Summary

(1)

1. Uvod

Brez dvoma je sodobna neusmilje- na tekma med mesti {e poudarila kompleksnost medurbanih odnosov v okviru prostorskih struktur. Vsa mestna vodstva posku{ajo privabiti razli~ne ciljne skupine. Banke po- sebno njihove centrale so ena od najpomembnej{ih, saj ka`ejo polo-

`aj mesta na ekonomskem zemlje- vidu. Razporeditev sede`ev bank je pravzaprav prostorski izraz mo~no diferencirane ekonomske mo~i.

Namen tega ~lanka je analizirati in interpretirati prostorske strukture sede`ev bank v ^e{ki republiki v zadnjih 15 (tranzicijskih) letih.

Razpravlja tudi o pomembnosti njihove lokacije za ekonomsko mo~

posameznih mest in teritorialno nesorazmeren ekonomski razvoj.

1.1 Prostorski vidiki ban~nega sektorja

V splo{nem moramo banke razu- meti kot `ari{~a geografije financ.

Njihova posebna pomembnost v odnosu do prostorskega razvoja se pove~uje zaradi njihovih primar- nih dejavnosti, to je zagotavljanja finan~ne podpore. Pogoji, v katerih so njihove osnovne funkcije, kot so

shranjevanje denarja in kreditira- nje, zagotovljene, so prostorsko diferencirane celo znotraj posameznih dr`av. Finan~no odlo~anje in umestitev financ ostajata zgo{~ena v nekaj denarnih centrih in regijah. Pomanjkanje takih centrov ali oddaljenost od njih so slabost v do- stopnosti do financ (Corbridge, Martin and Thrift et al, 1994).

Finan~ni servisi kot vrh produktiv- nih storitev delujejo kot vzajemni magneti, kar se kaè v veliki prostorski koncentraciji bank in drugih finan~nih servisov v velikih mestih. (Semple, 1985) Porteous (1995) poudarja, da osebni stiki, ki so zna~ilni za udeleènce na cen- tralnih lokacijah, zmanj{ujejo predvsem transakcijske stro{ke. Na kratko kumulativni mehanizmi, ki podpirajo zgo{~evanje sedeèv bank, so precej mo~ni.

1.2 Prostorska struktura v ^e{ki republiki

Stanja v ban~nem sektorju v ê{ki republiki, ki je zna~ilna dràva v prehodu, ne moremo soditi eno- stavno po prej omenjenih teorijah, saj te veljajo predvsem za najna- prednej{e dràve. Sodobna ê{ka republika je v ekonomskem in so-

cialnem pogledu zelo heterogena dràva. Polarizacija med glavnim mestom in drugimi deli dràve je pravzaprav v nasprotju s sistemom naselij v ê{ki republiki. Z institu- cionalnega vidika so manevrski prostor in finan~ni viri avtonomnih enot na obeh ravneh lokalni in regionalni dale~ od zadostne in ekstremne koncentracije odlo~ilnih politi~nih in administrativnih mo~i v glavnem mestu, kar neugodno vpliva na celotno dràvo (npr. Ju- re~ka, 2002, ali Suchá~ek, 2004).

Prisotnost vseh glavnih organizacij v enem sredi{~u privablja {tevilne ekonomske, socialne in druge aktivnosti v glavno mesto. Empiri~na analiza jasno pri~a, da se ekonomska raven glavnega mesta stalno vi- {a, medtem ko gre drugim regijam izrazito slab{e. S~asoma se je v ^e{ki republiki razvil model, ki spominja na na~elo »sredi{~e-obrobje« (Va- radzin, 2004, ali Suchá~ek, 2005).

Za potrebe tega prispevka je pomem- ben podatek, da v Pragi ìvi okrog 11 odstotkov prebivalcev ê{ke re- publike. Vendar zaradi centralisti~- nih mehanizmov, v katere je ìvlje- nje v dràvi mo~no vpeto, na glavno mesto odpade 40 do 50 odstotkov ce- lotnega socialno-ekonomskega po-

Jan SUCHÁ^EK

Urbana geografija denarnega gospodarstva v ^e{ki republiki

^lanek obravnava prostorsko strukturo ~e{kega ban~nega sektorja. Ban~na sredi{~a in druga po- dro~ja ban~ni{tva vplivajo na razli~no ekonomsko mo~ razli~nih delov dràve. Zagovarja se teza, da je prostorsko zgo{~evanje ban~nih sredi{~ v ê{- ki republiki samo ena od oblik centralisti~ne ure- ditve dràve po tradicionalnem modelu sredi{~e- obrobje.

The article deals with the spatial structure of the Czech banking sector. Bank headquarters and other banking activities affect the variation in economic power of different parts of the country. The advoca- ted thesis is that spatial concentration of bank head- quarters in the Czech Republic are only one of the manifestations of national centralisation, which cor- responds to the traditional model centre-periphery.

Ban~ni sektor

^e{ka republika Ekonomska mo~

Sede`i podjetij

Banking sector Company headquarters Czech Republic Economic power

(2)

tenciala dràve. Praga ne leì v geo- grafskem sredi{~u dràve, zato so transakcijski stro{ki, povezani s tem neugodnim sistemom, precej visoki.

2. Prostorske

dimenzije ban~ne strukture v ^e{ki republiki

Na za~etku preoblikovanja je ban~- no licenco dobil skorajda vsakdo, ki je izpolnjeval pogoj minimalnega zneska kapitalskega dele`a, potreb- nega za ustanovitev banke. Ta zne- sek je bil 300 milijonov ~e{kih kron (CZK) oziroma pribli`no 10 milijonov ameri{kih dolarjev (USD), leta 1994 se je limit pove~al na 500 milijonov CZK. Sklad komercialnih bank je sestavljalo nekaj velikih dr`avnih bank s preizku{enim kadrom in izku{njami (imenovanih Veliki {tirje) in na novo ustanovljenih majhnih privatnih bank (Frait, 2000).

Leta 1989 so imele tri banke svoje sede`e v glavnem mestu Praga, leto kasneje osem, kar ka`e tako izku{- nje kot tudi finan~ne mo`nosti pomembnih igralcev v glavnem mestu. Leta 1990 je samo ena banka

ustanovljena v industrijskem mestu Ústí nad Labem imela svoj sede` zunaj Prage.

V letih 1991 in 1992 se je za~elo prostorsko {irjenje sede`ev bank, ko so bile ustanovljene primarne regionalne banke. Poleg ustanavljanja novih bank v Pragi so se novi sede`i pojavili v Mladá Boleslavi, Hrade- cu Královém, Plzňu, Prostějovu, Olomoucu, Ostravi, Frýdek-Míste- ku, Brnu in Hodonínu.

Preglednica 2 prikazuje prvih pet mest s sede`em bank v letu 1992^[²^]. V letu 1993 se je zgodil dolo~en obrat v razvoju regionalne strukture ~e{kega ban~ni{tva, saj so bile takrat ustanovljene zadnje nove regionalne banke (Plzeň, Ústí nad Labem, Zlín and Opava). [tevilo

mest z vsaj enim sede`em banke je doseglo rekordno vrednost 13.

Od leta 1994 se ta kazalec ni ve~

pove~eval. [e ve~ nekaj malih in

srednje velikih bank je bankrotira- lo ali so se bile zaradi ekonomskih problemov prisiljene spojiti z mo~- nej{imi partnerji.

Slika 1: Zemljevid ~e{kih mest, v katerih so bili po letu 1989 sede`i bank

(Vir: avtor)

Mesto

Preglednica 1: Velikosti mest, v katerih so bili sede`i bank po letu 1989 ^[¹^]

(Vir: ^e{ki statisti~ni urad)

Praga Brno Ostrava Plzeň Olomouc Hradec Králové Ústí nad Labem Zlín

Frýdek-Místek Opava Prostějov Mladá Boleslav Hodonín

Regija

Praga(Prague)

Jihomoravský(Ju`na Moravska) Moravskoslezský(Moravsko-[lezijska) Plzeňský(Plzeňska)

Olomoucký(Olomou{ka)

Královehradecký(Hradec Královska) Ústecký(Ústecka)

Zlínský(Zlínska)

Moravskoslezský (Moravsko-[lezijska)

Moravskoslezský(Moravsko-[lezijska) Olomoucký(Olomou{ka)

Středo~eský(Osrednja Bohemija) JIhomoravský(Ju`na Moravska)

[tevilo prebivalcev

1.170.571 367.729 311.402 162.627 100.752 94.694 93.859 78.599 59.897 59.843 47.165 42.972 26.290

Razpored mest leta 1992

Preglednica 2: Prvih pet mest glede na razmerje udele`enega kapitala njihovih bank v dr`avnem ban~nem sektorju v letu 1992

(Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izra~uni)

1. Praga

2. Mladá Boleslav 3. Plzeň

4.–5. Brno 4.–5. Olomouc

Udele`ena sredstva (v milijonih CZK)

22.130 1.246 650 500 500

Dele` mesta v ban~nem sektorju (v %)

81.8 4.6 2.4 1.8 1.8

(3)

Nastajajo~i prostorsko finan~ni pro- fili so bili spremenjeni ali v~asih celo izbrisani v prvi ban~ni krizi med letoma 1994 in 1997, ko je bilo {tirinajst bank prisiljenih opustiti svoje aktivnosti^[³^]. Med potekom te faze so se sede`i bank skoncentrirali

v glavnih urbanih sredi{~ih. [tevilo mest z vsaj enim sede`em banke se je do leta 1997 skr~ilo na samo se- dem. Hkrati je hierarhija ban~nih sredi{~ postala nekoliko skladnej{a

~eprav le za~asno s strukturo naselij v dr`avi.

Med letoma 1997 in 2000 se je di- namika sprememb ~e{kega ban~- nega sektorja nadaljevala. Za leto 2000 je bilo è nemogo~e imeno- vati prvih pet ~e{kih ban~nih sredi{~, saj so sedeì bank ostali le v {tirih najve~jih urbanih sredi{~ih v dràvi.

V za~etku enaindvajsetega stoletja je ~e{ki ban~ni sektor doìvel dru- go krizo, ki je {e bolj oslabila è tako {ibko zaupanje v finan~ne in- stitucije. Druga ban~na kriza je za- devala predvsem velike poldràvne banke in razkrila ogromen obseg nepla~anih in nezadostno zavaro- vanih posojil, ki so jih zagotavljali le »Veliki {tirje«.

Nedolo~en in nedosleden pristop

~e{ke dr`ave, s katerim so se obdr-

`ali ustrezni dele`i v skupini Veliki {tirje, je v kon~ni fazi pripeljal do fenomena ban~nega socializma (Zemplinerová in Machá~ek, 2001).

Skupni stro{ki ban~ne sanacije so ocenjeni na 450 milijard CZK ^[⁴^]. Tedaj se je pojavil le en nenavaden fenomen: dele` bank s sede`em v Pragi se je rahlo zmanj{al s 94,6 odstotka na 94,1. ^[⁵^]

Med letoma 2002 in 2005 so se zgodile nove pomembne spremem- be. V Ostravi in Plznu sta bila le po en sede` bank in oba sta bila prisi- ljena opustiti svoje aktivnosti. Od konca leta 2005 je bilo tako v Pra- gi 23 sede`ev bank, zunaj glavnega mesta pa le eden ^[⁶^].

Preglednica 3: Prvih pet mest glede na razmerje udele`enega kapitala njihovih bank v dr`avnem ban~nem sektorju leta 1994

1. Praga 2. Plzeň 3. M. Boleslav 4. Ústí nad Labem 5. Ostrava

50.644 1.672 1.246 1.195 994

83.9 2.8 2.1 2.0 1.7

Preglednica 4:Prvih pet mest glede na razmerje udele`enega kapitala njihovih bank v dr`avnem ban~nem sektorju leta 1997

1. Praga 2. Brno 3. Ostrava 4. Ústí nad Labem 5. Zlín

54.681 3.201 2.100 1.481 1.010

84.4 4.9 3.2 2.3 1.6

1. Praga 2. Ostrava 3. Plzeň 4. Brno

71.109 2.444 1.000 650

94.6 3.3 1.3 0.9

Ime banke ^eská spořitelna

Preglednica 6: Privatizacija {tirih najve~jih ~e{kih bank, imenovana Veliki {tirje (Vir: Zemplinerová, Machá~ek (2001))

Vav~erska privatizacija (% udele`be) v 1992

Neugodna posojila od 1998 Leto privatizacije in kupec

% udele`be

Dohodki od prodaje (v bilijonih CZK) Ocena pretoka kapitala v banke v zvezi s privatizacijo (v bilijonih CZK)

37

42 2000, Erste Bank

52 19 35

Investi~ní banka (IPB)

52

21 1998, Nomura

36 3 0

Komer~ní banka 53

33 2001, Société Generale

60 40 56

^eskoslovenská obchodní banka

0

22 1999, KBC Bank

60 40 0

(4)

Zdaj ne obstaja niti ena od regio- nalnih bank, ki so bile ustanovljene v devetdesetih letih prej{njega stoletja na bazi lokalnih/regional- nih prizadevanj. V vsem preu~eva- nem obdobju razen Prage ni bilo drugih pravih ban~nih sredi{~.

3. Ban~ne dimenzije modela

sredi{~e-obrobje ali namesto sklepa

Ocena hierarhije ~e{kega urbanega ban~ni{tva je razkrila velik in ra- sto~ prepad med glavnim mestom in drugimi deli dr`ave. V sedanjih okoli{~inah se postavlja neizogibno vpra{anje: kdaj bodo vsi sede`i bank skoncentrirani izklju~no v Pragi?

Na splo{no je bilo opaziti, da sede-

ì v manj{ih urbanih sredi{~ih ne morejo vzdràti pritiskov konku- ren~nosti tako kot prvi. Z vidika institucionalno-prostorskih zna~il- nosti ve~ine dràv bi bil to naraven potek, ki bi ga lahko opisali kot proces prilagajanja regionalne strukture ban~nega sektorja dràv- nemu sistemu naselij. Seveda se je ta te`nja v kon~ni fazi izkazala za golo iluzijo sedanja prostorska struktura je v nasprotju z obstoje-

~im sistemom naselij in prej ka`e mehanizme dr`avne centralizira- nosti.

Graf 1 prikazuje, kako naglo se je ban~ni sektor razvil v izhodi{~u preoblikovanja v za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja. Zmanj{a- nje {tevila mest, kjer je vsaj ena banka imela svoj sede`, je bilo v splo{nem razumljeno kot prostorska konsolidacija ban~nega sektorja. Nedavni razvoj ka`e, da se je prilagajanje ban~nega sektorja dr-

`avni strukturi naselij zgodilo le navidezno in da je proces koncentracije potekal dalje, kar je v skla- du s splo{nimi centripetalnimi te`- njami v ^e{ki republiki.

Administrativne, politi~ne in ne na- zadnje finan~ne strukture, ki imajo svoje sedeè v Pragi, so vzajemno povezane in nadzorujejo ekonomski razvoj v regijah, ki so »obsoje- ne« predvsem na manufakturne funkcije. Ta prostorska delitev dela kaè dràvni model po modelu sredi{~e-obrobje. Pretirano zgostitev sedeèv bank v enem mestu lahko razumemo kot le eno od sesta- vin polarizacije v ê{ki republiki, ki se prakti~no kaè v vseh sferah njenega delovanja.

Jan Suchá~ek, V[B Tehni{ka univerza v Ostravi, Ekonomska fakulteta, Oddelek za regionalno ekonomijo, Ostrava, ^e{ka republika

e-po{ta: jan.suchacek@vsb.cz

Opombe

[1] Kot na 31. december 2004.

[2] Problem izbire pravega kazalca, ki bi zajel ~vrstost finan~nega sektorja v po- sameznem mestu, je bil naslovljen v ug- lednem prispevku avtorja Kerra (1965).

Kerr je predlagal nekaj kazalcev:

Ð Dele` ustreznih zaposlenih glede na vse zaposlene,

Ð Obseg osnovnega kapitala bank s sede`em v mestu,

Ð Dele` unov~enih ~ekov v mestu, Ð Promet na mestni borzi.

Blaèk (1997) je pravilno poudaril, da razmere v ê{ki republiki izklju~ujejo mo`nost uporabo treh od {tirih kazalcev, ker podatki niso na voljo (kot na primer pri deleù zaposlenih glede na vse zaposlene) in deleà unov~enih ~e- kov v mestu ali nerelevantnosti, ker v dràvi obstaja le ena borza. Osnovni kapital bank omogo~a neposredno pri-

1. Praga 2. Ostrava 3. Plzeň 4. Brno

66.334 2.444 1.000 750

94.1 3.5 1.4 1

1. Praga 2. Brno

68.604 819

98.8 1.2

0 ₁₉₉₂ 2 4 6 8 10 12 14

1994 1997 2000 2002 2005

[tevilo mest

11

13

7

4 4

2

Graf 1:[tevilo mest s sede`em vsaj ene banke (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izra~uni) Leto

(5)

merjavo finan~ne mo~i mest, zato so podru`nice tujih bank izvzete iz analize.

[3] To lahko razloìmo z aktivnostmi »Veli- kih {tirih« v kombinaciji z liberalnim iz- dajanjem ban~nih licenc. Po Blaèku (1997) se je ekonomski polom malih bank zgodil zaradi niza dejavnikov, od slabega splo{nega u~inka ~e{ke ekonomije, pomnoènega z vzajemno ne- likvidnostjo podjetij, do neizku{enosti ban~nega osebja s kazenskimi aktivnostmi, kot so ban~ne prevare.

[4] Dolgoro~ni obstoj teh poldràvnih bank kot tudi ves nabor nejasnih aktivnosti lahko opredelimo kot odli~en primer obnavljanja mo~i starih ekonomsko-politi~nih elit. Banke in druga pod- jetja finan~nega sektorja so igrali izredno pomembno vlogo v poteku tranzicije ne le kot oskrbovalci kredi- tov, ampak tudi kot glavni lastniki ekonomskih subjektov prek investicijskih fondov. Kakorkoli, sanacija in privatizacija è omenjenih »Velikih {tirih« sta pripeljali do resni~no ogromnega po- sla, ki se je v kon~ni fazi izkazal za us- pe{nega in pripomogel predvsem k oìvljanju ekonomije.

[5] To lahko pripi{emo dejstvu, da je ^e{- ka konsolidacijska agencija, ki se uk- varja s splo{no sanacijo ~e{ke ekonomije in pomembnih ekonomskih subjek-

tov, postala legalni naslednik Pra{ke konsolidacijske banke.

[6] To je Volksbank CZ, ki so jo pravzaprav ustanovili in jo upravljajo Avstrijci.

Viri in literatura

Bla`ek, J. (1997) The Development of the Regional Structure of the Banking Sector in the Czech Republic and it Implications for Future Regional Development. Acta Univer- sitatis Carolinae Geographica, Supple- mentum, pp. 265^283.

Corbridge, S. Martin, R. Thrift, N. (eds) (1994) Money, Space and Power, Black- well, Oxford.

Frait, J. (2000) Economic Transition in the Czech Republic: A Real Success? In: Kal- yuzhnova, Y. Lynch, D. (eds.): The Euro- Asian World. A Period of Transition, Mac- Millan Press, London, pp. 116^140.

Jure~ka, V. (2002) O některých institu- cionálních faktorech ekonomické revitaliza- ce ostravského regionu. In: Regionální poli- tika kandidátských zemí před vstupem do Evropské unie. Sborník příspěvkůze sekce

~.4 z mezinárodní vědecké konference Eko- nomické a adapta~ní procesy 2002, V[B- Technická univerzita, Ostrava, pp. 68^76.

Kerr, D. (1965) Some Aspects of the Geo- graphy of Finance in Canada, Canadian Geographer, Vol. 9.4., pp. 175^192.

Porteous, D.J. (1995) The Geography of Fi- nance, Avebury, Aldershot.

Semple, K. (1985) Quarternary Place Theory.

Urban Geography, Vol. 6, pp. 285^296.

Suchá~ek, J. (2004) Czech Regions and their Painful Drawing on Europe of Re- gions. Lviv, Bulletin of Lviv National Poly- technic University, Vol. 517, pp. 246^253.

Suchá~ek, J. (2005) Restrukturalizace tra- di~ních průmyslových regionů v tranzi- tivních ekonomikách, V[B-Technická univerzita v Ostravě.

Varadzin, F. (2004) Ekonomickýrůst a re- gionální rozvoj v ^eské republice, In: VI.

Mezinárodní kolokvium o regionálních vědách, Masarykova univerzita, Brno.

Zemplinerová, A. Machá~ek, M. (2001) Privatisation in the Czech Republic:

Strenghts and Weaknesses. In: Kalyuzhno- va, Y. Andreff, W. (eds.): Privatisation and Structural Change in Transition Economies, Palgrave, Basingstoke, pp. 202^224.

Annual Reports of Czech National Bank.

Available at: http://www.cnb.cz http://www.czso.cz

Prevedel: Matej Nik{i~, Urbanisti~ni in{titut RS, e-po{ta: matej.niksic@uirs.si