DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

št. 5/letnik VIII/1999

FINANÈNA USPEŠNOST GOSPODARJENJA V LETU 1998 PO SEKTORJIH

Delovni zvezek so pripravili:

dr. Tanja ÈESEN, Andrej HROVAT, Mojca KOPRIVNIKAR ŠUŠTERŠIÈ, Mateja KOVAÈ, Judita Mirjana NOVAK,

Ana SEÈNIK in

Jure POVŠNAR kot vodja skupine

Ljubljana, februar 2000

ã Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Gregorèièeva 27

FAKS: 061/178 20 70 TELEFON: 061/178 21 12

UREDNIK ZBIRKE: Boštjan PLEŠEC

Razmnoževanje v 200 izvodih.

GRAFIÈNO OBLIKOVANJE: Tina KOPITAR, Boštjan PLEŠEC

ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTOÈNIK

Pisna naroèila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

KLJUÈNE BESEDE: statistièni podatki iz bilance stanja in uspeha, gospodarske družbe, zadruge, zavodi, podjetniki posamezniki, kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, promet, finanèno posredništvo.

KAZALO

POVZETEK __________________________________________________ 5 SUMMARY ___________________________________________________ 6 I. UVOD _____________________________________________________ 7 II. ZAPOSLENOST IN DODANA VREDNOST

POSLOVNIH SUBJEKTOV ___________________________________ 8 III. PREGLED REZULTATOV POSLOVANJA IN

KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA

POSLOVNIH SUBJEKTOV ___________________________________ 9 IV. PREGLED POSLOVNIH REZULTATOV PO DEJAVNOSTIH _______ 12

A KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO ___________________________________________ 12 B RIBIŠTVO ________________________________________________________________ 14 C RUDARSTVO _____________________________________________________________ 15 D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI _______________________________________________ 16 E OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO _____________________________________ 21 F GRADBENIŠTVO __________________________________________________________ 22 G TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE _________ 24 H GOSTINSTVO _____________________________________________________________ 25 I PROMET, SKLADIŠÈENJE IN ZVEZE __________________________________________ 26 J FINANÈNO POSREDNIŠTVO ________________________________________________ 29 KPOSLOVANJE Z NEPREMIÈNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE _____________ 30 L JAVNA UPRAVA IN OBRAMBA, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE_______________ 32 M IZOBRAŽEVANJE __________________________________________________________ 33 N ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO _________________________________________ 34 O DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI _________________ 36

PRILOGA ___________________________________________________ 39

OPREDELITEV IZBRANIH KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA ___________________ 49 OPREDELITEV IZRAÈUNA DODANE VREDNOSTI __________________________________ 50

DO SEDAJ IZŠLO V OKVIRU ZBIRKE DELOVNI ZVEZKI ___________ 61

POVZETEK

V delovnem zvezku prikazujemo in analiziramo rezultate poslovanja poslovnih subjektov v obdobju od leta 1996 do vkljuèno leta 1998 po Standardni klasifikaciji dejavnosti. Poslovni subjekti se medsebojno razlikujejo po dejavnosti, ki jo opravljajo, po pravnoorganizacijski obliki, po obliki lastnine, po poreklu kapitala, po velikosti, … Pri svojem poslovanju pa morajo upoštevati veljavno zakonodajo, ki med drugim doloèa tudi naèin vodenja njihovih poslovnih knjig. Pri obravnavanju rezultatov poslovanja smo poslovne subjekte razdelili v skupine glede na raèunovodske evidence, ki jih uporabljajo pri spremljanju svojega poslovanja, na:

• gospodarske družbe (brez bank in zavarovalnic),

• banke,

• zavarovalnice,

• zadruge, zavode in druge pravne osebe (za katere še vedno velja stari Zakon o raèunovodstvu),

• samostojne podjetnike posameznike, ki oddajajo napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.

Poslovanje veèine obravnavanih skupin poslovnih subjektov je bilo v letu 1998 bolj uspešno kot v letu 1997.

Gospodarske družbe (razen tistih, ki so bile v steèaju oziroma v likvidacijskem postopku, doloèenih skladov in pooblašèenih investicijskih družb, kot tudi ne bank in zavarovalnic) so po statistiènih podatkih iz bilance uspeha v letu 1998 skupno ustvarile 36,536 milijonov tolarjev neto èistega dobièka, medtem ko so v letu 1997 izkazale neto èisto izgubo v vrednosti 3,868 milijonov tolarjev.

Banke, hranilnice in hranilno-kreditne službe so po raèunovodskih izkazih v letu 1998 skupno dosegle boljši poslovni izid kot v letu 1997 in njihov bruto dobièek v znesku 23 milijard tolarjev je bil kar za šestino veèji kot v letu poprej. Pozitivni poslovni izid so imele tudi zavarovalnice, ki so v svojih raèunovodskih izkazih za leto 1998 skupno izkazale bruto dobièek v znesku 1,662 milijonov tolarjev, vendar je bil ta za 8.2 % manjši kot v letu 1997.

Svoje poslovanje so izboljšali tudi zavodi in druge pravne osebe (brez zadrug), za katere je veljal še stari Zakon o raèunovodstvu. Neto akumulacija, ki so jo izkazali v zakljuènih raèunih leta 1997, se je v letu 1998 poveèala, in sicer od 3,320 milijonov tolarjev na 3,508 milijonov tolarjev. Zadruge, za katere je prav tako veljal še stari Zakon o raèunovodstvu, pa so v zakljuènih raèunih v letu 1998 skupno izkazale negativni poslovni izid. Medtem ko so v letu 1997 skupno izkazale neto akumulacijo v znesku 10 milijonov tolarjev, so v letu 1998 imele neto izgubo v znesku 189 milijonov tolarjev.

Samostojni podjetniki, posamezniki, ki so oddali Davèni upravi RS napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, so v letu 1997 skupno izkazali neto dobièek v znesku 58,906 milijonov tolarjev (podatkov za leto 1998 še nismo prejeli, vendar ocenjujemo, da bo neto dobièek še nekoliko veèji). Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je vsebina njihovega dobièka kot rezidualne kategorije bistveno drugaèna kot pri drugih poslovnih subjektih, saj vkljuèuje tudi nagrado za angažirano lastno delo lastnika. Dohodki in socialni prispevki lastnikov individualnih podjetij se ne vkljuèujejo v sredstva zaposlenih, tako da so sestavni del poslovnega presežka individualnih podjetij.

SUMMARY

This working paper aims to present and analyse business results of economic agents in the period from 1996 to 1998 following the Standard Classification of Activities. Economic agents are classified according to their activity, type of organisation and ownership, source of capital, size, etc. They must operate in line with the legislation in force, which, among other things, prescribes the bookkeeping procedures. According to the type of financial statements used in presenting business results, economic agents have been divided into:

- companies (excluding banks and insurance companies), - banks,

- insurance companies,

- co-operatives, public institutions and other legal entities (the old Account- ancy Act applies to these entities), and

- sole proprietors, who submit tax returns for the assessment of tax on in- come from business activities.

In 1998, business results of the majority of economic agents were better than in 1997.

Companies (excluding those in receivership or in the process of liquidation, certain funds and authorised investment companies, banks and insurance companies) generated a positive difference between net profit and net loss in 1998, totalling SIT 36,536 million, according to profit and loss account statis- tics. In 1997, they recorded a negative difference between net profit and net loss in the total amount of SIT 3,868 million.

Banks, savings banks and credit and savings institutions recorded better busi- ness results in 1998 compared to 1997, according to figures from financial statements. They generated a gross profit of SIT 23 billion, up by one-sixth from a year earlier. Insurance companies also had positive business results in 1998; their financial statements showed a gross profit of SIT 1,662 million, down by 8.2% from 1997.

Public institutions and other legal entities (excluding co-operatives), to which the old Accountancy Act applied, also recorded better business results in 1998. Net earnings, as shown by financial statements, rose from SIT 3,320 million in 1997 to SIT 3,508 million in 1998. Co-operatives, to which the old Accountancy Act also applied, recorded negative business results in 1998.

While they made SIT 10 million of net earnings in 1997, they had SIT 189 million of net losses in 1998.

Sole proprietors, who submitted tax returns for the assessment of tax on income from business activities, posted a total net profit of SIT 58,906 million for 1997. Data for 1998 are not yet available; net profits are estimated to rise slightly in 1998. It should be noted that profits as a residual category differ significantly between sole proprietors and other economic agents as they include payments for the owner's own work. Pay and social security contri- butions of owners are not included in the costs of labour; they are part of the operating surplus of sole proprietor companies.

I. UVOD

Delovni zvezek prikazuje rezultate poslovanja in nekatere kazalce uspešnosti poslovanja (katerih naèin izraèunavanja je naveden v prilogi) poslovnih subjektov v obdobju od leta 1996 do vkljuèno leta 1998 po Standardni klasifikaciji dejavnosti. Pri izraèunih smo uporabili naslednje vire podatkov:

• Statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha gospodarskih družb (razen bank in zavarovalnic), ki jih zbira in objavlja Agencija za plaèilni promet RS (pri èemer pa niso upoštevani podatki gospodarskih družb, ki so v steèaju oziroma v likvidacijskem postopku ter podatki nekaterih skladov in pooblašèenih investicijskih družb),

• Zakljuèni raèuni bank, hranilnic in hranilno-kreditnih služb, ki jih zbira in objavlja Banka Slovenije,

• Zakljuèni raèuni zavarovalnic iz letnega poroèila, ki ga pripravlja Urad RS za zavarovalni nadzor,

• Zakljuèni raèuni zadrug, zavodov in drugih pravnih oseb, za katere še vedno velja stari Zakon o raèunovodstvu, njihove raèunovodske izkaze pa zbira in objavlja Agencija za plaèilni promet RS,

• Napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki jih zbira Davèna uprava RS.

Glede na vire podatkov, ki smo jih uporabili, smo poslovne subjekte razdelili na naslednje skupine:

• gospodarske družbe (brez bank in zavarovalnic),

• banke,

• zavarovalnice,

• zadruge, zavodi in druge pravne osebe (za katere še vedno velja stari Zakon o raèunovodstvu),

• samostojni podjetniki, posamezniki, ki oddajajo napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.

Navedene skupine poslovnih subjektov imajo zaradi posebnosti dejavnosti, ki jo opravljajo, doloèen tudi poseben naèin vodenja poslovnih knjig. Zaradi tega rezultatov poslovanja omenjenih skupin poslovnih subjektov ni mogoèe medsebojno primerjati. Prav zato v nadaljevanju v vsaki posamezni dejavnosti obravnavamo rezultate poslovanja in kazalce uspešnosti poslovanja v obdobju 1996-1998 loèeno po teh skupinah poslovnih subjektov.

Uporabljeni razlièni viri podatkov za razliène skupine

gospodarskih

osebkov

II. ZAPOSLENOST IN DODANA VREDNOST POSLOVNIH SUBJEKTOV

Kot že reèeno, rezultatov poslovanja obravnavanih skupin poslovnih subjektov ni mogoèe medsebojno primerjati, lahko pa medsebojno primerjamo število delavcev, ki jih zaposlujejo in dodano vrednost, ki jo ustvarjajo.

Tabela, ki jo navajamo tukaj, prikazuje podatke o številu zaposlenih delavcev in dodani vrednosti vseh poslovnih subjektov v slovenskem prostoru, v obdobju 1996-1998.

V letu 1998 je bilo pri vseh poslovnih subjektih zaposlenih 818,300 delavcev.

Najveè jih je bilo zaposlenih pri gospodarskih družbah (brez bank in zavarovalnic), in sicer 56.1 %, pri zavodih in drugih pravnih osebah (brez zadrug), za katere velja še stari Zakon o raèunovodstvu, 12.6 %, pri zadrugah, za katere prav tako še velja stari Zakon o raèunovodstvu, 0.6 %, pri samostojnih podjetnikih, posameznikih, ki oddajajo napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti po naši oceni okoli 13.5 %, pri vseh ostalih poslovnih subjektih pa 17.2 %.

V letu 1998 je dodana vrednost v tekoèih cenah po prvi letni oceni Statistiènega urada RS znašala 2,781 milijard tolarjev. Kar 58.4 % so k tej vrednosti prispevale gospodarske družbe (brez bank in zavarovalnic), zavodi in druge pravne osebe, ki v raèunovodskih evidencah uporabljajo še stari Zakon o raèunovodstvu, 12.1 %, zadruge, za katere prav tako še velja stari Zakon o raèunovodstvu, 0.4 %, samostojni podjetniki posamezniki, ki oddajajo napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti po naši oceni okoli 9.2 % ter 19.9 % vsi ostali poslovni subjekti.

v o t k e j b u s h i n v o l s o p t s o n d e r v a n a d o d n i i n e l s o p a Z : 1 a l e b a T

è o s i t v , h i n e l s o p a z o li v e t

Š Dodanavrednost,vmioSIT* 6

9 9

1 1997 1998 1996 1997 1998

u r d e k s r a d o p s o

G •be¹ 467.2 460.4 459.1 1,267,696 1,475,278 1,623,382 e

b e s o e n v a r p e g u r d n i i d o v a

Z ² 94.7 103.2 103.0 245,801 308,120 335,670

e g u r d a

Z ³ 5.1 4.7 5.0 10,801 11,430 11,945

i n e l s o p a z h ij n ir p n i i k i n b e s a

Z ⁴ 98.3 107.5 110.1 186,346 231,340 257,000

o l a t s

O ⁵ 156.7 142.4 141.2 461,857 476,341 552,640

j a p u k s o v t s r a d o p s o

G ⁶ 822.0 818.3 818.3 2,172,501 2,502,509 2,780,637 r

i

V :¹APP.Staitsitènipodatkiizblianceuspeha²APP.Zakjluèniraèuni³APP.Zakjluèniraèuni⁴DURS.Napovedizaodmerodavkaoddohodkoviz R

A M Z a n e c o 8 9 9 1 o t e l a z ,i t s o n v a j e

d ⁵Postavkavkjluèujevsepreostaleposlovnesubjekte ⁶PodatkiSURS.Opomba:*Vrednositsovtekoèih .

h a n e c

Najveè

zaposlenih v

gospodar-

skih družbah, ki

prispevajo

tudi najveèjo

dodano

vrednost

III. PREGLED REZULTATOV POSLOVANJA IN KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA POSLOVNIH SUBJEKTOV

u r d h i k s r a d o p s o g a j n a v o l s o p i c l a z a k i n a r b z I : a 2 a l e b a

T •b

6 9 9

1 1997 1998

u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š •b 35,786 36,717 37,585

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 467,238 460,376 459,094

) T I S o i m v ( i k d o h ir p i n v o l s o

P 5,313,406 6,069,739 6,641,894

) T I S o i m v ( i k d o h d o i n v o l s o

P 5,321,870 6,019,222 6,575,572

) T I S o i m v ( k e è i b o d it s i

È 121,764 177,258 209,269

) T I S o i m v ( a b u g z i a t s i

È 182,181 181,126 172,733

) T I S o i m v ( t s o n d e r v a n a d o

D 1,267,696 1,475,278 1,623,382

a j n a v o l s o p t s o n li b a t n e

R -0.018 -0.001 0.009

a j n a v o l s o p t s o n è i m o n o k

E 0.998 1.008 1.010

) T I S o i m v ( a l e d t s o n v it k u d o r

P 11,372 13,184 14,467

t s o n e jr e m s u a n z o v z

I 0.239 0.255 0.258

l o d a z a n è o r o g l o

D •enost 0.109 0.151 0.158

l o d a z a n è o r o k t a r

K •enost 0.230 0.289 0.284

: r i

V APP.Staitsitènipodatkiizbliancestanjainblianceuspehagospodarskihdru•binZakjluèniraèunizadrug,zavodovindrugihpravnihoseb.

v o d o v a z a j n a v o l s o p i c l a z a k i n a r b z I : b 2 a l e b a T

6 9 9

1 1997 1998

u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š •b 1,396 1,543 1,593

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 94,699 103,244 102,950

) T I S o i m v ( i k d o h ir p i n v o l s o

P 394,232 689,403 758,010

) T I S o i m v ( i k d o h d o i n v o l s o

P 396,799 694,383 760,523

) T I S o i m v ( k e è i b o d it s i

È 2,853 5,322 4,886

) T I S o i m v ( a b u g z i a t s i

È 2,507 2,002 1,378

T I S o i m v ( t s o n d e r v a n a d o

D 245,801 308,120 335,670

a j n a v o l s o p t s o n li b a t n e

R 0.001 0.007 0.005

a j n a v o l s o p t s o n è i m o n o k

E 0.994 0.993 0.997

) T I S o i m v ( a l e d t s o n v it k u d o r

P 4,163 6,677 7,363

t s o n e jr e m s u a n z o v z

I 0.006 0.006 0.008

l o d a z a n è o r o g l o

D •enost 0.008 0.011 0.009

l o d a z a n è o r o k t a r

K •enost 0.096 0.117 0.086

: r i

V APP.Staitsitènipodatkiizbliancestanjainblianceuspehagospodarskihdru•binZakjluèniraèunizadrug,zavodovindrugihpravnihoseb.

g u r d a z a j n a v o l s o p i c l a z a k i n a r b z I : c 2 a l e b a T

6 9 9

1 1997 1998

u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š •b 256 266 275

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 5,116 4,711 4,994

) T I S o i m v ( i k d o h ir p i n v o l s o

P 100,900 109,011 119,387

) T I S o i m v ( i k d o h d o i n v o l s o

P 101,164 109,204 120,114

) T I S o i m v ( k e è i b o d it s i

È 270 377 605

) T I S o i m v ( a b u g z i a t s i

È 733 367 794

) T I S o i m v ( t s o n d e r v a n a d o

D 10,801 11,430 11,945

a j n a v o l s o p t s o n li b a t n e

R -0.012 0.000 -0.004

a j n a v o l s o p t s o n è i m o n o k

E 0.997 0.998 0.994

) T I S o i m v ( a l e d t s o n v it k u d o r

P 19,722 23,140 23,906

t s o n e jr e m s u a n z o v z

I 0.022 0.021 0.024

l o d a z a n è o r o g l o

D •enost 0.040 0.030 0.036

l o d a z a n è o r o k t a r

K •enost 0.354 0.354 0.364

: r i

V APP.Staitsitènipodatkiizbliancestanjainblianceuspehagospodarskihdru•binZakjluèniraèunizadrug,zavodovindrugihpravnihoseb.

Poslovanje in vodenje poslovnih knjig gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah. V skladu z Nacionalnim programom statistiènih raziskovanj morajo gospodarske družbe (razen bank in zavarovalnic) za potrebe statistiènih raziskav Agenciji za plaèilni promet RS predložiti statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha. Za leto 1998 je te podatke oddalo 37,585 gospodarskih družb, ki so skupaj zaposlovale 459,094 delavcev (pri èemer pa niso upoštevani podatki gospodarskih družb, ki so v steèaju oziroma v likvidacijskem postopku, doloèenih skladov in pooblašèenih investicijskih družb). Najveè gospodarskih družb je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (39.9 %), najveè delavcev pa je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (46.0 %). Najbolj uspešne so bile gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih, ki so skupno izkazale neto èisti dobièek v vrednosti 28,688 milijonov tolarjev, najmanj pa v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo, kjer so skupno izkazale neto èisto izgubo v višini 18,593 milijonov tolarjev. Znotraj predelovalnih dejavnosti so poslovni rezultat najbolj izboljšali v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, z 20,612 milijonov SIT neto èiste izgube v letu 1997 na 4,460 milijonov SIT neto èistega dobièka v letu 1998.

Na spodnji sliki vidimo, da so v letu 1998 najvišjo dodano vrednost na zaposlenega ustvarili v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrbe z elektrièno energijo, plinom in vodo, 6.743 milijona SIT, najnižjo pa v gospodarskih družbah v dejavnosti gostinstva, 2.422 milijona SIT. Dejavnost finanènega posredništva je edina, kjer se je dodana vrednost na zaposlenega v letu 1998

: a d n e g e L

A KMETIJSTVO,LOV,GOZDARSTVO H GOSTINSTVO

B RIBIŠTVO I PROMET,SKLADIŠÈENJEINZVEZE C RUDARSTVO J FINANÈNOPOSREDNIŠTVO

D PREDELOVALNEDEJAVNOSTI K POSLOVANJEZNEPREMIÈ,.NAJEM,POSL.STOR. E OSKRBAZELEKTRIKO,PLINOMINVODO L JAVNAUPRAVA,OBRAMBA,SOCIALNO

F GRADBENIŠTVO M IZOBRA•EVANJE

G TRGOVINA,POPRAVILAVOZILINIZD.ŠIROKERABE N ZDRAVSTVO,SOCIALNOVARSTVO

O DRUGEJAVNE,SK.INOS.STORITVENEDEJ. v

o k t a d o p r i

V :APP.

# $ % & ' ( ) * + , - . / 0 1

Slika 1: Dodana vrednost na zaposlenega v letu 1998 po podroèjih SKD za gospodarske družbe (razen bank in zavarovalnic), v mio SIT

Najbolj

uspešne

gospodarske

družbe v

predelovalni

dejavnosti,

najmanj pa v

dejavnosti

oskrbe z

elektriko,

plinom in

vodo

glede na leto poprej (nominalno) znižala, èeprav, kot vidimo na sliki, ostaja visoka.

Zavodi in nekatere druge pravne osebe vodijo poslovne knjige po Zakonu o raèunovodstvu. V naših podatkih iz zakljuènih raèunov za leto 1998 je zajetih 1,593 pravnih oseb, ki so skupno zaposlovale 102,950 delavcev (niso pa zajeti podatki iz raèunovodskih izkazov državnega proraèuna in proraèunov lokalnih skupnosti, državnih organov in organov lokalnih skupnosti, pravnih oseb, ki uporabljajo kontni plan za interesne skupnosti, društev in drugih organizacij, organiziranih po Zakonu o društvih, ter drugih in doloèenih uporabnikov razen zadrug, podatke katerih izkazujemo posebej). Najveè takšnih pravnih oseb je v dejavnostih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih ter v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev. V letu 1998 jih je bilo najveè iz dejavnosti izobraževanja (58.1 %), kjer je bilo zaposlenih tudi najveè delavcev (47.5 %). Pozitivna razlika med ustvarjeno akumulacijo in izgubo je bila najveèja v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (1,021 milijonov tolarjev), sledita dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (824 milijonov tolarjev) ter izobraževanje (602 milijona tolarjev). Negativno razliko med akumulacijo in izgubo sta izkazali dve dejavnosti, in sicer gradbeništvo (4 milijone tolarjev) ter druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (83 milijonov tolarjev).

Vodenje poslovnih knjig po Zakonu o raèunovodstvu velja tudi za zadruge.

Zakljuène raèune za leto 1998 je oddalo 275 zadrug. Najveè jih je bilo iz dejavnosti kmetijstva (132), iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (44) ter iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (38). Èeprav je bila še v letu 1997 razlika med njihovo akumulacijo in izgubo pozitivna (znašala je 10 milijonov tolarjev), pa je bila v letu 1998 negativna in izguba je kar za 189 milijonov tolarjev presegla akumulacijo.

Samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki so predložili Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1997 Davèni upravi RS je bilo 64,351 (za leto 1996 61,848). Skupaj je bilo pri njih zaposlenih 43,173 delavcev (v letu 1996 pa 36,408). Najveè podjetnikov je bilo iz predelovalnih dejavnosti; iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe; gradbeništva ter iz dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez. Skupaj so izkazali za 58,906 milijonov tolarjev neto dobièka, najveèji del te vrednosti pa so prispevali podjetniki iz predelovalnih dejavnosti. Nekaj podatkov o njihovem poslovanju je v prilogi (Tabela 4).

Zavodov in nekaterih drugih

pravnih oseb je najveè v dejavnosti izobraže- vanja

Podjetniki

izkazali za

skoraj 59

mlrd. tolarjev

dobièka