DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

št. 12/letnik VIII/1999 REGIONALNA POLITIKA

Mojca ALJAN^I^, Sara Dragana BOGDANOVI^

Ljubljana, april 2000

ã Razmno`evanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

IZDAJATELJ: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregor~i~eva 27

FAKS: 061/178 20 70 TELEFON: 061/178 21 12

UREDNIK ZBIRKE: Boštjan PLEŠEC

Razmno`eno v 200 izvodih.

GRAFI^NO OBLIKOVANJE: Bo{tjan PLE[EC

ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTO^NIK

Pisna naro~ila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

KLJU^NE BESEDE: regionalna politika, monitoring, na~elo dodatnosti.

Kazalo

UVOD ________________________________________________________ 5 SISTEM STRUKTURNIH SKLADOV EVROPSKE UNIJE ___________ 6

CILJI IN NALOGE STRUKTURNIH SKLADOV _____________________________ 6 Evropski regionalni razvojni sklad ___________________________________________7 Evropski socialni sklad _____________________________________________________7 Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije _________________________8 Finan~ni instrument za ribi{tvo _____________________________________________ 8 Kohezijski sklad ___________________________________________________________8 Evropska investicijska banka - EIB __________________________________________9 INSTRUMENTI PREDPRISTOPNE POMO^I ______________________________ 9 OSNOVE PREDLAGANIH SPREMEMB

V SISTEMU STRUKTURNIH SKLADOV ZA OBDOBJE 2000-2006 __________ 14 Politi~ne osnove reforme strukturnih skladov ______________________________ 14 Na~ela regionalne politike ________________________________________________ 14 SPLO{NIPOIZKUSKONCENTRACIJE_____________________________________________ 15 RAZPOREDITEVFINAN~^NIHSREDSTEV ___________________________________________ 15 Spremembe monitoringa programov ______________________________________ 17 Na~elo planiranja_________________________________________________________ 17 Na~elo partnerstva _______________________________________________________ 18 Na~elo kompatibilnosti ___________________________________________________ 18 Na~elo zdru`evanja sredstev _____________________________________________ 18 Na~elo dodatnosti ________________________________________________________ 18 IZVAJANJENA~ELADODATNOSTI _______________________________________________ 19 PREDNOSTIINSLABOSTINA~ELADODATNOSTI_____________________________________ 19 SISTEM PRIPRAV BODO^IH ^LANIC EVROPSKE UNIJE ________________ 20 Opis sistema in instrumenti predpristopne pomo~i _________________________ 20 Nujne in potrebne ureditve in spremembe prihodnjih ~lanic ________________ 22 UREDITEVOSNOVPRIHODNJE ~LANICE __________________________________________ 23 P^RIPRAVAADMINISTRACIJEPRIHODNJIH ~^LANIC ____________________________________ 24 Osnove priprav programskih na~rtov prihodnje ~lanice _____________________ 25 DOKUMENTIDOLGORO~NEGANA~RTOVANJA ______________________________________ 25 SESTAVARAZVOJNEGAOKVIRAPODPORESKUPNOSTI________________________________ 26

MONITORING IN VMESNO (SPROTNO) OCENJEVANJE ________ 30

SPLO[NI OPIS SISTEMA MONITORINGA ______________________________ 30 Definicija ________________________________________________________________ 31 Stopnje monitoringa za strukturno pomo~ _________________________________ 31 KATERE VRSTE MONITORINGA JE POTREBNO IZVAJATI _______________ 32 Operacijski monitoring ___________________________________________________ 32 PROGRESIVNAPOVEZAVASTRUKTURNEPOMO~I____________________________________ 33 ELEMENTI, KISESTAVLJAJO OPERACIJSKIMONITORING______________________________ 35 P^{RIKAZPOSTOPKA}OPERACIJSKEGAMONITORINGAVOKVIRUSTRUKTURNIHPOMO~^I __________ 37 Vmesna ocenjevanja za izbolj{anje monitoringa ____________________________ 37 _______________________________________________________________________ 37 NAMENINDEFINICIJA_______________________________________________________ 37 VSEBINAINNALOGE________________________________________________________ 38 Monitoring splo{nega sistema ____________________________________________ 39

VZPOSTAVITEV SISTEMA MONITORINGA IN NJEGOVO IZVAJANJE _____ 39 Vzpostavitev sistema _____________________________________________________ 39 Izvajanje sistema_________________________________________________________ 40 ZBIRANJEPODATKOV _______________________________________________________ 40 NAJPOMEMBNEJ{^{EANALIZEPODATKOV}__________________________________________ 41 V^MESNAOCENJEVALNAPORO~^ILA______________________________________________ 41 PREDSTAVITEVPODATKOVMONITORINGCOMMITTEE-JU_______________________________ 41 PREDLOGIZAPRILAGODITVE__________________________________________________ 43 SRE~ANJAMONITORINGCOMMITTEE-JA__________________________________________ 43 L^ETNAPORO~^{ILAORAZVOJUINNAPREDKU} _______________________________________ 43

SISTEM MONITORINGA V ^LANICAH EVROPSKE UNIJE _______ 44

Razlike v oblikah ureditve administrativne sestave predstavljenih

~lanic ________________________________________________________________ 44

KVANTITATIVNA ANALIZA POMENA NA^ELA

DODATNOSTI - ADDITIONALITY_______________________________ 45

Financiranje ciljnega podro~ja 1 _______________________________________ 45 Kazalci na~ela dodatnosti _____________________________________________ 47

TEHNOLOŠKI RAZVOJ J KOT SREDSTVO

REGIONALNE POLITIKE ______________________________________ 52

Portugalska __________________________________________________________ 52 Irska _________________________________________________________________ 53 Gr~Ija ________________________________________________________________ 54

SKLEP _______________________________________________________ 56 LITERATURA _________________________________________________ 57 VIRI _________________________________________________________ 60 SLOVAR^EK _________________________________________________ 62

Do sedaj izšlo v okviru zbirke delovni zvezki: ___________________________ 64

UVOD

Delovni zvezek je sestavljen z namenom, da se predstavi sistem delovanja Strukturnih skladov Evropske Unije, posebej njenega dela spremljanja in ocenjevanja izvajanja regionalne strukturne politike v posamezni dr‘avi

~lanici. Ker je Slovenija v procesu vklju~evanja, se intenzivno pripravlja na usklajevanja tudi na podro~ju regionalne strukturne politike. Novosti, ki jih prina{a strukturna politika v Slovenijo se ka‘ejo skozi celotni pregled vsebine in predstavljajo le osnovne smernice, ki so bile predstavljene vsem ~lanicam, ki se pripravljajo na vstop na skupni trg Evropske Unije.

Ker je vsebina spremljanja in nadzora izvajanja politike zelo specifi~na tema, je potrebno predstaviti na za~etku osnove na katerih sloni to izvajanje.

Strukturni skladi predstavljajo eno izmed oblik skupnega delovanja ~lanic Evropske Unije in Komisije, ki je zadol‘ena za celotno koordinacijo.

SISTEM STRUKTURNIH SKLADOV EVROPSKE UNIJE

CILJI IN NALOGE STRUKTURNIH SKLADOV

Regionalna politika Evropske Unije se izvaja preko politike Strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in Iniciativ (Razvojne pobude)¹ za podro~ja gospodarstva in politiko konkuren~nosti, ki izvaja kontrolo nad dr‘avnimi pomo~mi dr‘av ~lanic. Strukturni skladi predstavljajo osnovni instrument izvajanja regionalne politike skozi financiranje investicij v posameznih regijah.

Sklade sestavljajo:

- Evropski regionalni razvojni sklad (European Regional Development Fund - ERDF)

- Evropski socialni sklad (European Social Fund - ESF)

- Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije (European Agricul- tural Guidance and Guarantee Fund - EAGGF)

- Finan~ni instrument za ribi{tvo (Financial Instrument for Fisheries Guid- ance - FIFG)

Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospe{evanja razvoja in zmanj{evanja razlik med regijami in dr‘avami v Evropski Uniji. Dr‘ave

~lanice in Evropska Unija dru‘no podpirajo razvoj {ibkej{ih regij.

Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in dr‘ave

~lanice, tako da je delovanje Strukturne politike dolo~eno kot dopolnjevanje nacionalnega izvajanja regionalne politike ~lanic. Finan~na pomo~ Strukturnih skladov je zami{ljena v ve~ razli~nih oblikah, le-te pa naj bi se dodeljevale po vnaprej dolo~enih kriterijih, hkrati pa naj bi bila odlo~itev razdeljena glede na:A. te‘o problema po posameznih regionalnih in socialnih problemih podro~ij B. finan~no sposobnost dr‘ave ~lanice glede na njeno blagostanje

C. te‘o pomembnosti ukrepov za celotno Evropsko Unijo D. te‘o ukrepov glede na regionalni vidik

E. posebne zna~ilnosti predlaganih ukrepov

Finan~na pomo~ pa se posreduje v naslednjih oblikah:

1. delno financiranje operativnih programov

2. delno financiranje dr‘avnih pomo~i, vklju~no s povra~ili

3. oblike individualnih podpor s soglasjem Evropske Komisije in dr‘ave

~lanice

4. delno financiranje projektov, vklju~no s povra~ili

5. podpore za tehni~no pomo~ in {tudije za pripravo izvedbe projektov Na~elo dodatnosti dolo~a, da so sredstva strukturnih skladov le dodatna sredstva in ne nadomestilo lastnih sredstev dr‘ave ~lanice oziroma regije.

Zgornja meja vi{ine pomo~i je 75% celotnih stro{kov investicije za podro~ja pod Ciljem 1 in minimalno 50% celotnih stro{kov projekta za ostale regije.

Za razumevanje delovanja sistema Strukturnih skladov je potrebno poznavanje razdelitve ciljev, ki jih zasledujejo posamezni skladi in kak{ne so

1 Potrebno je lo~evati angle{ka izraza Incentives in Initiatives. Incentives so spodbude v obliki regionalnih garancij in ostalih oblik pomo~i za industrijo in podjetni{ko dejavnost, Initia- tives pa so pobude, za katere je iniciativo prevzela Evropska Komisija in se izvajajo v posamezni dr‘avi ~lanici; po starih regulativah jih je bilo 13.

njihove naloge. Celoten sistem deluje na principu programskega izvajanja politike, tako so dolgoro~ni razvojni dokumenti osnova za izdana sredstva posameznih skladov. Da bi bil sistem ~imbolj pregleden, najprej predstavljam posamezne sklade, nato pa razdelitev ciljev. Ker se v ta okvir vklju~ujeta tudi Kohezijski sklad in Evropska investicijska banka, sem na kratko predstavila tudi njiju.

Evropski regionalni razvojni sklad

Evropski regionalni razvojni sklad (ERDF) je bil ustanovljen leta 1975.

Zadol‘en je za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, kjer je njegov osnovni cilj zmanj{evanje razlik v stopnji razvitosti med regijami na ravni Skupnosti. Dolo~ene ima {tiri vrste uporabe sredstev:

· investicije v izbolj{anje produktivnosti, ustvarjale in ohranjale delovna mesta

· investicije v infrastrukturo

· podpora endogenega razvoja s pomo~jo ukrepov, ki podpirajo in spodbujajo lokalne razvojne iniciative in aktivnosti malih in srednjih podjetij

· podpora inovativnih tehni~nih pomo~i, ki podpirajo investicije za izobra‘evanje in zdravstvo, ki so pomembna za strukturno prilagajanje regij

Njegova bistvena vloga je pri podpori Cilja 1 in 2 v regionalnem smislu in iniciative Skupnosti in inovativni ukrepi v sodelovanju s Socialnim skladom in Skladom za usmerjanje kmetijstva in garancij. Prav tako pa naj bi zagotavljal podporo pri financiranju ~ezmejnih, mednarodnih in medregijskih sodelovanj, pilotnih projektih in {tudijah, ki se nana{ajo na razvoj celotne Skupnosti, posebej v regijah, katerih ~lanice so vklju~ene pod te cilje.

Evropski socialni sklad

Evropski socialni sklad (ESF) je bil ustanovljen leta 1958 in je namenjen izbolj{anju in pove~anju zaposlovanja v Skupnosti. Njegova politika je osredoto~ena na pet podro~ij:

· aktivna zaposlovalna politika za boj proti brezposelnosti

· razvoj socialne sfere

· ‘ivljenjsko izobra‘evanje in izpopolnjevalni sistemi

· premostitev ekonomskih in socialnih sprememb

· enakovredne mo‘nosti zaposlovanja mo{kih in ‘ensk

Za podporo Sklada so dolo~ene naslednje kategorije prebivalstva:

A. dolgoro~no brezposelni

B. mladi, ki prvi~ vstopajo na trg delovne sile

C. ljudje, ki potrebujejo dodatna usposabljanja ali pomo~ pri samozaposlovanju, da so jim omogo~ene nove mo‘nosti zaposlitve - razvoj sposobnosti in poklicnih kvalifikacij in spodbuda ustvarjanja novih delovnih mest.

Evropski socialni sklad ima v svojih nalogah dolo~eno tudi izvajanje iniciative EQUAL, ki naj bi uresni~evala pobude Skupnosti proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela. V ta sklop sodijo predvsem naloge inovacijske narave in pilotski projekti, ki zadevajo trg dela, zaposlovanje in strokovno izpopolnjevanje; {tudije, tehni~no pomo~ in strokovno sodelovanje; tehni~no pomo~, ki zadeva priprave, izvr{evanje, nadzor in ocenjevanje nalog, ki so financirane iz Sklada.

Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije

Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije (EAGGF), ki je bil ustanovljen leta 1964, je usmerjen predvsem v naslednje naloge:

a) okrepitev in reorganizacija kmetijstva, vklju~no z organizacijo in predelavo kmetijskih, ribi{kih in gozdarskih proizvodov;

b) zagotavljanje preoblikovanja kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva, ter podpora razvoja dopolnilnih dejavnosti za kmetovalce;

c) zagotavljanje primernega ‘ivljenjskega standarda kmetovalcev;

d) pomo~ pri razvoju dru‘bene izdelave na ruralnih podro~jih z namenom za{~ite okolja in pode‘elja.

Finan~ni instrument za ribi{tvo

Finan~ni instrument za ribi{tvo (FIFG) je deloval v okviru Kmetijskega sklada, z letom 1993 pa je postal samostojni instrument oz. sistem Skupnosti za ribi{tvo in marikulturo, ki igra pomembno vlogo pri subvencioniranju ribi{kega sektorja.

Naloge, ki jih pokriva ta finan~ni instrument so naslednje:

a) prizadevanje za doseg trajnega ravnovesja med ohranjanjem in izkotrti{~anjem vodnih virov,

b) pove~evanje konkuren~nosti in razvoj stabilnega podjetni{tva v tem sektorju,

c) pove~evanje ponudbe in vrednosti proizvodov s tega podro~ja, d) prispevanje k o‘ivitvi podro~ij odvisnih od ribi{tva in marikulture.

Izvr{evanje pomo~i iz FIFG se na~rtuje kot del programa v skladu s Ciljem 1, izven tega cilja pa se predstavijo samostojni programski dokumenti v posamezni dr‘avi ~lanici.

Kohezijski sklad

Kohezijski sklad je bil ustanovljen z Maastrichtskim sporazumom z namenom, da prispeva finan~no pomo~ projektom, ki naj bi pomagali dosegati cilje na podro~ju okolja in trans-evropske transportne povezave v Evropski Uniji. Kriterij za dodelitev sredstev je bruto nacionalni proizvod (BNP) merjen v pariteti kupne mo~i (PPP). ^e je le ta manj{i od 90% povpre~ja Evropske Unije, je ~lanica upravi~ena ~rpati sredstva iz Kohezijskega sklada.

^e bi katera od ~lanic presegla dolo~eni kriterij, bi izgubila pomo~

Kohezijskega sklada. Do leta 1999 so v ta kriterij uvr{~ene le {tiri ~lanice:

Gr~ija, [panija, Irska in Portugalska, za katere je izdelan konvergen~ni pro- gram, ki naj bi prepre~il njihov prekomerni dr‘avni deficit.

Finan~na pomo~ sklada je usmerjena v:

a. okoljevarstvene projekte in projekte, ki dopolnjujejo razvoj politike okolja b. projekte za transportno infrastrukturo skupnih interesov, ki jih financirajo

~lanice

c. preliminarne {tudije, ki se nana{ajo na projekte in njihovo realizacijo d. pripravljalne projekte, ki analizirajo stro{ke in prihodke ter tehni~no

podporo projektov:

· horizontalni ukrepi, kot so primerjalne analize vpliva pomo~i Evropske Unije

· ukrepi in {tudije, ki se nana{ajo na monitoring in vrednotenje

projektov in pove~anje koordinacije in obstojnosti projektov

· ukrepi in {tudije, ki omogo~ajo potrebno prilagoditev pri realizaciji projekta

Odlo~itve o alokaciji sredstev se dolo~ajo glede na natan~ne in objektivne kriterije, ki se nana{ajo na prebivalstvo in bruto nacionalni proizvod na prebivalca (BNP/pc) ter dolo~eno obmo~je, upo{tevati pa je potrebno tudi ostale socialne in ekonomske indikatorje. Pomo~ Kohezijskega sklada je pogojna, saj se le ta prekli~e oz. ustavi za nove projekte v primeru, da ima dr‘ava ~lanica prevelik deficit in ni odpravljen v enem letu ali ~asovnem obdobju, ki je dolo~en.

Evropska investicijska banka - EIB

Evropska investicijska banka v sistemu Strukturnih skladov zavzema pomembno mesto, saj je vklju~ena v celoten program delovanja skladov.

Predstavlja instrument, ki omogo~a kreditiranje in spodbudo pospe{evanja ekonomskega in socialnega razvoja. Evropska investicijska banka zagotavlja finan~no pomo~ v naslednjih oblikah:

· posojila in druge oblike delnega financiranja investicijskih projektov

· globalna posojila

· delno financiranje tehni~ne podpore in {tudij za pripravo izvedbe projekta

· garancije

Za uspe{no sodelovanje Evropske investicijske banke z ostalimi strukturnimi skladi in Evropsko Komisijo je bila potrebna uskladitev njenega statuta in s tem namena delovanja. Prav tako pa se je s tem omogo~il la‘ji nadzor nad dodeljevanjem sredstev in vrednotenjem u~inkov dodeljenih sredstev.

INSTRUMENTI PREDPRISTOPNE POMO^I

Na podlagi zaklju~kov Evropskega Sveta v Luxemburgu se za dr‘ave kandidatke srednje in vzhodne Evrope in Ciper zagotovijo posepe{ene predpristopne strategije, ki bodo omogo~ale prilkju~itev kandidatk v skupno Evropsko Unijo. Okvir predpristopne strategije in vzpostavitev Partnerstva za pristop dolo~ata, da se je za vse dr‘ave kandidatke potrebno dose~i enoten okvir, so se za ta namen dolo~ili instrumenti predpristopne pomo~i.

ISPA - Instrument strukturne politike v predpristopnem obdobju, katerega namen je dr‘ave kandidatke uskladiti z infrastrukturnimi standardi Skupnosti in jim nuditi finan~ni prispevek k ukrepom, ki zadevajo okolje in prometno infrastrukturo. V smernicah Skupnosti glede razvoja vse evropskega prometnega omre‘ja se za predpristopno obdobje dolo~a z Uredbo ({t. 1267/

1999) pomo~ kot prispevek k pripravam na pristop k Evropski Uniji na podro~ju ekonomske in socialne kohezije in se nana{a na okoljsko in prometno politiko.

Pomo~ Skupnosti financirana iz okvira ISPA obsega projekte, posamezne faze projektov, ki so med seboj tehni~no in finan~no neodvisni, skupine projektov ali projektne na~rte s podro~ja okolja in primeta, ki jih s skupnim imenom imenujemo ukrepi. Faza projekta se lahko nana{a tudi na prehodne {tudije, {tudije izvedljivosti in tehni~ne {tudije za izvedbo projekta.

Vi{ina sredstev se dolo~a po kriterijih BDP/pc merjen v pariteti kupne mo~i,

merilih o prebivalstvu in povr{ini dr‘ave, na njihovo delitev pa vpliva tudi preteklo izvajanje ukrepov v okviru ISPA, ki so vidni preko poro~il. Oblike pomo~i so lahko nevra~ljiva, vra~ljiva sredstva ali katerakoli druga oblika pomo~i. Stopnja pomo~i pa ne sme presegati 75% javne porabe ali porabe v enaki vrednosti javnim organom. Komisija lahko dolo~i vi{jo stopnjo 85%,

~e ugotovi, da je za realizacijo splo{nih ciljev in klju~nih projektov to potrebno.

Dr‘ave prejemnice morajo zagotoviti sistem upravljanja in nadzora do 1.

januarja 2000 ali najkasneje do 1. januarja 2002, le ta naj bi zagotavljal:

- ustrezno izvajanje pomo~i po okvirih Uredbe ({t. 1267/1999) in v skladu z na~eli finan~nega upravljanja

- lo~itev upravne in nadzorne funkcije

- poro~ila o porabi, ki se jih predlo‘i Komisiji in izhajajo iz obra~unskih sistemov in so preverljiva

Dr‘ava prejemnica mora zagotoviti tudi preverjanje pravilnosti ukrepov, prepre~evanje nepravilnosti in povra~ilo sredstev v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Poleg preverjanja dr‘ave prejemnice, lahko preverjanje opravi tudi Komisija in Ra~unsko sodi{~e s svojim osebjem, ki izvaja tehni~ni in finan~ni nadzor.

Pro{nje za dodelitev sredstev iz okvira ISPA morajo vsebovati naslednje podatke:

1. naziv telesa, ki je odgovorno za uveljavitev, naravo ukrepa ter opis ukrepa;

2. stro{ek in lokacijo ukrepa, vklju~no z navedbo medsebojne povezave in medsebojnega delovanja ukrepov, ki so na isti prometni osi;

3. ~asovni razpored za izvedbo dela;

4. {tudijo stro{kov in dobi~ka, ki zajema tudi opredelitev neposrednih in posrednih u~inkov na zaposlovanje v primerih, ko je taka opredelitev mogo~a;

5. presoja vpliva na okolje, takega, kot ga predvideva Direktiva Sveta 85/

337/EGS z dne 27. junija o presoji vpliva dolo~enih javnih in zasebnih projektov na okolje²;

6. informacije o skladnosti z zakonodajo o konkurenci in pravili za javna naro~ila;

7. finan~ni na~rt, ki zajema podatke o gospodarski trdnosti ukrepa, ter celotno vsoto, ki jo dr‘ava prejemnica zahteva od ISPA, od EIB - vklju~no s predpristopnimi kreditnimi linijami ter drugih virov Skupnosti ali dr‘av

~lanic, EBRD in Svetovne banke;

8. skladnost ukrepa s politiko Skupnosti;

9. podatke o dogovorih za zagotovitev u~inkovite rabe in vzdr‘evanja objektov;

10. podatke o okoljevarstvenih ukrepih, o kraju in prednostni naravi ukrepa v dr‘avni strategiji za varstvo okolja, kot je opredeljena v Dr‘avnem programu za prevzem pravnega reda EU;

11. podatke o ukrepih v zvezi s prometom, o dr‘avni strategiji razvoja prometa ter o kraju in prednostni naravi ukrepov v tej strategiji, vklju~no s stopnjo usklajenosti s smernicami za vse evropska omre‘ja in vse evropsko prometno politiko.

Ocena ukrepov, ki se izvajajo v okviru ISPA:

A. Pri oceni ukrepov je treba uporabiti naslednja merila, da se zagotovi visoka kvaliteta v skladu z 2. ~lenom Uredbe ({t. 1267/1999):

2 OJ l 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva je spremenjena z Direktivo 97/11/EC (OJ L 73, 14.3. 1997, str. 5).

1. gospodarska in dru‘bena korist, vklju~no z njihovo sposobnostjo za pridobitev zasebnih finan~nih virov, ki bo sorazmerna z razpolo‘ljivimi sredstvi - vrednotenje se izvaja v lu~i analize stro{kov in koristi;

2. dogovori za zagotovitev u~inkovitega upravljanja in vodenja ukrepov;

3. prednostne naloge, dolo~ene v Partnerstvih za pristop za podro~ja intervencije;

4. prispevek ukrepov k izvajanju politike Skupnosti na podro~ju okolja ter rezultati presoje vpliva na okolja;

5. prispevek ukrepov k vse evropskim omre‘jem in skupnim prometnim politikam;

6. vzpostavitev ustreznega ravnote‘ja med podro~ji okolja in prometno infrastrukturo;

7. upo{tevanje mo‘nih alternativnih oblik financiranja.

Finan~no poslovanje in nadzor izvajanja ukrepov:

1. V vsaki dr‘avi prejemnici se dolo~i osrednji organ, prek katerega se usmerijo sredstva Skupnosti, odobrena v okviru ISPA. Vodja tega organa mora biti polno odgovoren za upravljanje s sredstvi v dr‘avi prejemnici.

2. Sistemi za poslovanje in nadzor v dr‘avah prejemnicah morajo omogo~ati zadostno revizijsko sledljivost, ki zlasti omogo~a:

- uskladitev kon~nih obra~unov, sporo~enih Komisiji, z ra~unovodskimi evidencami in dokazno dokumentacijo na razli~nih upravnih ravneh, - preverjanje prenosov razpolo‘ljivih sredstev Skupnosti in drugih

sredstev,

- prou~itev tehni~nih in finan~nih na~rtov projekta, poro~il o napredku, razpisnih postopkov in postopkov za dodelitev pogodbe na razli~nih upravnih ravneh.

3. Postopek, ki mu je treba slediti pri dodeljevanju del, sklepanju pogodb za dobave ali storitve, mora biti opredeljen v finan~nem memorandumu ter mora upo{tevati:

- ukrepe, ki jih pokriva finan~ni memorandum, mora dr‘ava prejemnica izvajati v tesnem sodelovanju s Komisijo, ki ohrani odgovornost za uporabo namenskih sredstev,

- komisija mora v tesnem sodelovanju z dr‘avo prejemnico zagotoviti, da lahko sodelujo~i v razpisnih postopkih enakopravno konkurirajo, da ni diskriminacije ter da je izbrana ponudba ekonomsko najbolj ugodna.

4. Ustrezne notranje in zunanje finan~ne kontrole mora izvesti v skladu z mednarodno sprejetimi revizorskimi standardi pristojni dr‘avni organ za finan~ni nadzor, ki mora biti neodvisen, da lahko izvaja to nalogo.

Vsako leto je treba revizijski na~rt in povzetek rezultatov opravljenih revizij poslati Komisiji. Revizorska poro~ila bodo Komisiji na razpolago.

Komisija in dr‘ava prejemnica morata pri usklajevanju programov in metod revizij sodelovati, da je izkoristek opravljenih revizij ~im ve~ji.

Dr‘ava prejemnica mora v primerih, ko preglede izvajajo uslu‘benci Komisije ali njeni ustrezno poobla{~eni predstavniki, zagotoviti, da imajo te osebe pravico na mestu samem pregledati vso pripadajo~o dokumentacijo in ra~une, ki se nana{ajo na postavke, financirane iz finan~nega memoranduma. Dr‘ave prejemnice morajo pomagati ra~unskemu sodi{~u pri izvajanju revizij, ki se nana{ajo na uporabo sredstev, odobrenih v okviru ISPA. Pristojni organi morajo zagotoviti razpolo‘ljivost vse dokazne dokumentacije glede izdatkov za vsak projekt za obdobje petih let po zadnjem pla~ilu, ki se nana{a na projekt.

5. Finan~ni memorandum z vsako dr‘avo prejemnico mora vsebovati naslednje dolo~be za finan~ne korekcije:

^e se pri izvajanju izka‘e, da ukrep ne opravi~uje dela ali celotne dodeljene pomo~i, mora Komisija zadevo ustrezno pregledati ter zlasti zahtevati od dr‘ave prejemnice, da v dolo~enem ~asu da svoj komentar ter odpravi vse nepravilnosti.

Po pregledu iz prvega odstavka lahko Komisija zmanj{a, za~asno prekine ali ukine pomo~ za zadevni ukrep, ~e pregled poka‘e nepravilnosti, neustrezno (nepravilno) kombinacijo sredstev ali neupo{tevanje katerega od pogojev iz odlo~be o dodelitvi pomo~i, ter zlasti kakr{no koli pomembno spremembo, ki vpliva na naravo ali pogoje izvajanja ukrepa, za katerega ni bilo zapro{eno soglasje Komisije. Pri vsakem zmanj{anju ali ukinitvi pomo~i je treba nakazane vsote vrniti.

^e Komisija meni,da nepravilnost ni bila odpravljena ali da del ali celotna operacija ne opravi~uje vse ali dela pomo~i, ki ji je bila dodeljena, mora Komisija zadevo ustrezno preiskati ter zahtevati od dr‘ave prejemnice, da v dolo~enem ~asu da svoj komentar. Po preiskavi lahko Komisija, ~e dr‘ava prejemnica ni sprejela ukrepov za odpravo nepravilnosti,

a) zmanj{a ali ukine morebitni predujem,

b) ukine vso ali del pomo~i, ki je bila dodeljena za ta ukrep.

Komisija mora dolo~iti obseg popravka nepravilnosti ob upo{tevanju narave nepravilnosti in raz{irjenosti nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora.

Vsote, ki jih je treba vrniti zaradi neupravi~enosti do pomo~i, je treba nakazati Komisiji. Tej vsoti se pri{tejejo obresti iz naslova zamude pla~ila v skladu z dogovori, ki jih sprejme Komisija.

Spremljanje in naknadna ocena

A. Spremljanje se izvaja s skupaj dogovorjenim postopkom poro~anja, vzor~nimi preskusi ter ustanovitvijo ad-hoc odborov. Izvaja se z uporabo fizi~nih in finan~nih kazalcev. Kazalci se morajo nana{ati na specifi~en zna~aj projekta in njegove cilje. Urejeni bodo tako, da bodo pokazali stopnjo, ki jo je ukrep dosegel glede na prvotno za~rtan na~rt in cilje, ter napredek, dose‘en pri upravljanju, ter vse na to vezane te‘ave.

B. Odbori se ustanovijo v dogovoru med zadevno dr‘avo prejemnico in Komisijo. Oblasti ali organi, ki jih imenuje dr‘ava prejemnica, Komisija in, kjer je to primerno, EIB, imajo svoje predstavnike v odborih. Lokalne in regionalne oblasti ter zasebna podjetja, kadar so pristojni za izvajanje projekta in ~e se jih projekt neposredno ti~e, imajo prav tako predstavnike v teh odborih.

C. Za vsak ukrep mora oblast ali organ, ki je zanj odgovoren, Komisiji predlo‘iti poro~ilo o napredku v treh mesecih po koncu vsakega polnega leta izvajanja.

D. Na podlagi rezultatov spremljanja ter upo{tevaje komentarje odbora za spremljanje mora Komisija, ~e je to potrebno, na predlog dr‘av prejemnic prilagoditi prvotno odobreni znesek in pogoje za odobritev pomo~i kakor tudi predvideni finan~ni na~rt. Komisija bo opredelila ustrezne dogovore za te prilagoditve ter jih razvrstila glede na naravo in pomen.

E. Oblast ali organ, odgovoren za ukrep, mora Komisiji predlo‘iti kon~no poro~ilo v {estih mesecih po dokon~anju ukrepa ali faze projekta. Kon~no poro~ilo mora zajemati:

1. opis prevzetega dela, skupaj s fizi~nimi pokazatelji, opredelitvijo stro{kov po vrsti dela in ukrepe, izvedene glede na posamezne ~lene

odlo~be o dodelitvi pomo~i;

2. certificiranje skladnosti dela z odlo~bo o dodelitvi pomo~i;

3. prvo oceno obsega, v katerem so bili predvideni rezultati dose‘eni, vklju~no zlasti:

a) dan za~etka veljavnosti izvajanja ukrepa,

b) navedbo wax, v katerem bo ukrep po dokon~anju upravljan, c) potrditev, ~e je primerno, finan~nih projekcij , zlasti glede

operativnih stro{kov in predvidenih prihodkov,

d) potrditev dru‘benokonomske projekcije, zlasti predvidenih stro{kov in koristi,

e) navedbo dejavnosti, izvedenih za zagotovitev varstva okolja ter njihovo ceno.

4. informacija o dejavnostih za obve{~anje javnosti.

F. Naknadna ocena mora zajemati uporabo virov ter uspe{nost in u~inkovitost pomo~i ter njene u~inke. Zajemati mora dejavnike, ki pripomorejo k uspehu ali neuspehu izvajanja ukrepov ter dose‘ke in rezultate. Zatorej bodo po dokon~anju ukrepov Komisija in dr‘ave prejemnice ocenile na~in, vklju~no z uspe{no in u~inkovito rabo virov, kako so bili izvedeni. Ocena bo tudi zajela dejanske u~inke njihovega izvajanja, da bo mogo~e oceniti, ali so bili dose‘eni prvotni cilji. Ob tem bodo, med drugim, ocenili prispevek teh ukrepov k izvajanju politik Skupnosti na podro~ju okolja ali prispevek vseevropskih omre‘ij in skupnih prometnih politik ter presodili o vplivu teh ukrepov na okolje.

G. Za ve~jo uspe{nost pomo~i, ki jo Skupnost nudi v okviru ISPA, mora Komisija zagotoviti, da se pri vodenju ISPA posebna pozornost posveti preglednosti upravljanja.

H. Podrobna pravila za spremljanje in oceno bodo dolo~ena v odlo~bah Komisije za odobritev ukrepov.

Letno poro~ilo Komisije mora zajemati podatke o:

1. finan~ni pomo~i, ki jo je Skupnost odobrila ali pla~ala v okviru ISPA, z letno raz~lenitvijo po dr‘avi prejemnici in po vrsti projekta (okolje ali promet),

2. prispevku, ki ga je Skupnosti kot pomo~ v okviru ISPA nudila dr‘avam prejemnicam za izvajanje okoljske politike Skupnosti in okrepitev vseevropskih prometnih infrastrukturnih omre‘ij; razmerju med ukrepi na podro~ju okolja in ukrepih, ki se nana{ajo na prometno infrastrukturo, 3. presoji skladnosti operacij pomo~i Skupnosti v okviru ISPA s politikami Skupnosti, vklju~no s tistimi o varstvu okolja, prometu konkurenci in sklepanju javnih pogodb,

4. sprejetih ukrepih za zagotovitev koordinacije in doslednosti med ukrepi, financiranimi prek ISPA in ukrepi, financiranimi s prispevki iz prora~una Skupnosti, EIB in drugih finan~nih instrumentov Skupnosti,

5. investicijah dr‘av prejemnic na podro~ju varstva okolja in prometne infrastrukture,

6. financiranih pripravljalnih {tudijah in ukrepih za tehni~no podporo, 7. rezultatih presoje, spremljanja in ocene ukrepov, vklju~no z informacijo

o vseh prilagoditvah ukrepov za uskladitev z rezultati presoje, spremljanja in ocene,

8. prispevku EIB k oceni ukrepov,

9. rezultatih izvedenih preverjanj, nepravilnostih in upravnih in sodnih postopkih, ki so v teku,

10. o dejavnostih za obve{~anje javnosti.

OSNOVE PREDLAGANIH SPREMEMB V SISTEMU STRUKTURNIH SKLADOV ZA OBDOBJE 2000-2006

Osnovni namen strukturnih skladov je podpirati konkuren~no okolje nenehnega razvijanja in uravnote‘enega razvoja, ustvarjanje novih delovnih mest na celotnem obmo~ju Evropske Unije in spodbujanje izobra‘evanja za pridobitev kvalificirane delovne sile ter spodbujanje ekonomske in tehni~ne inovativnosti s pomo~jo odstranjevanja neenakosti med regijami. Pomo~ je tako namenjena trem glavnim vidikom razvoja regij in obmo~ij:

infrastrukturi, razvoju ~love{kega kapitala in podpora produktivnosti sektorjev. Le-ta pa mora biti usklajena tako s kratkoro~nim pristopom izvajanja politik, kot z dolgoro~nim na~rtovanjem. Posebna pozornost se posve~a malim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo osnovne potencialne kandidate za ustvarjanje novih delovnih mest. Poudarja se tudi enakopravnost pri zaposlovanju, velik poudarek dobiva tudi vpliv na okolje in njegova za{~ita.

Cilj Evropske Unije je omogo~iti razmere, ki predstavljajo osnovo za ekonomski razvoj: rast, konkuren~nost, zaposlovanje. S spremembami regulativ ‘eli pove~ati u~inkovitost sistema in ga pripraviti na vstop novih

~lanic v Evropsko Unijo. Izku{nje sedanjega sodelovanja ~lanic v sistemu Strukturnih skladov ka‘ejo, da obstaja potreba po bolj{i dolo~itvi odgovornosti med ~lanicami in Evropsko Komisijo. Ravno tako pa je za pove~anje u~inkovitosti potrebna ve~ja koncentracija pomo~i, decentralizacija in poenostavitev postopkov strukturnih skladov. Velik poudarek pa se daje tudi izbolj{anju nadzora in kontrole izvajanja pomo~i.

Delovanje strukturnih skladov je dolo~eno s splo{nimi na~eli:

1. na~elo koncentracije sredstev oziroma ukrepov na regije in skupine, ki jih najbolj potrebujejo glede na dolo~ene cilje, ki so opredeljeni s prioritetami in strogimi kriteriji

2. na~elo programiranja, tj. na~rtovanega in programiranega usmerjanja sredstev, ki dolo~a, da sredstev ni mogo~e pridobiti za posamezne nepovezane investicije, temve~ se dodelijo na osnovi razvojnih programov 3. na~elo partnerstva, ki pomeni sodelovanje Evropske Komisije, vlad

~lanic in lokalnih in regionalnih oblasti

4. na~elo dodatnosti pomo~i (additionality), ki pomeni, da skladi dopolnjujejo finan~na sredstva lastnih sredstev ~lanic, ne pa da jih nadome{~ajo. V regionalnih razvojnih programih je tako potrebno zagotoviti sofinanciranje iz privatnih in lokalnih virov.

5. na~elo subsidiarnosti, ki pomeni, da je organizacija skladov administrativno dolo~ena z regionalno, nacionalno in evropsko prioriteto, pri tem pa je vloga Skupnosti omejena na tisto poslovanje, kjer je potrebno skupno odlo~anje

6. na~elo u~inkovitosti vrednotenja u~inkov, ki naj bi pove~alo kontrolo in nadzor u~inkovitosti ter uspe{nosti, prora~unsko disciplino in poenostavitev celotnega sistema pomo~i strukturnih skladov³

NA^ELA REGIONALNE POLITIKE

Nova regionalna politika prina{a tudi nova na~ela, po katerih se ~rpajo sredstva strukturnih skladov za razvoj gospodarsko {ibkih in konkuren~no

3 Povzeto po internem gradivu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj

manj sposobnih evropskih regij. Vsebuje pet temeljnih na~el in sicer: na~elo planiranja, partnerstva, dodatnosti in kompatibilnosti ter zdru‘evanja sredstev.

SPLO{NIPOIZKUSKONCENTRACIJE

O^MEJENO {^TEVILOCILJEV

Iz sedanjih 6 ciljev se zdru‘ijo le-ti v 3, od katerih sta 1 in 2 regionalnega zna~aja in 3 horizontalni, namenjen pospe{evanju razvoja ~love{kih resursov.

Nova razdelitev ciljev je torej slede~a:

Cilj 1: Pod ta cilj se uvrstijo regije na ravni NUTS 2, ki zaostajajo v razvoju in se sre~ujejo z resnimi problemi glede razvitosti, zaposlovanja, pomanjkljive infrastrukture ipd. V okviru Cilja 1 so vklju~ena podro~ja, ki imajo BDP na prebivalca manj{i od 75% povpre~ja Evropske Unije. Predlagano pa je, da se regije pod Ciljem 6 katerih BDP na prebivalca je pod 75% povpre~ja v celoti vklju~ijo pod Cilj 1. Komisija naj bi zato sestavila novo listo regij, ki sodijo pod ta cilj odvisno od nacionalne razvitosti, {tevila prebivalstva in razlik v stopnjah razvitosti posamezne ~lanice od povpre~ja Evropske Unije.

Cilj 2: Pod ta cilj se uvrstijo regije z ekonomskimi in socialnimi problemi, kamor sodijo podro~ja s problemi prestrukturiranja, visoko brezposelnostjo in negativno stopnjo rasti prebivalstva oziroma depopulacijo. Vsi strukturni skladi naj bi z enotnim programom finan~no pripomogli k razvoju regij pod tem ciljem. Tako naj bi se v tem cilju zdru‘ila sedanja cilja 2 in 5b.

Cilj 3: Namenjen je za modernizacijo sistema vzgoje, izobra‘evanja in zaposlovanja kot podpora razvoja ~love{kega kapitala in je omejen na podro~ja, ki ne spadajo pod Cilj 1 ali 2. Tako naj bi se pod tem ciljem zdru‘ila Cilja 3 in 4.

Na~elo koncentracije se bo s spremembami {e bolj uveljavilo. Njegov glavni namen je pove~ati koncentracijo sredstev na tistih obmo~jih, ki so pomo~i najbolj potrebna. Zmanj{anje {tevila ciljev bo torej pripomoglo k bolj{i alokaciji sredstev in hkrati ve~ji preglednosti izvajanja strukturne politike.

RAZPOREDITEVFINAN~NIHSREDSTEV

Za obdobje 1994-1999 so se finan~na sredstva v vi{ini 163 milijard euro dolo~ila v Edinburgu na Evropskem svetu decembra 1992. Razdelitev sredstev je bila za Cilj 1 dolo~ena s pravnimi osnovami (regulativo), za vse ostale cilje pa je Evropska Komisija fiksno dolo~ila zneske po naslednjih kriterijih:

· izbrana populacija

· nacionalna razvitost

· regionalna razvitost

· te‘a problem, posebej pri nezaposlenosti

v e jl i c o li v e t { o n a { j n a m z a n e d e l g v o d a l k s v e ti l e d z a r a v o N : 1 a l e b a T

1 J L I

C ERDF ESF EAGGF FIFG

2 J L I

C ERDF ESF EAGGF FIFG

3 J L I

C ESF

Z predlogom novih regulativ je za Strukturne sklade na~rtovanih 218,4 milijard euro v skladu z Agendo 2000. Z namenom ve~je u~inkovitosti, naj bi se na~in razdelitve sredstev spremenil. Za vse cilje je predvideno, da bo Evropska Komisija dolo~ila fiksne zneske za posamezno ~lanico, ki pa bodo v za~etku pokrivali najve~ 90% odobrenih sredstev namenjenih za pomo~.

Dodelitev sredstev poteka v skladu s kriteriji posameznih ciljev. 10% sredstev, ki bodo ostala, pa bo dodeljenih v srednjero~nem roku, a ne kasneje kot 31.

marca 2004. Za ta sredstva bodo morale ~lanice dokazati razvoj izvajanja programov in njihovo realizacijo, poleg tega pa bo morala vsaka ~lanica dokazati zmo‘nost sofinanciranja projektov iz lastnih virov. Za Cilj 1 je predvidenih 2/3 celotnih sredstev Strukturnih skladov za podporo lastnim virom regij, ki so dolo~ene pod tem ciljem. Za Cilj 3 pa se bodo sredstva dodeljevala v skladu z razmerami na trgu delovne sile.

Ker je financiranje zelo povezano s spremljanjem in nadzorom, ki nudi informacije o izvajanju programov, je sistem u~inkovitega monitoringa klju~ni element izvajanja strukturne politike. Za Slovenijo je tak sistem torej nujni pogoj, ki bo omogo~al ~rpanje sredstev iz Strukturnih skladov.

PROGRAMIRANJE

V obdobju 1994-1999 je bilo programiranje⁴ dokumentov za intervencije Strukturnih skladov dolo~eno za {estletno obdobje, z izjemo Cilja 2, za katerega so se na~rtovali dokumenti za dve oziroma triletno obdobje.

Dosedanji sistema je tako poznal dva postopka sprejemanja dokumentov:

a) klasi~ni tristopenjski postopek, ki je vklju~eval (i) sestavo Dr‘avnega razvojnega na~rta (Development Plan) s strani ~lanice, (ii) sestavo Razvojnega okvira podpore Skupnosti (Community Support Frame- work), ki ga v soglasju sestavijo Evropska Komisija, ~lanica in lokalne in regionalne oblasti in (iii) izvajanje programa, ki poteka na zasnovah Operacijskih programov (Operational programs);

b) poenostavljeni dvostopenjski postopek, ki je vklju~eval (i) sestavo Dr‘avnega razvojnega na~rta s strani ~lanice in (ii) sestavo Enotnega programskega dokumenta (Single Programming Document).

Za obdobje 2000-2006 pa se na~rtuje programiranje za sedem let za vse tri cilje, vendar bodo vsi dokumenti morali opraviti srednjero~no analizo in ovrednotenje programov. Ker je bilo {tevilo Operacijskih programov in Enotnih programskih dokumentov v prej{njem razdobju preko 500, Evropska Komisija predlaga, da se v novem obdobju za Cilj 1 in 2 sestavljajo le Enotni programski dokumenti vsake ~lanice na ravni NUTS 2. Za Cilj 3 pa se sestavijo Enotni programski dokumenti le za podro~ja, ki ne spadajo pod Cilj 1 ali 2. Postopek izdelave Razvojnega okvira evropske podpore se priporo~a za Cilj 1 le v primeru, ~e so sredstva vi{ja od 1 milijarde euro, za ostale pa je dovolj sestava Enotnega programskega dokumenta. Tudi na podro~ju programiranja bo monitoring pridobil na veljavi, saj se na~rtuje, da bo v bodo~e ~lanica po sprejetju dokumentov morala podati natan~ni programski dokument, ki bo pokazal na~rtovane izbolj{ave, finan~no alokacijo sredstev in u~inkovitost izvajanja programov.

4 programming - programiranje, s tem je mi{ljen celoten postopek sestave dolgoro~nih razvojnih dokumentov.

Spremembe monitoringa programov

V obdobju 1994-1999 je bilo z regulativami omogo~eno sodelovanje na vseh nivojih programiranja. ^lanicam je bilo tako omogo~eno, da so vklju~evale v dolgoro~no na~rtovanje tudi regionalne in lokalne oblasti. Toda izkazalo se je, da je tak pristop prinesel veliko pomanjkljivosti. Ve~krat se je zgodilo, da pri programiranju niso sodelovale vse ravni, da sistem odlo~anja ni bil pregleden in da je velikokrat pri{lo do nepravilnosti, ker niso bile dolo~ene pristojnosti posameznih sodelujo~ih. Z novimi regulativami pa je Evropska Komisija predlagala, da se na~elo partnerstva poglobi in upo{teva na vseh ravneh. Tako se v programiranje vklju~i poleg lokalnih in regionalnih oblasti tudi ekonomske in socialne partnerje, organizacije, ki so povezane z za{~ito okolja in ostala zdru‘enja, ki kakorkoli lahko sodelujejo pri na~rtovanju razvoja.

Vsak Razvojni okvir podpore Skupnosti (Community Support Framework), Enotni programski dokument (Single programm document) in Operacijski programi (Operational programs)⁵ potrebujejo Odbor za spremljanje in nadzor (Monitoring Committee)⁶. Tak odbor je sestavljen iz predstavnikov nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti in predstavnikov Evropske Komisije. Obi~ajno se sre~uje dvakrat letno z namenom pregleda napredka pri izvajanju programov. Z novimi regulativami bo to podro~je delovanja razdeljeno na dva dela: (i) Poslovodni organ (Managing authority)⁷ za katerega naj bi dr‘ava ~lanica dolo~ila odgovorne za vsak posamezni pro- gram, ki naj bi nadzorovali izvajanje oziroma implementacijo⁸ programa in (ii) Odbor za spremljanje in nadzor, ki mu predseduje vodja Poslovodnega organa. Pravico do glasovanja imajo vsi, ki finan~no sodelujejo pri izvajanju projekta, ostali partnerji in predstavniki Evropske Komisije pa imajo le svetovalno vlogo.

Na~elo planiranja

Vsaka dr‘ava ~lanica Evropske komisije mora pripraviti t.i. Community Support Framework (v nadaljevanju CSF)-Razvojni okvir evropske podpore (Opomba: Ta izraz ni dobeseden prevod angle{kega izraza CSF, vendar slovenski izraz uporabljam zato, ker se v slovenski literaturi uveljavlja; to velja tudi za izraz Strate{ki razvojni plan, ki je v angle{~ini poimenovan kot Operational Programmes.), t.j. regionalno razvojni plan izvajanja in financiranja celotnega programa in sicer za obdobje treh ali petih let.

Opredeljuje vsebino in strategijo regionalnega razvoja ter predstavlja finan~ni plan, ki se nana{a na finan~no podporo strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Potem je podrobneje razdeljen v t.i. Operational Progreammes- Strate{kih razvojnih programih, v katerih je prikazan razvojni okvir za posamezne sektorje.

5 Glej razlago na strani 23.

6 Prevod angle{kega izraza sem sestavila iz uradnega prevoda besed monitoring in committee, vendar se le-ta v praksi ne uporablja.

7 Prevod angle{kega izraza sem sestavila iz uradnega prevoda besed mamagement in authority, vendar se le ta v praksi ne uporablja.

8 inplementation: izvajanje - Angle{ko slovenski glosar k pridru‘itvenemu sporazumu med Slovenijo in Evropsko Unijo, Uradni list RS {t. 44, 24. julij 1997;

Na~elo partnerstva

Na~elo partnerstva predstavlja sodelovanje treh partnerjev: Evropske komisije, dr‘ave ~lanice in predstavnikov regionalne ali lokalne ravni dr‘ave

~lanice. Reforma regionalne politike ni pomembna samo na dr‘avni ravni, temve~ ima pomembno vlogo na regionalni ali lokalni ravni.

Dr‘ava je dol‘na sprejeti zakon o novi regionalni politiki in s tem spremeniti usmeritve in instrumente ter isto~asno izgrajevati in usposabljati lokalne/

regionalne institucije. Dr‘ava je mo~no prisotna v novi regionalni politiki le tam, kjer je bolj u~inkovita od ni‘je ravni. Nastopa le posredno, tako da spodbuja oblikovanje regionalno razvojnih agencij in programov.

Na drugi strani pa je nova regionalna politika namenjena predvsem regionalnim in lokalnim oblastem, ki so nosilci razvojnih iniciativ. Pripravljati in izvajati morajo regionalno razvojne programe. Evropska komisija in dr‘ava pa jim pri tem nudita finan~no pomo~. Zaradi materialnega interesa lahko pri~akujemo, da bodo ti programi pokrili celotno ozemlje dr‘ave.

Na~elo kompatibilnosti

Plani in strategije regionalnega razvoja morajo biti usklajeni na ravni Skupnosti kot tudi na nacionalni ravni. Od tega je odvisna finan~na podpora Evropske komisije, ki financira le tiste programe, ki se nana{ajo na pioritete in ciljna podro~ja strukturnih skladov.

Na~elo zdru`evanja sredstev

Eden od poglavitnih ciljev EU je enakomeren in usklajen razvoj vseh regij, zato se finan~na sredstva koncentrirajo na regije, ki se soo~ajo s socialnimi in ekonomskimi problemi. Na podlagi dolo~enih kriterijev EU dolo~i, katera regija je upravi~ena do sredstev iz strukturnih skladov.

Na~elo dodatnosti

Eno bistvenih na~el nove regionalne politike je na~elo dodatnosti - additionality, ki zahteva, da sredstva iz prora~una EU ne smejo slu‘iti kot nadomestek, ampak kot dodatek k nacionalnim sredstvom za pomo~

dolo~enim regijam.

Osrednji pomen na~ela dodatnosti je v tem, da finan~na sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada ne nadome{~ajo finan~ne pomo~i dr‘ave

~lanice in njenih predstavnikov na lokalni/regionalni ravni ter pomo~i njenega zasebnega sektorja, temve~ ta sredstva predstavljajo dodatno finan~no pomo~

dr‘avi in ni‘jim teritorialnim ravnem.

Tradicionalna regionalna politika ne pozna na~ela dodatnosti, zato je v preteklosti pri{lo do neracionalnega tro{enja denarja iz prora~una EU. Veliko sredstev so namenili za subvencioniranje nedonosnih projektov in nedobi~konosne industrije. Danes pa nova regionalna politika skupaj z na~elom dodatnosti v Evropi narekuje, kako naj se ~imbolj u~inkovito razporejajo finan~na sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada za regionalni razvoj.

I^ZVAJANJENA~^{ELADODATNOSTI}

Na~elo dodatnosti se ravna po pravilu ex-ante, za katerega je zna~ilno, da na osnovi porabe za izvajanje programov iz preteklega obdobja (1989-93) napovemo, kak{na bo javna poraba za izvajanje programov v naslednjem obdobju (1994-99).

Poudarila bi, da CSF vsebuje dva programska obdobja, ki obsegata od 3 do 5 let. Razlika med obdobjema je v tem, da prvo predstavlja dejansko porabo sredstev v tem obdobju in je podlaga za napoved porabe sredstev v naslednjem programskem obdobju (npr. obdobje 1989-93 je osnova za dolo~anje porabe sredstev v obdobju 1994-99; to pa bo podlaga za obdobje 2000-04).

Stalni nadzor upravi~ene porabe sredstev v zvezi z na~elom dodatnosti zahteva, da dr‘avna oblast vsako leto po{lje Komisiji, najmanj en mesec pred drugim sre~anjem Nadzornega Komiteja, tabelo porabe sredstev po posameznih sektorjih in tabelo pregleda na~ela dodatnosti, ki prikazuje porabo za leto n-2, n-1, oceno porabo za teko~e leto n in napoved vi{ine sredstev za leto n+1.

Med Komisijo in dr‘avo ~lanico mora biti sklenjen dogovor, da se dejanska poraba ne sme znatno razlikovati od letne povpre~ne porabe sredstev za obdobje 1994-99. ^e pa bi pri{lo do omenjenih razlik, mora dr‘avna oblast razlo‘iti, zakaj je pri{lo do takih razhajanj. Razlaga dr‘avnih oblasti bi se lahko nana{ala na sprejete makroekonomske hipoteze, ko je bil pisan CSF.

Poleg tega bo dr‘avna oblast obvestila Komisijo o kakr{nihkoli institucionalnih, administrativnih ali statisti~nih spremembah v trenutku, ko bo napisan Razvojni okvir evropske podpore. Ta ima lahko znaten vpliv na raven upravi~ene porabe sredstev za regionalni razvoj. Posebej bi moralo biti ve~ informacij o katerihkoli delnih ali skupnih odlo~itvah, kako naj bo predlog na~ela dodatnosti obravnavan od primera do primera v povezavi s partnerstvom.

^e raven tro{enja v dr‘avi ~lanici pade pod povpre~jem obdobja 1989-93, bo Komisija na osnovi informacij, ki jih je dobila od dr‘avne oblasti, dolo~ila,

~e je odnos do na~ela dodatnosti ogro‘en.

^e je po mnenju Komisije odnos do na~ela dodatnosti ogro‘en, lahko Komisija zahteva, da dr‘ava ~lanica sporo~i v okviru dolo~enega ~asovnega obdobja podrobnosti o meritvah, ki so bile zahtevane v odnosu do upravi~ene ne-sofinancirane (non-cofinanced) porabe. Komisija bo potem odlo~ila, glede na postopke zapisane v Pravilih, katere meritve bodo upo{tevali pri sofinancirani porabi iz strukturnih skladov.

P^{REDNOSTIINSLABOSTINA}~^{ELADODATNOSTI}

Na~elo dodatnosti prina{a s sabo {tevilne prednosti. Ena od prednosti je ta, da spodbuja racionalno rabo evropskih sredstev. Vendar ta sredstva ne moremo dobiti za posamezne nepovezane investicije, pa~ pa se odobrijo na osnovi razvojnih programov in dokumentov, sprejetih v dr‘avah ~lanicah, iz katerih izhajajo posamezni projekti. Torej mora dr‘ava ~lanica pripraviti dokument, iz katerega je razvidna vsebina programa, poraba sredstev za ta program in njihov pri~akovani u~inek ter ga posredovati Evropski komisiji,

saj ji ta dokument omogo~a jasen pregled nad tro{enjem sredstev iz prora~una EU.

Druga prednost pa je v tem, da se pri financiranju regionalno razvojnega programa vklju~ujejo lokalni vir. Predstavniki regionalne oz. lokalne ravni so nosilci razvojnih iniciativ. Pripravljajo in izvajajo razvojne programe, ki omogo~ajo, da bo njihova regija dohitela gospodarsko bolj razvite regije.

Pri tem jih spodbuja tudi dr‘ava z razvojnimi agencijami in finan~nimi injekcijami. Vendar pa velik del finan~nih sredstev mora regija skupaj s zasebnim sektorjem priskrbeti sama. Na drugi strani pa dodatek dobi tudi iz strukturnih skladov. Ker gre tu v ve~ji meri za tro{enje nacionalnih sredstev, si ne smejo privo{~iti kakr{nihkoli spodrsljajev in neuspehov, zato mora biti njihov program odli~no pripravljen.

Kot vsaka stvar ima tudi na~elo dodatnosti poleg prednosti tudi slabosti.

Ena od slabosti je ta, da Evropska komisija financira samo tiste programe, ki so za njo prioriteta in ki se nana{ajo na njena ciljna podro~ja. Veliko denarja namenja za izgradnjo cest in infrastrukture (npr.telekomunikacije), ki jih bo v bodo~e najbolj potrebovala. Iz tega je razvidno, da upo{teva zlasti svoj interes in ne toliko interes dr‘ave ~lanice in njenih regij.

Naslednja pomanjkljivost na~ela dodatnosti je ta, da kljub njegovi veljavi nekatere dr‘ave ~lanice bolj smotrno izkoristijo dodatna sredstva iz prora~una EU kot druge. Zaradi tega bi morala Evropska komisija bolje presoditi, komu naj da ve~ sredstev za regionalni razvoj (Me‘nari~, 1999, str. 2).

Pomanjkljivost je tudi ta, da na~elo dodatnosti definira samo dodatek sredstev k nacionalni pomo~i in spregleda to, da gre preve~ teh sredstev za administrativna dela in ne dovolj direktno za samo izvajanje regionalno razvojnega programa.

Na~elo dodatnosti je za Republiko Slovenijo bistvenega pomena, saj predstavlja dodatna sredstev za razvoj slovenskih regij, hkrati pa zahteva tudi pove~anje regionalnemu razvoju namenjenih sredstev, ~e naj se izkoristi potencialno razpolo‘ljiva pomo~ iz skladov EU. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je sprejetje nove regionalne politike in izpolnitev {tevilnih zahtev za polnopravno ~lanstvo. ^im hitrej{i vstop bo Sloveniji omogo~il ve~ji pritok denarja iz prora~una EU.

SISTEM PRIPRAV BODO^IH ^LANIC EVROPSKE UNIJE

Sredstva iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada so v obliki nepovratnih sredstev pomo~i, ki jih ~lanica skupaj z lastnimi sredstvi in z vklju~itvijo privatne iniciative plasira v projekte za razvoj razli~nih podro~ij. V Evropski Uniji, ki predstavlja ve~ kot le okolje proste trgovine, se spodbujajo zmanj{anja disparitet v dohodkih, zaposlenosti, infrastrukturi in razvoju med

~lanicami in med njenimi regijami. ^e torej Evropska Unija ‘eli nastopati kot enoten tekmec na svetovnem konkuren~nem trgu, mora poskrbeti za

~im ve~ji izkoristek ekonomskega in ~love{kega potenciala in zagotoviti splo{no raven rasti na celotnem svojem obmo~ju. Zaveda se namre~, da je celota trdna le toliko, kot njen naj{ibkej{i ~len, zato je za prihodnje ~lanice, ki bodo {ibki ~leni gospodarstva Evropske Unije, pripravljen poseben pro-

gram finan~ne pomo~i.

V trenutnem obdobju se za vklju~itev v Evropsko Unijo pripravlja in poteguje 11 dr‘av: Ciper, ^e{ka, Estonija, Mad‘arska, Poljska, Slovenija, Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija in Slova{ka. Med temi je prvih {est na{tetih ‘e v o‘jem krogu pogajanj in imajo z Evropsko Unijo ‘e sklenjen Pridru‘itveni sporazum. Za Republiko Slovenijo je le-ta v celoti sklenjen in ratificiran s strani vseh ~lanic s 1. februarjem 1999. Tako kot za vse ~lanice, bo tudi za Slovenijo veljalo prehodno obdobje prilagajanja.

V sistemu Strukturnih skladov se s tem namenom za~enja poseben pro- gram izvajanja za bodo~e ~lanice. Integracija prihodnjih ~lanic bo potekala v naslednjih treh fazah:

1. Do leta 2000 je na~rtovano izvajanje programa PHARE, ki je namenjen enajstim dr‘avam za hitrej{e vklju~evanje v evropske integracijske procese. Ustanovljen je bil leta 1989 kot instrument za pomo~ v tranziciji na Poljskem in na Mad‘arskem, kasneje pa se je uveljavil tudi v ostalih dr‘avah. Republika Slovenija od leta 1992 prejema denarno pomo~ preko programa PHARE predvsem za programe ~ezmejnega sodelovanja in izvajanje tehni~ne pomo~i.

2. med letom 2000 do vklju~itve, to je polnopravnega ~lanstva se bodo izvajali trije finan~ni instrumenti:

a) Prenovljeni sistem PHARE bo ostal najpomembnej{i instrument.

Najve~ja reforma v okviru PHARE programa je bila sprejeta v letu 1997 in se sedaj postopno uvaja. V tem ~asu je bil Phare predpristopni program, ki je pomagal dr‘avam kandidatkam, da sprejmejo in uskladijo acquis, se pripravijo na konkuren~ni boj na trgu Evropske Unije in postopno dose‘ejo ekonomsko in socialno kohezijo. Z letom 1999 te naloge niso ve~ prioriteta PHARE programa, sedaj izvaja programe vzpostavljanja organizacije in zasnov sistemov planiranja, ki bodo bodo~im kandidatkam omogo~ili, da se bodo uspe{no pripravile na predpristopne finan~ne instrumente, ki bodo za~eli veljati po letu 2000. Pridru‘itveni sporazum (The accession Partner- ship) je osnova predpristopne strategije; PHARE, ISPA in SAPARD bodo le finan~no pripomogli k podpori in usmeritvi aktivnosti, ki se navezujejo na pridru‘evanje. Financiranje iz vseh treh finan~nih instrumentov se med seboj ne more kombinirati in je za vsakega posebej dolo~ena politika in smernice izvajanja v sodelovanju z odgovornim DG-jem (Directorate General)⁹. PHARE bo imel enako vlogo kot Cilj 1 v sistemu Strukturnih skladov, tako da bo bodo~e

~lanice seznanil z na~inom izvajanja strukturne politike. Pomo~

PHARE je zasnovana na specifi~nih programskih osnovah, ki se oblikujejo s sodelovanjem Evropske Komisije in dr‘av prejemnic.

Program Phare bo {e naprej podpiral procese gospodarskih reform, zato se bodo med leti 2000-2006 sredstva v okviru PHARE programa namenjala predvsem svetovanju, tehni~ni podpori, kot pomo~

reformam, regionalnim projektom in projektom povezovanja na mednarodni ravni.

b) SAPARD (The new Special Action Programme for Preaccession Aid for Agriculture and Rural Development) bo deloval kot osnova za kasnej{o vklju~itev v Evropski kmetijski sklad (European Agricul-

9 Directorate General DG so oddelki v Evropski Uniji, ki delujejo v pomo~ Evropske

Komisije in so razdeljeni po vsebinah, ki jih zastopajo. Vsak DG ima svoje naloge in jih izvaja za vse ~lanice EU. Lahko bi ga primerjali z na{imi ministrstvi.