoskom,kijekapljalodsve~e,blagoslovljene na sve~nico, in obenem prosili: "Z bo`jo roko, svete MarijeSve}nepomo~jo,danasne~slabegatokálo(dole- telo)nebo."Hkratije,~eneurjenipojenjalo,staramati zagnala - `vagníla na dvori{~e trinogi stol~ek, da je oble`al prevrnjen z rúge nazgúren. Tudi vile, grablje, kose,no`i,vsejemoralo{trletivnebo,dasecoprnice- {tríge napi~ijonanje, ker sokrive za nevihto. ^e pa je za~ela padati {e to~a, so najbolj "pravoverni" stekli na kri`i{~a-kr`érepotimedhi{amiin`ugalivnebozrúgi- s pestjo, iz kateresta {trlela kazalec in mezinec.Zakli- njevalci {trig so okrog sebe drobno pljuvali nazaj ~ez ramo-navnic.Mo{kisotudiskosirjizamahovalivne- bo.35 Vstrahupredrazjarjenimisilaminaravesodru`ili kletevzmolitvijooz.pro{njo:"Vra`njevrah-bo`jeBuh!
dr`e kóntudmene kurudsamega sebe." (^uvajmene,
kakor samega sebe.) ^eprav so na pro{njih procesijah vneto prosili: "Treska in hudega vremena, re{i nas, o Gospod!",sohkrativerjelivvarstvopredstrelovrastlino netresk-zavü{njak.^uvalisoganadvori{~nihzidovihz oboki-portonih,instrehah,posebnosvinjakov,kisobili kritis{krilami/{krlami.Tudimlaj{i{edanesvedo,da se ob grmenju za`iga olj~na vejica, tako naredijo seveda tam,kjerimajo{e{tedilniknadrva.Tehpajezelomalo.
- Tudi kresovanje je povezano z oljko. Pred 2. sve- tovno vojno ga niso ovirali, po njej pa je nihalo skladno s politiko. Na vigilijo - vilje sv. Janeza Krstnika (in sv.
Petra) so na vidnih mestih goreli kresovi pri nas in on- stran reke Dragonje (posebno v vasi Meri{}e {e danes).
Za kres je bila neko~ dobra vsaka {trama in tudi olj~evje vmes, toda zadnjih 50 let pripravijo velike kupe samega olj~evja, saj je tega zaradi obrezovanja ogromno. Prej so namre~ olj~evje kurili na ognji{~ih, danes pa rabi samo za kres.
Starej{i zagotavljajo, da so mladi skakali ~ez kres in se vsi veselili kresa. Redki se `ivo spominjajo tudi na- vade umivanja obraza z vodo, v katero je bilo namo-
~eno cvetje jesena.
Nele ogenj,pri kresovanjuv Istri (Korte, Novavas, Krkav~e,Meri{}e)jebilodopribli`noleta1980vnavadi rednozvonjenjeinnatopritrkovanje -klampananje,ud zdravamarije du anajste (23. ure), ker latijo {trige pu kr`erah(~arovnicepokri`i{~ih).Zelektrifikacijozvonov some`narjiizgubilitosvojostarodavnofunkcijo.
O kresnih ognjih pravi pregovor: Sv. Lazar (17. 6.)
~ok prnese, sv. Jevan (24. 6.) ga zaneme, sv. Peter (29.
6.) putakni, sv. Marija (15. 8.) pogasi. Lahko pa to ra- zumemo kot vremenski pregovor o stopnjevanju poletne vro~ine: sv. Nazarij (koprski {kof) pripravi oz. uvaja poletje, sv. Janez kres zakuri, da je vro~e, sv. Peter kres podtakne, ga razkuri, da {e kamen gori, sv. Marija Velika pa ga z dolgo pri~akovano ploho pogasi. Sledi (8. 9.) sv.
Marija Mala - se u vsaken grme rosa valja.
- Istrani so sve`o olj~no vejico, tudi ko ni bila blagoslovljena, uporabljali v ritualne namene. Sicer so rastline `e kar rezervirane za dolo~ene praznike: za bo`i~ - mah in brin (redko bor - pin),37 neko~ pa tudi oljka, lovor in ro`marin; za pust - pu{pan; za bo`i~ in veliko no~ - p{enica; za olj~nico in smrt - oljka; za telovski {opek - poljske ro`e. "Za sv. Telo smo plale (krasili) siz `ané{tro (brnistro), z bazgojé (bezgom), pa {e rüj, brest en kostanj. Pud Ital'jo so Ka{tabonjce nasekle pune vuze kostanja uno stran [krlin. Ka{tabona en Padna so ble kompletno zalane. Se ni vidlo zidov! Ma pu druge (v)ojske so bla ta`ave. Na{e tovari{e niso
35 Zanimivi so izrazi po vaseh: bliska (Korte), ublíska (Nova vas), búska (Sv. Peter), mí`a (Krkav~e), mpgpnti (Padna) ter splo{na izraza u`íga, lámpa (iz it. bliska).
36 [e leta 1991 sem bila pri~a po ujmi, ko je petdesetleten kmet to po~el. Tako kot je delal njegov o~e, je po~el tudi sam iz ustaljene navade, nemo~i in obupa. Istrani bi rekli: "Kri ni voda!" To~a je tedaj oklestila trte in oljke.
37 V ve~ini dru`in so jaslice z brinom - ~upinom postale navada po letu 1950. Sve`e bo`i~no drevesce so prvi~ v teh krajih uvedli Nemci za bo`i~ 1943 in ga imenovali "kri`bau", sicer so jaslice v cerkvah imele umetno drevesce. Najlep{e jaslice so imeli v Bujah.
pistile se}."38 Do 2. svetovne vojne, v Dekanih pa tudi po njej, so dekleta, ~lanice Marijine dru`be, za Marijin praznik (8. 12.) pletle venec iz br{ljana. Enako so cerkve krasili v ~asu misijona in za va{ke {agre.
- Za bo`i~ so krasili bivali{~a. O tem sem dobila takole pri~anje: "Od mojih starih sen ~eu mêncinat (sli{al praviti), da so za bo`i} plale porton (krasili portal).
Ma jas tega nisen vido."39 Toda s pomo~jo zapisanega vemo, da je bilo med {egami in navadami v 19. stoletju {e `ivo kra{enje: "Na predbo`i~ okrase `e pred soln~nim vzhodom svoje domovanje z lovorjem in olj~nimi vejicami ali sploh s kako{nim zelenjem, ker po njih mnenju varuje to pred bliskom" (Rutar, 1896, 181).
Kje iskati za~etek tega? V Svetem pismu se omenja oljka za kra{enje ob {otorskem prazniku, veselju po vrnitvi iz su`enjstva in obnovi Jeruzalema: "Oznanili in razglasili so po vseh svojih mestih in po Jeruzalemu, reko~: 'Pojdite v gore in prinesite nam olj~nih vej, vej divjih oljk, mirtovih in palmovih vej ter vej listnatega drevja, da naredimo {otore, kakor je zapisano.' (Neh 8, 15). Vendar gre iskati izvor in mo~ zelenja {e v predkr{~anstvu kot obrambo pred zlimi silami.
- V daljni preteklosti je bilo verjetno {e ve~ {eg, kjer rastlinje ni imelo le krasilne vloge, pa~ pa tudi ob- rambno mo~ svetega rastlinja. Med njimi je mo~ za- slediti tudi oljko, kakor poro~a vizitator za sosednjo Buj{~ino: "Ob kvatrah se blagoslovijo vinogradi in polja ter `upnik in farani obidejo vse cerkve v procesiji s kri`i in banderami. (Sledi podroben opis dogodka.) Prvi dan me~ejo z oken na kri`e, ki so okra{eni z mladim klasjem, in pohodnike `itna zrna, drugi dan so kri`i oven~ani s trtnimi listi, me~ejo pa suho grozdje, tretji z oljkovimi vejicami in mladimi poganjki" (Tommasini, 1645/1993, 173).
- Tudi v Istri je bil dan kolin, ko je treba ubet prasca, te`ko pri~akovani dan. Za~elo se je `e z dolo~itvijo dneva zakola, glede na "dobro luno". Nanj so se pri- pravljali vsi v dru`ini in se ga veselili ter ponosno objavljali: "Mi ubijemo!". Gospodinja je pripravila bla- goslovljeno sol od sv. [tefana, stroke ~esna in kotli~ek za lovljenje krvi, gospodar pa no`e, slamo, vodo.
Mo`em, ki so dr`ali "za nogo" (pra{i~a), pa je gospodar postregel {ilce `ganja in hleb~ek fig na rezine - bi}arin en hlebi} fig na fete. Tak obrok imenujejo kri{tin.
Obvezna navada za gospodarja pa je bila, da je to jutro od `egnane úl~ine s kosirjem odrezal 15-20 cm dolg pecelj - {píco, s katero je za{pilil pra{i~u vbod od no`a.
[pico je obvezal z beko. Z vr{i~kom olj~ne veje (in telovskim cvetjem) pa so zakurili slamo, s katero so bili prekrili zaklanega pra{i~a.
Sl. 10: Priprave na zakol - koline. Gospodar odre`e od blagoslovljene olj~ne vejice spico, s katero bo pri pra{i~u za{pilil vbod od no`a (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 10: Preparativi per la macellazione del maiale. Il padrone ricava dal ramo d'ulivo benedetto la sbisa, lo stecchetto per richiudere lo squarcio provocato dal coltello (foto: R. Ko{tiál).
- ^as koledovanja je bil ~as veselja za kolêdvarje, za ve~inoma revne gospodinje pa ~as skrbi za darove.
Okoli bo`i~a so v Istri poznali ve~ obdarovanj v zvezi z vo{~ili in koledovanjem. Za~en{i z Miklav`em (6. 12.) do sv. Antona Pu{~avnika (17. 1.), ki ne pisti ne orat ne kôpat, ter sprazne kasón ino kantón, so otroci, mladina (fantje in dekleta) ter odrasli (npr. cerkveni pevci) pobirali dobro roko. Obdarovali so tudi duhovnika, ki je pred bo`i~em blagoslavljal hi{e v spremstvu cerkovnika.
Darovi so bili obi~ajno: sadje (jabolka, kutine, suhe fige,
38 V Kroniki `upnije Krkav~e, str. 9, je zapis: "17. 6. 1954 Sv. Re{nje Telo - Oltarje se je naredilo bolj skromno, ker je prepovedan ~as za se~njo drevja. Zvonjenje je bilo navadno, kar smo dosegli s pro{njo od oblasti." Glej ve~ o kra{enju za procesijo sv. Re{njega Telesa v: Petronio, 1681, 55.
39 Mihael Pribac, roj. 1908, Padna.
orehi, mandeljni, le{niki, redko pomaran~e in ro`i~i), a tudi kos - süpa palente ter celo oljke. "V~asih so v dar dajali oljke. Ta navada se je ohranila na [kofijah, dokler niso oljke pozeble l. 1929" (Gregori~, 1994, 75).
- Da je bilo olje dragocenost in pomembna postavka v gospodarstvu Istrana, pove tudi koledovanje ob novem letu. "Jeden izmed pevcev se zahvali za to `ele~
doma~inom sre~no novo leto, obilo vina, olja in `ita, a drugi mu pritrjajo z besedami 'tako budi!' (Rutar, 1896, 181). Ob novem letu {e `ivi (niha) koledovanje, imeno- vano dobra roka,40 v Novi vasi, Sv. Petru, Ko{taboni, Krkav~ah (Ko{tiál, 1995). V kolednici iz Ko{tabone so prosili tudi za dobro letino oljk ali olja:
"Buh daj sre}no van na polje, da bo {lo pu va{e volje, doste `ita, sena, trave, ulja, vina eno zalanjave.
Doste vode vsake cajt, za dru`ino en za vas."
(Ko{tiál, 1996, 134) - Nikjer ni pisnih sledi, da bi bil t. i. bo`i}ni ~ok iz olj~nega lesa. Ustno izro~ilo pravi, da je bil iz hrasta - dreva ali njela, ki dr`i oganj. Redki navajajo panj iz oljke. Morda je bilo tako zaradi ljudskega izro~ila, ki pravi, da se oljka ne seka oz. `aga.
- ^ok od oljke pa so vendarle uporabljali v `enito- vanjskih {egah, kot poro~a informator in etnolo{ki zapis.
Ko so pri{li z vozom po nevestino balo, je `enin pripeljal bodo~emu tastu (o~itno lahko) tudi olj~ni ~ok;
in to prav obilen. Pri~evalec se je spominjal svojega na- govora takole: "O}a, se boste sêgro (segrel, spotil) prej, ku ga prneseste na gunji{}e. Da bo vsa sva}a sita! Tu je blo leta quarnar 'no davetega (1949) za mojo poruko.
Tabot so ble {e `ive zadnje stare navade."41
Ob poroki so fantje delali {trango (zaporo). ^e je {la nevesta iz vasi, so naredili "{rango, to je 'grajo' iz ~oka oljk in ~re{enj in kamenje" (PMK).
- Oljko rabijo v Cerkvi na pepelni~no sredo pri obre- du pepeljenja.42 Splo{no za vso Cerkev latinskega
obreda je pepeljenje ukazal pape` Urban II. leta 1091 in od tedaj je v misalu tudi posebni obrazec za blagoslov pepela (Ora`em, 1995, 99-100).
V Krkav~ah pepel od vedno pridobivajo iz velikega cerkvenega vrha, ki ga na olj~nico nosi cerkveni klju~ar - kamerlengo, na ~elu procesije. Vrh spravijo, da se posu{i, me`nar pa osmuka z njega suhe olj~ne liste in jih za`ge za pepel. Tako delajo po vseh istrskih vaseh, kjer so `upnijske cerkve.43 Na peplni~no sredo verniki pristopajo k pepeljenju. Duhovnik med ma{o blagoslovi pepel, nato ga potrese najprej sebi na teme. [ele nato v vrsti pristopajo verniki in vsak dobi {~epec - eno pre`o na teme ob besedah: "Pomni ~lovek, da si prah in da se v prah povrne{." Se`ig olj~ne veje v pepel simbolizira se`ig grehov starega ~loveka - "come simbolo del peccato e dell'uomo vecchio" (Aldazábal, 1988, 175).
Torej, odmreti mora staro, da po`ene novo `ivljenje.44 Olj~na veja, ki je simbol Kristusovega zmagoslavnega vhoda v Jeruzalem na olj~nico, je na pepelnico simbol Kristusovega prihoda ob koncu ~asov - "smrti". Ogenj, ki se`ge oljko v pepel, je ~as. V ~asu vse umira, tudi mlado
`ivljenje. Zato pepeljenje vernike opominja na minljivost zemeljskega, ki ima cilj drugje, v ve~nosti - Bogu. V pepeljenju je smrt, a ne le smrt, tudi `ivljenje (Ora`em, 1995, 101). Pepeljenje je zakramental.
- Tudi novej{i ~as ohranja nekatere vrste {eg in na- vad, v katerih ima oljka svojo vlogo. V ~asu med obema vojnama je bilo na pode`elju veliko osmic - {pácjo.
Kmetje so dobili od oblasti dovoljenje, da so lahko to~ili-prodajali svoje vino doma, za en teden, to je osem dni, zato osmica. Tedaj so na dvori{~ni vhod-porton obesili zelenje namesto napisa. Gostilni{ki izveski ali osmi~arske oznake - fráske (it. brste~a veja) so bile po ustaljenih navadah izklju~no: za belo vino oljka, za rde~e vino brin ali br{ljan (Dekani). ^e so to~ili oboje, pa so zelenje kombinirali. Ko so osmice v zadnjih ~asih spet o`ivele, pa so fraske postale {opi razli~nega zim- zelenega rastlinja z oljko vmes, postavljeni ob cestnih smerokazih. Kdor pa dobro pozna stare navade, se dr`i tudi starega pravila glede zelenja v fraskah.
40 Tudi dobro roko so sku{ali po drugi svetovni vojni odpraviti. Ana Baruca, roj. 1909, Ko{tabona: "Mojin otrokon so rekli u {ule, da zdej ni ve} dobre roke, zdaj da bo noso brbúc dámu pud drev (brada~ domov pod drev~ek). Neka{en dedek Mraz, ma jin je masa br` zládo" (zelo hitro zmrznil).
41 Anton Prodan, roj. 1927, Nova vas.
42 Pepel je bil `e v stari zavezi znamenje minljivosti in klic k spreobrnjenju. Obred pepeljenja je postal obi~ajen `e v prvi dobi kr{~anstva. Od 7. stoletja dalje so se javni spokorniki zbirali na pepelni~no sredo pred cerkvenimi vrati, bosi in v ra{evini. Duhovniki so jih sprejeli v cerkev, nad njimi molili psalme, jih pokropili z blagoslovljeno vodo in posuli s pepelom ter jim nadeli spokorno obleko. Za kazen (kot prvi izgon iz raja) so bili "izgnani" iz cerkve. ^e so bili po javni spokori (40 dni posta) uspe{ni, so jih na veliki
~etrtek z obhajilom ponovno "sprejeli" v ob~estvo. Spokornikom so se iz pobo`nosti polagoma pridru`evali pri pepeljenju tudi drugi verniki; tako se je pepljenje udoma~ilo za vse (Ora`em, 1995, 100).
43 V Krkav~ah je to kot me`nar delal 62 let `e pokojni Mihael Pucer - ]el Jani}.
44 Isto simboliko ima tudi navada za veliko no~, kakor za bo`i~, posejati p{eni~no seme v posodice, da to odmre in po`ene novo
`ivljenje, kar delajo za cerkev in zase {e redki Istrani (Krkav~e).
Sl. 11: Olj~na veja - fraska je znamenje za osmico, kjer to~ijo belo vino (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 11: Ramo d'ulivo frasca, indica l'osmizza, dove si mesce il vino bianco (foto: R. Ko{tiál).
- @e neko~ je bila oljka krasilna rastlina, vezana na bogoslu`je olj~nice in kra{enje za bo`i~. V dana{njem
~asu pa se vedno bolj uveljavlja kot krasilno zelenje za razli~ne prilo`nosti. Zelo redko jo v ve~jih koli~inah uporabljajo samo. Vedno bolj je v rabi kot simboli~ni dodatek v dekorativnih {opkih, na prireditvenih prostorih ob praznikih, na slavolokih, odrih, vozovih... Oljka je vedno na ~astnem mestu.
- Tako postaja oljka vse bolj identifikacijska rastlina Slovenske Istre tudi na razli~nih promocijah, sejmih, razstavah; morda tudi prav po zaslugi Dru{tva oljkarjev slovenske Istre (DOSI). Ob~ina Piran je letos svoje tri vasi v zaledju (Padno, Novo vas, Sv. Peter) opremila s turisti~nimi tablami s simbolom oljke na njih.
- Pri cerkvenih obredih, ki vsebujejo kropljenje z blagoslovljeno vodo, v teh krajih {e uporabljajo kotli~ek z olj~no vejico. Z njo duhovnik obvezno kropi na olj~nico, pa tudi ob drugih prilo`nostih (npr. pri bla- goslovu pince za veliko no~) v krkav{ki in sosednjih
`upnijah duhovnik {e vedno uporablja kot kropilo olj~no vejico.45 Ohranjanje te tradicije razumemo kot posluh Cerkve za krajevne navade, saj pri razli~nih navodilih v bogoslu`nih knjigah naletimo na pripombo, naj se upo{tevajo krajevna raba in navade.
- Z olj~no vejico in blagoslovljeno vodo Istrani kropijo mrli~a. Blagoslovljeno vodo si navadno prinesejo domov v steklenici (krstno vodo velike sobote in trikraljevsko). ^e te doma ni, jo za smrt da me`nar iz kropilnika - pokrivnika v cerkvi. V skodelico - }ikaro z vodo dajo olj~no vejico. Skodelico postavijo na pru~ko - stoli}, ki je pokrita z belim prtom, pred krsto - banjko z
Sl. 12: Oljka kot krasilna rastlina danes. Slavolok za- klju~en z oljko ob 100-letnici zvonika v Novi vasi l.
1996 (foto: R. Ko{tiál).
Fig. 12: L'ulivo come pianta ornamentale oggi. Arco trionfale con ulivo nel centenario del campanile di Villanova di Pirano nel 1996 (foto: R. Ko{tiál).
mrli~em. Eni kropijo z ve~ zamahi (2-3), drugi v obliki kri`a in se z vodo {e pokri`ajo, mnogi pa pokropijo le enkrat. V mestnih mrli{kih kapelicah imajo namesto oljke kovinsko kropilo. ^eprav se je tudi pri va{kih pogrebih `e marsikaj zmoderniziralo, pa je olj~na vejica povsod ohranila svojo tradicionalno funkcijo. Gre zgolj za tradicijo ali kako kultno rabo? Sode~ po rabi oljke ob smrti, bi lahko na{li zvezo med olj~nim drevesom in grobom oz. pokopali{~em. Tako je zapisano, sicer za notranjo Istro: "v Postumi na Trevi`anskem dajo oljkov vrh za vsak grob (in tako na pokopali{~u raste oljka)"
(Tommasini, 1645/1993, 74).46 Ta pojav je obi~ajen v
45 Ora`em pravi: "V 15. stoletju se uvede kovinsko kropilo z dr`alom in luknji~asto glavico na vrhu. Prej so za kropilo uporabljali vejico lovora ali oljke" (Ora`em, 1995, 66).
46 Tommasini navaja seznam zdravilnih in drugih zeli{~ v de`eli, kjer ob nekaterih opozarja na kako navado ali rabo (npr. gr{ko meto, sivko in oljko sadijo na grobove).
Sl. 13: Risbe (str. 448-451) R. Ko{tiál.
Fig. 13: Disegni (pp. 448-451) R. Ko{tiál.
vsej severni Afriki in je "o~itna sled 'svetega gaja' Starih, vsako va{ko pokopali{~e premore svoje drevo mrtvih, 'pokopali{~no oljko'" (Krese, 1996, 116).
Dana{nji doma~ini oljke sicer nimajo za sveto drevo, jo pa druga~e in bolj cenijo med vsemi drevesi. ^eprav je oljka simbol nesmrtnosti, je tudi v Istri povezana z mrtvim - s smrtjo. ^e upo{tevamo rabo olj~nega olja za maziljenje pri krstu in kropljenje mrli~a z olj~no vejico, potem lahko trdimo, da oljka spremlja Istrana od rojstva do smrti.
Sl. 14: Istrani na pode`elju {e vedno kropijo mrli~a z olj~no vejico v skodelici blagoslovljene vode (foto: R.
Ko{tiál).
Fig. 14: Gli istriani della campagna continuano ad aspergere il defunto con il ramo d'ulivo bagnato nel- l'acqua benedetta (foto: R. Ko{tiál).
LA DOMENICA DELLE PALME ED IL RAMO D'ULIVO NEGLI USI E COSTUMI DELL'ISTRIA SLOVENA
Ro`ana KO[TIÁL
Centro di ricerche scientifiche della Republica di Slovenia di Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Garibaldi 18
RIASSUNTO
Il contributo tratta la domenica delle palme, il ramo d'ulivo ed i relativi usi e costumi nei villaggi dell'Istria slovena nel XX secolo.
Dapprima narra le origini e lo sviluppo della domenica delle palme, poi ne illustra il rito ed i costumi nella campagna istriana. Nell'Istria slovena vengono portati alla benedizione soltanto rami d'ulivo. Nel contributo sono indicati e ripartiti in rami d'ulivo semplici e rami d'ulivo intrecciati, detti palme. Per la prima volta sono studiati e minuziosamente descritti il procedimento e la tecnica dell'intrecciatura, nonché le varie forme di palma con i loro nomi. Il contributo è arricchito anche da un glossario dialettale. Con la benedizione, il ramo d'ulivo diventa un sacramentale e come tale è custodito e impiegato nelle case istriane. Attraverso gli usi e costumi legati allo scorrere dell'anno e della vita è presente sia durante le festività sia nelle occasioni particolari. Il suo impiego ha carattere sacro e profano. Possiede le doti protettive proprie delle piante sacre ed ha un ruolo decorativo, oggi sta ridiventando sempre più la pianta identificativa dell'Istria slovena.
Tenendo presente l'uso dell'olio d'oliva nell'unzione durante il battesimo e l'aspersione del defunto con il ramo d'ulivo, possiamo affermare che l'ulivo accompagna gli istriani dalla nascita alla morte.
Parole chiave: ulivo, ramo d'ulivo, palma d'ulivo, domenica delle palme, usi e costumi nei villaggi dell'Istria slovena
VIRI IN LITERATURA
A@K - Arhiv `upnije Krkav~e, Kronika `upnije Krkav~e od 1934 dalje.
PMK - Pokrajinski muzej Koper, Etnolo{ko terensko gra- divo.
Aldazábal, J. (1988): Simboli e gesti. Significato antro- pologico, biblico e liturgico. Torino, Editrice ELLE DI CI.
Chevalier, J., Gheerbrant, A. (1993): Slovar simbolov.
Ljubljana, Mladinska knjiga.
Eisenhofer, L., Lechner, J. (1961): Liturgia romana.
Torino, Marietti.
Eteria (1979): Diario di viaggio. Roma, Edizioni Paoline.
Gregori~, J. (1994): Bo`i~ v Dekanih. V: To je na{ ko- ledar. Kulturno prosvetno dru{tvo "Jadran". Dekani, 72- 79.
KKC (1993): Katekizem katoli{ke Cerkve. Ljubljana.
Ko{tiál, R. (1996): Ljudske iz {avrinske Istre. Ljubljana, Zalo`ba Devin iz Trsta.
Ko{tiál, R. (1964-1998): Terenske raziskave. Rokopis.
Krese, M. (1996): Oljka v starem Sredozemlju. Etnobo- tani~ni vidik. Ljubljana, magistrska naloga.
Kuret, N. (1989): Prazni~no leto Slovencev, I. Ljubljana, Dru`ina.
Magajna, M. (1983): Trst v ~rnobelem. Fotokronika 1945-1980. Trst, Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska.
Manzini, G., Rocchi, L. (1995): Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria.
Collana degli atti N. 12. Trieste-Rovigno, Centro di ricerche storiche.
Möderndorfer, V. (1948): Verovanja, uvere in obi~aji Slovencev (Narodopisno gradivo) Prazniki, II. Celje.
Narodopisje Slovencev (1944): Narodopisje Slovencev, I. Ljubljana, Zalo`ba Klas.
Ora`em, F. (1995): Govorica bogoslu`nih znamenj.
Zbirka teolo{ka knji`nica, 14. Ljubljana, Salve.
Petronio, P. (1681): Memorie sacre e profane dell'Istria.
Trieste-Fiume, Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume.
Rutar, S. (1896): Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Ljubljana, Matica Slovenska.
SSKJ (1994): Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljub- ljana, Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Sveto pismo (1996): Sveto pismo Stare in Nove zaveze.
Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljub- ljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije.
Tommasini, G. F. (ok. 1645/1993): Zgodovinski ko- mentarji o Istri. Ljubljana, Zalo`ba Kres.
Turn{ek, M. (1944): Pod vernim krovom II. Ljubljana, Dru`ba svetega Mohorja.
