FINANÈNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1999 (na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in

Ljubljana, september 2000

© Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

št. 2/letnik IX/2000

FINANÈNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1999 (na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in

bilance uspeha za leto 1999)

Judita Mirjana NOVAK

IZDAJATELJ: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregorèièeva 27

FAKS: 01/478 20 70 TELEFON: 01/478 21 12

UREDNICA ZBIRKE: Ana TRŠELIÈ

Razmnoževanje v 200 izvodih.

GRAFIÈNO OBLIKOVANJE: Tina KOPITAR LEKTORIRANJE: Julijana ÈUFER

PRIPRAVA IN OBDELAVA PODATKOV: Vlado MOSTNAR

ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTOÈNIK

Pisna naroèila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

KLJUÈNE BESEDE: gospodarske družbe, statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha

KAZALO

POVZETEK/SUMMARY ________________________________________________ 5 UVOD ________________________________________________________________ 7 I. REZULTATI POSLOVANJA VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ IN

PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH V LETU 1999 ______________________ 8

1.1 SKUPNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1999 ____________ 8 1.1.1 PRIHODKI___________________________________________________________________ 9 1.1.2 ODHODKI___________________________________________________________________ 9 1.2 POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH

V LETU 1999 _______________________________________________________________ 11 1.2.1 PRIHODKI IN ODHODKI GOSPODARSKIH DRUŽB V POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH __ 12 1.2.2 POSLOVNI IZID GOSPODARSKIH DRUŽB V POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH __________ 13 1.3 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV _______________________________ 15 1.4 BLOKIRANI ŽIRO RAÈUNI GOSPODARSKIH DRUŽB ______________________________ 17 1.5 PRISILNE PORAVNAVE, STEÈAJI IN LIKVIDACIJE GOSPODARSKIH DRUŽB ___________ 17

II. PREGLED POSLOVANJA VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ IN

PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1996 – 1999 ___________ 19

2.1 PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V OBDOBJU 1996 – 1999__________ 1 9 2.1.1 NEKATERI KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA VSEH GOSPODARSKIH

DRUŽB SKUPAJ V OBDOBJU 1996 - 1999 ________________________________________ 20 2.1.2 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB

POSAMEZNIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1996 – 1999_____________________________ 21

III. REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB GLEDE

NA VELIKOST V LETU 1999 _______________________________________ 26

3.1 POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB GLEDE NA ŠTEVILO ZAPOSLENIH V

OBDOBJU 1996 – 1999_______________________________________________________ 26 3.2 POSLOVANJE VELIKIH, SREDNJIH IN MAJHNIH DRUŽB V LETU 1999 ________________ 27 3.2.1 ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB TER NJIHOVIH DELAVCEV _____________________ 27 3.2.2 POSLOVNI IZID ______________________________________________________________ 27 3.2.3 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV_______________________________ 28 3.3 PREGLED POSLOVANJA VELIKIH, SREDNJIH IN MAJHNIH DRUŽB V OBDOBJU

1996 – 1999 ________________________________________________________________ 29

IV. REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB GLEDE NA

OBLIKO LASTNINE KAPITALA V LETU 1999 ________________________ 33

4.1 POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB GLEDE NA OBLIKO LASTNINE

KAPITALA V LETU 1999 ______________________________________________________ 33 4.1.1 ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB IN NJIHOVIH DELAVCEV ______________________ 33 4.1.2 POSLOVNI IZID ______________________________________________________________ 34 4.1.3 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV_______________________________ 36 4.2 PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB GLEDE NA OBLIKO LASTNINE

KAPITALA V OBDOBJU 1996 – 1999 ____________________________________________ 37

PRILOGA/KAZALO TABEL _____________________________________________ 45

POVZETEK

Od leta 1994, odkar gospodarske družbe vodijo raèunovodske evidence v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi, je bilo leto 1999 poslovno najuspešnejše. Od leta 1994 do vkljuèno leta 1997 so bili prihodki manjši od odhodkov in celotni dobièek manjši od celotne izgube. Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila negativna, najveèja pa v letu 1996, ko je neto èista izguba znašala 60,417 milijonov tolarjev. Leta 1997 so bili prihodki gospodarskih družb prviè nekoliko veèji od odhodkov. Celotni dobièek je bil veèji od celotne izgube, razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila še vedno negativna, vendar mnogo manjša kot v predhodnih letih, tako da je neto èista izguba znašala 3,868 milijonov tolarjev. Od leta 1997 dalje se je pozitivna razlika med prihodki in odhodki poveèevala, prav tako razlika med celotnim dobièkom in celotno izgubo. V letu 1998 je bila razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo prviè pozitivna in gospodarske družbe so dosegle neto èisti dobièek v znesku 36,536 milijonov tolarjev ter ga v letu 1999 poveèale na 119,520 milijonov tolarjev.

V obdobju 1994 – 1998 se je število gospodarskih družb ves èas postopoma poveèevalo, obenem pa se je zmanjševalo število njihovih delavcev, z izjemo leta 1995, ko se je nekoliko poveèalo. Takšen trend je prekinilo leto 1999, ko se je, v primerjavi z letom 1998, število gospodarskih družb prviè nekoliko zmanjšalo (za 32) ter istoèasno poveèalo število delavcev (za 4,387).

V delovnem zvezku je podana analiza rezultatov poslovanja gospodarskih družb v letu 1999

- za vse gospodarske družbe skupaj, - po posameznih dejavnostih,

- po številu zaposlenih,

- po velikosti družb (v skladu z 51. èlenom Zakona o gospodarskih družbah),

- in po obliki lastnine kapitala

ter kratek pregled nekaterih kazalnikov uspešnosti njihovega poslovanja

v obdobju 1996 – 1999.

Stran 6

DELOVNIZVEZKI ZMAR

SUMMARY

The year 1999 saw the best financial results since 1994 when companies introduced accounting procedures laid down in the Companies Act and Slovenian Accounting Standards. From 1994 to 1997, revenues were lower than expenses and total profit was lower than total loss. The difference between net profit and net loss was negative, with the highest figure being recorded in 1996 (SIT 60,417 million). In 1997, companies re- ported slightly higher revenues than expenses for the first time. Total profit was higher than total loss, but the difference between net profit and net loss remained negative, albeit significantly lower than in previous years (SIT 3,868 million). Since 1997, the difference between revenues and expenses was positive and increasing, the same as the difference between total profit and total loss. The difference between net profit and net loss was positive in 1998 for the first time (SIT 36,536 million). The difference between net profit and net loss climbed to SIT 119,520 million in 1999.

In the period from 1994 to 1998, the number of companies increased gradually, while the number of staff declined, except in 1995 when it rose slightly. These trends were reversed in 1999 when the number of companies fell by 32 compared to 1998, while the number of staff rose by 4,387.

This Working Paper provides an analysis of companies’ financial results

for 1999. Figures are presented for companies as a whole, and are further

divided by activities, the number of staff, size (pursuant to Article 51 of

the Companies Act), and ownership. The Paper concludes with an over-

view of selected performance indicators for the 1996-99 period.

UVOD

V poslovni register je bilo konec leta 1999 vpisanih 56,473 podjetij in družb, od tega najveè v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (41.3%), v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (20.4%) ter v predelovalnih dejavnostih (15,7%). V primerjavi s koncem predhodnega leta se je število v poslovni register vpisanih podjetij in družb poveèalo za 1,546. Najbolj se je poveèalo njihovo

število v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (za 439), v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (za 316), v gradbeništvu (za 264), v gostinstvu (za 136) in v predelovalnih dejavnostih (za 127).

Po pravnoorganizacijski obliki so prevladovale družbe z omejeno odgovornostjo. Konec leta 1999 je bilo v poslovni register vpisanih 48,742 takšnih družb, kar predstavlja 86.3% vseh, glede na preteklo leto pa se je njihovo število poveèalo za 1,127. Število družb z neomejeno odgovornostjo se je poveèalo za 277 in jih je bilo 3,696 oziroma 6.5% vseh. Število delniških družb se je poveèalo le za 26 in jih je bilo 1,365 oziroma 2.4%

vseh.

Glede na obliko lastnine kapitala je opazno nadaljnje zmanjševanje števila družb z družbenim kapitalom. V primerjavi s koncem leta 1998 se je njihovo število zmanjšalo za 177, vendar so še vedno predstavljale 2.6%

vseh. Nekoliko veè je bilo družb z mešano lastnino kapitala in sicer 2.7%

vseh, njihovo število pa se je v tem èasu zmanjšalo za 15. Število družb z zadružno lastnino se je poveèalo za 11 in so predstavljale 1.0% vseh družb. Število družb z državno lastnino kapitala se je poveèalo za 41, vendar so po številu predstavljale le 0.2% vseh. Najbolj, kar za 1,682 pa se je poveèalo število družb z zasebnim kapitalom, tako da so konec leta 1999 predstavljale že 93.4% vseh družb.

Po poreklu kapitala so prevladovale družbe z domaèim kapitalom. Teh je bilo konec leta 1999 51,582, kar je 91.3% vseh, njihovo število pa se je v primerjavi s koncem predhodnega leta poveèalo za 1,178. Število družb s tujim kapitalom se je v letu 1999 poveèalo za 258 (na 2,400) in so predstavljale 4.2% vseh. Poveèalo pa se je tudi število družb, ki so imele hkrati domaèi in tuji kapital za 110 (na 2,491 družb), kar je predstavljalo 4.4% vseh družb.

Gospodarske družbe vodijo poslovne knjige ter sestavljajo in predlagajo letna poroèila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in s slovenskimi raèunovodskimi standardi. Tako izdelani raèunovodski izkazi so namenjeni poslovnim potrebam in se med seboj razlikujejo po vsebini, obliki, zavezanosti do revizije ter po poslovnem letu, ki ni nujno enako koledarskemu letu.

Za statistiène potrebe pa morajo gospodarske družbe (razen bank in zavarovalnic) v skladu z Nacionalnim programom statistiènih raziskovanj (Ur. list RS, št.70/97) do 28. februarja tekoèega leta predložiti Agenciji RS za plaèilni promet statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha za preteklo koledarsko leto na poenotenih obrazcih, ki so prav tako sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in s slovenskimi raèunovodskimi standardi. Šele tako zbrani in obdelani statistièni podatki namreè omogoèajo celovit vpogled v rezultate poslovanja ter v stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih družb.

V poslovni register je bilo konec leta 1999 vpisanih 56,473 podjetij in družb, od tega najveè v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (41.3%)

Po pravnoorga-

nizacijski obliki

so prevladovale

družbe z omejeno

odgovornostjo

(86.3% vseh),

glede na obliko

lastnine kapitala

družbe z zase-

bnim kapitalom

(93.4%), po

poreklu kapitala

pa družbe z

domaèim kapita-

lom (91.3%)

Stran 8

DELOVNIZVEZKI ZMAR

I. REZULTATI POSLOVANJA VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ IN PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH V LETU 1999 1.1 Skupni rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 1999 Za leto 1999 je statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha Agenciji RS za plaèilni promet predložilo 37,553 gospodarskih družb (med njimi ni podatkov tistih gospodarskih družb, ki so bile v steèajnem ali likvidacijskem postopku, prav tako ne doloèenih skladov in pooblašèenih investicijskih družb, zaradi katerih bi bil zbirni prikaz poslovanja gospodarskih družb nerealen). Te so skupno zaposlovale 463,481 delavcev, kar je za 11,020 delavcev oziroma 2.4% veè, kot so jih zaposlovale v letu poprej.

Njihovo poslovanje je bilo v letu 1999 še uspešnejše kot v predhodnem letu. Pozitivna razlika med prihodki in odhodki, ki je v letu 1998 znašala 75,827 milijonov tolarjev, se je v letu 1999 podvojila in je znašala 150,859 milijonov tolarjev. Èisti dobièek, ki so ga izkazale, je bil za 25.2% veèji kot v predhodnem letu, èista izguba pa za 10.1% manjša. Glede na to se je pozitivna razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo, ugotovljena v letu 1998 v znesku 51,897 milijonov tolarjev, poveèala kar za 130.3% in je znašala 119,520 milijonov tolarjev.

Ker je obrazec statistiènih podatkov iz bilance uspeha gospodarskih družb sestavljen v skladu s slovenskimi raèunovodskimi standardi po drugi (nemški) razlièici izkaza uspeha, je že iz delnih rezultatov razvidno, da je tako kot v letu 1998 tudi v letu 1999 neto dobièek, ugotovljen na prvi stopnji, na drugi stopnji zmanjšala negativna razlika med prihodki od financiranja in finanènimi odhodki.

Tabela 1.: Glavni elementi bilance uspeha gospodarskih dru



b v letu 1999

Znesek v mio SIT Indeks Dele v skupnih prihodkih, v %

1999 1998 1999/1998 1999 1998

Prihodki skupaj 7,842,728 7,003,857 112.0 100.0 100.0 Odhodki skupaj 7,691,869 6,928,030 111.0 98.1 98.9 Èisti dobièek posl. l. 258,786 206,728 125.2 3.3 3.0 Èista izguba posl. l. 139,266 154,832 89.9 1.8 2.2

Vir:

APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

Tabela 2.: Stopenjski izkaz rezultata poslovanja gospodarskih dru



b v letu 1999

Znesek v mio SIT Indeks

1999 1998 1999/1998

NETO DOBIÈEK (IZGUBA)

- iz poslovanja 97,727 71,155 137.3

- od financiranja -40,115 -68,615 58.5

- od izrednih dogodkov 93,247 73,287 127.2

- skupaj 150,859 75,827 198.9

Davek od dobièka 31,339 23,930 131.0

NETO ÈISTI DOBIÈEK 119,520 51,897 230.3

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

Èisti dobièek, ki so ga izkazale gospodarske družbe v letu 1999 je bil za 25.2%

veèji kot v

predhodnem letu,

èista izguba za

10.1% manjša

Ker je bila razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki pozitivna in za 37.3% veèja kot v predhodnem letu, so družbe na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja v znesku 97,727 milijonov tolarjev.

Razlika med prihodki od financiranja in finanènimi odhodki je bila negativna, vendar kar za 41.5% manjša kot v letu poprej. Znašala je 40,115 milijonov tolarjev in je za toliko zmanjšala neto dobièek, ugotovljen na prvi stopnji.

Tako je na drugi stopnji ugotovljeni neto dobièek iz rednega delovanja znašal 57,612 milijonov tolarjev. Neto dobièek, ugotovljen na drugi stopnji, je na tretji stopnji poveèala pozitivna razlika med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki. V primerjavi s predhodnim letom je bila veèja za 27.2%

in je znašala 93,247 milijonov tolarjev. Zaradi tega je na tretji stopnji neto celotni dobièek znašal 150,859 milijonov tolarjev, kar je skoraj še enkrat veè kot v letu poprej. Ko od neto celotnega dobièka odštejemo obraèunani davek od dobièka v znesku 31,339 milijonov tolarjev, pridemo do neto èistega dobièka, ki je bil z zneskom 119,520 milijonov tolarjev kar za 130.3% veèji glede ne leto poprej.

1.1.1 P

^RIHODKI

Gospodarske družbe so v letu 1999 ustvarile skupaj 7,842,728 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 12.0% veè kot v letu 1998.

Najveè so k temu prispevali prihodki iz poslovanja (94.0%), manj pa prihodki od financiranja (3.3%) in izredni prihodki (2.7%).

Prihodki iz poslovanja so bili v primerjavi z letom 1998 veèji za 12.3%.

Med njimi še zlasti izstopajo èisti prihodki iz prodaje na domaèem trgu, ki so se v tem èasu najbolj poveèali, in sicer za 14.8%, poveèal pa se je tudi njihov delež v poslovnih prihodkih od 72.6% na 74.2%. Drugo pomembno postavko med poslovnimi prihodki predstavljajo èisti prihodki iz prodaje na tujem trgu. Ti so se v tem èasu poveèali samo za 5.2%, njihov delež v poslovnih prihodkih pa se je zmanjšal od 25.9% na 24.3%.

1.1.2 O

^DHODKI

Odhodki gospodarskih družb so se v primerjavi s predhodnim letom poveèali za 11.0%, kar je za 1 odstotno toèko manj, kot so se v tem èasu poveèali prihodki. Skupno so znašali 7,691,869 milijonov tolarjev. Tudi med njimi so najveèji delež predstavljali poslovni odhodki (94.6%), mnogo manjšega pa odhodki financiranja (3.8%) in izredni odhodki (1.6%).

Poslovni odhodki so bili glede na leto 1998 veèji za 12.0%. Kar 75.7%

njihove vrednosti so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev. V tem èasu so se zlasti poveèali stroški storitev, in sicer za 19.1%, poveèal pa se je tudi njihov delež v poslovnih odhodkih od 17.1% na 18.1%. Sledi poveèanje nabavne vrednosti prodanega blaga za 14.1% in njenega deleža v poslovnih prihodkih od 31.1% na 31.7%. Mnogo manj so se poveèali stroški materiala, in sicer samo za 5.0%, njihov delež v poslovnih prihodkih pa se je zmanjšal od 27.6% na 25.9%.

Stroški dela vkljuèujejo plaèe, stroške za socialno varnost in druge stroške dela. V obdobju 1998 – 1999 so se skupno poveèali za 11.6%, ni pa se spremenil njihov delež v poslovnih odhodkih, ki je v obeh letih ostal enak 16.6%.

Plaèe se obraèunavajo v bruto znesku, vkljuèno z nadomestili zaposlenih

Poslovanje gospodarskih družb je bilo v letu 1999 še uspešnejše kot v letu prej, neto èisti dobièek vseh družb veèji kar za 130.3%

Najveè

prihodkov iz poslovanja ustvarjenih na domaèem trgu, za 14.8% veè kot v letu 1998

Med poslovnimi

odhodki prevla-

dujejo stroški

blaga, materiala

in storitev

Stran 10

DELOVNIZVEZKI ZMAR

za èas, ko ne delajo in bremenijo delodajalca. Podroèje plaè je bilo tudi v letu 1999 zakonsko urejeno. Od januarja do maja je izplaèevanje plaè urejal Zakon o doloèitvi minimalne plaèe in o naèinu usklajevanja plaè, od junija dalje pa izplaèevanje plaè in regresa za obdobje treh let ureja Zakon o minimalni plaèi, o naèinu usklajevanja plaè in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 – 2001.

Za plaèe je bilo v primerjavi s predhodnim letom namenjenih za 11.5%

veè sredstev, njihov delež v poslovnih odhodkih pa je ostal enak 11.8%.

Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega je znašala 153,922 tolarjev.

V primerjavi z letom 1998 se je poveèala za 8.8%, kar je za 0.5 odstotne toèke manj, kot se je v tem èasu poveèala produktivnost dela (ki se je, merjena s prihodki na zaposlenega, poveèala za 9.3%), in za 2.7 odstotne toèke veè, kot so se poveèale cene življenjskih stroškov (te so se poveèale za 6.1%).

Stroški za socialno varnost zajemajo prispevke za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje ter za porodniško varstvo. Obraèunavajo se na plaèe in jih plaèuje delodajalec. V primerjavi s predhodnim letom so bili veèji za 12.9%, to je za 1.4 odstotne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèale plaèe. Tako so v letu 1998 predstavljali 17.9% obraèunanih plaè, v letu 1999 pa 18.2%, medtem ko je bil njihov delež v poslovnih odhodkih v obeh letih enak 2.1%.

Drugi stroški dela zajemajo izplaèila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoèi, stroške prevoza na delo, prehrane, neobveznega zavarovanja, nagrad, daril, drugih bonitet in druge stroške dela, ki niso neposredno povezani s poslovnim procesom. Sem sodi tudi davek na izplaèane plaèe. Skupno so bili ti stroški v letu 1999 za 11.1%

veèji kot v predhodnem letu, vendar je njihov delež v poslovnih odhodkih Tabela 3.: Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega po posameznih dejavnostih v letu 1999

DEJAVNOST Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega

Znesek v SIT Indeks 1999/98 Indeks nivoja

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 148,626 105.6 96.6

B Ribištvo 149,870 100.2 97.4

C Rudarstvo 195,372 107.7 126.9

D Predelovalne dejavnosti 146,887 109.1 95.4

E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 183,912 111.8 119.5

F Gradbeništvo 138,409 109.3 89.9

G Trgovina, popravila motor. vozil 152,058 107.3 98.8

H Gostinstvo 130,177 107.6 84.6

I Promet, skladišèenje in zveze 181,771 109.0 118.1

J Finanèno posredništvo 251,057 113.7 163.1

K Nepremiènine, najem in posl. stor. 161,294 110.2 104.8 L Javna uprava, obramba, soc. zavar. 261,395 115.2 169.8

M Izobra



evanje 113,561 105.9 73.8

N Zdravstvo in socialno varstvo 139,076 110.9 90.4 O Dr. javne, skupne in osebne storitve 240,614 106.2 156.3

SKUPAJ GOSPODARSKE DRUBE 153,922 108.8 100.0

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

Povpreèna

meseèna plaèa

na zaposlenega

se je poveèala manj

kot produktivnost

dela in hkrati veè

kot cene življenj-

skih stroškov

ostal enak 2.7%.

Pomemben delež v odhodkih predstavlja tudi amortizacija neopredmetenih dolgoroènih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev skupaj z revalorizacijo amortizacije. V primerjavi s predhodnim letom je bila veèja za 9.7%, njen delež v poslovnih odhodkih pa se je zmanjšal za 0.1 strukturne toèke od 5.8% na 5.7%.

1.2 Poslovanje gospodarskih družb v posameznih dejavnostih v letu 1999

Najveè gospodarskih družb je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (38.0%), iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (22.9%) ter iz predelovalnih dejavnosti (16.7%).

Najveè delavcev je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (45.7%), vendar za 408 delavcev manj kot v predhodnem letu. Sledi dejavnost trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (17.0% vseh zaposlenih), kjer se je število zaposlenih v tem èasu poveèalo za 2,497 delavcev, ter gradbeništvo (8.6% vseh zaposlenih), kjer se je število delavcev poveèalo celo za 4,266.

Na skupni rezultat poslovanja vseh gospodarskih družb najbolj vpliva poslovanje gospodarskih družb iz predelovalnih dejavnosti, iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, pa tudi iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev.

Gospodarske družbe iz predelovalnih dejavnosti ne zaposlujejo samo najveè delavcev, ampak prispevajo tudi najveèji delež k skupnemu prihodku.

Skoraj polovico celotnega prihodka ustvarijo s prodajo na tujem trgu. Ker med vsemi dejavnostmi najveè izvažajo, prispevajo dobre tri èetrtine k

Najveè družb je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (38.0%), najveè delavcev zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (45.7%)

Družbe iz predelo- valnih deljavnosti prispevajo najveèji delež k skupnemu prihodku vseh družb (35.2%)

Tabela 4.: Nekateri dele



i gospodarskih dru



b po posameznih dejavnostih v letu 1999

DEJAVNOST Delei, v %

druŠt.b Št.

zaposlenih Prihodki Èisti

dobièek Èista izguba

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 1.0 1.5 0.9 0.5 1.5

B Ribištvo 0.0 0.0 0.0 0.0 0.1

C Rudarstvo 0.1 1.4 0.6 0.2 3.8

D Predelovalne dejavnosti 16.7 45.7 35.2 40.6 32.3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 0.3 2.7 5.0 1.4 11.5 F Gradbeništvo 6.6 8.6 6.3 4.6 4.4 G Trgovina, popravila motor. vozil 38.0 17.0 33.7 22.1 14.5

H Gostinstvo 3.3 2.5 1.1 1.0 3.2

I Promet, skladišèenje in zveze 5.2 8.2 6.4 10.6 3.8

J Finanèno posredništvo 1.0 0.3 1.1 4.0 2.1

K Nepremiènine, najem in posl. stor. 22.9 7.9 7.3 12.4 19.0

L Javna uprava, obramba, soc. zavar. 0.0 0.0 0.1 0.0 0.1

M Izobra



evanje 1.2 0.3 0.1 0.2 0.2

N Zdravstvo in socialno varstvo 1.2 2.4 0.8 1.1 1.0

O Dr. javne, skupne in osebne storitve 2.3 1.6 1.2 1.3 2.6

SKUPAJ GOSPODARSKE DRUBE 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

Stran 12

DELOVNIZVEZKI ZMAR

celotni vrednosti èistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu vseh gospodarskih družb skupaj. K èistim prihodkom iz prodaje na domaèem trgu vseh gospodarskih družb skupaj prispevajo slabo èetrtino vrednosti. Najveèji delež pa prispevajo tudi k celotnemu èistemu dobièku in celotni èisti izgubi vseh gospodarskih družb.

Sledijo gospodarske družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. Družbe iz te dejavnosti prispevajo najveèji delež k celotnim èistim prihodkom iz prodaje na domaèem trgu vseh gospodarskih družb.

Prispevki gospodarskih družb iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev so manjši, vendar so tako v letu 1999 kot v letu 1998 k celotni èisti izgubi vseh gospodarskih družb prispevale veè kot družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe.

1.2.1 P

RIHODKIINODHODKIGOSPODARSKIHDRU

Ž

BVPOSAMEZNIHDEJAVNOSTIH

V obdobju 1998 – 1999 so se v vseh gospodarskih družbah skupaj prihodki poveèali bolj kot odhodki. Pokritost odhodkov s prihodki se je izboljšala, izboljšal pa se je tudi poslovni izid. Takšno situacijo beležimo tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v šestih.

Dejavnosti, v katerih je bil poslovni izid v letu 1999 slabši kot v letu 1998, so naslednje:

- V dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v obdobju 1998

– 1999 prihodki zmanjšali za 0.3 odstotne toèke, odhodki pa za prav toliko poveèali. Razlika med prihodki in odhodki, ki je bila že v letu 1998 negativna, se je še poveèala. Bolj kot èisti dobièek, se je v dejavnosti poveèala èista izguba. Negativna razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila v letu 1999 skoraj dvakrat veèja kot v letu 1998.

Tabela 5.: Prihodki in odhodki gospodarskih dru



b po posameznih dejavnostih v letu 1999

DEJAVNOST Indeks 1999/1998 Dele odhodkov v prihodkih, v %

Prihodki Odhodki 1999 1998

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 99.7 100.3 100.8 100.2

B Ribištvo 117.4 122.0 102.8 98.9

C Rudarstvo 104.3 110.6 109.2 103.0

D Predelovalne dejavnosti 106.1 105.0 97.4 98.4

E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 108.2 106.2 103.2 105.1

F Gradbeništvo 130.9 129.6 98.6 99.6

G Trgovina, popravila motor. vozil 114.1 113.8 98.3 98.5

H Gostinstvo 103.1 102.3 102.0 102.8

I Promet, skladišèenje in zveze 116.8 118.8 95.2 93.6

J Finanèno posredništvo 117.7 96.2 90.2 110.4

K Nepremiènine, najem in posl. stor. 119.0 116.7 98.2 100.2 L Javna uprava, obramba, soc. zavar. 122.8 124.2 102.2 101.1

M Izobra



evanje 111.5 110.6 97.5 98.3

N Zdravstvo in socialno varstvo 120.6 118.7 97.6 99.1 O Dr. javne, skupne in osebne storitve 114.6 116.8 99.9 98.0

SKUPAJ GOSPODARSKE DRUBE 112.0 111.0 98.1 98.9

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

K èistim prihodkom iz prodaje na domaèem trgu najveè prispevajo družbe iz dejavno- sti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov

široke porabe (42.3%)

V šestih dejavno-

stih poslovni

izid v letu 1999

slabši kot v letu

1998

- V dejavnosti ribištva so se v obdobju 1998 - 1999 odhodki poveèali za 4.6 odstotne toèke bolj kot prihodki. Medtem ko so bili še v letu 1998 odhodki za 1.1 strukturne toèke manjši od prihodkov, so bili v letu 1999 za 2.8 strukturne toèke veèji od njih. Èisti dobièek v dejavnosti se je poveèal za 62.2%, mnogo bolj pa se je poveèala èista izguba in bila v letu 1999 kar 17-krat veèja kot v letu 1998. Razlika med njima, ki je bila še v letu 1998 pozitivna, je bila tokrat negativna in dejavnost je imela neto èisto izgubo.

- V dejavnosti rudarstva so se v obdobju 1998 – 1999 odhodki poveèali za 6.3 odstotne toèke bolj kot prihodki. Negativna razlika med prihodki in odhodki je bila za 221.4% veèja kot v letu 1998. Èisti dobièek v dejavnosti se je v tem èasu zmanjšal za 9.4%, èista izguba pa poveèala kar za 146.8%. Zaradi tega je bila v letu 1999 negativna razlika med njima v dejavnosti dvakrat veèja kot v letu poprej.

- V dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez so se v obdobju 1998

– 1999 odhodki poveèali za 2 odstotni toèki bolj kot prihodki. Prihodki so bili v obeh letih veèji od odhodkov, vendar se je pozitivna razlika med njimi zmanjšala za 12.5%. Èisti dobièek v dejavnosti se je zmanjšal za 5.1%, èista izguba pa poveèala za 73.7%. Razlika med njima je bila sicer pozitivna v obeh letih, vendar v letu 1999 za 14.5% manjša kot v letu 1998.

- V dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja so se v obdobju 1998 – 1999 odhodki poveèali za 1.4 odstotne toèke bolj kot prihodki. Razlika med prihodki in odhodki je bila v obeh letih negativna, toda v letu 1999 za 1.5-krat veèja kot v letu 1998. Bolj kot èisti dobièek se je v dejavnosti v tem èasu poveèala èista izguba.

Razlika med njima je bila v obeh letih negativna in v letu 1999 za 1.5- krat veèja kot v letu 1998.

- Tudi v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih so se v obdobju 1998 – 1999 odhodki poveèali bolj kot prihodki, in sicer za 2.2 odstotne toèke. Razlika med prihodki in odhodki je bila v obeh letih pozitivna, vendar v letu 1999 kar za 91.8% manjša kot v letu 1998. Èisti dobièek v dejavnosti se je poveèal samo za 9.0%, èista izguba pa kar za 91.2%. Razlika med njima, ki je bila še v letu 1998 pozitivna, je bila v letu 1999 negativna in dejavnost je izkazala neto èisto izgubo.

1.2.2 P

^OSLOVNIIZIDGOSPODARSKIHDRU

Ž

B VPOSAMEZNIHDEJAVNOSTIH

Vse gospodarske družbe skupaj so v letu 1999 izkazale za 258,786 milijonov tolarjev èistega dobièka, to je za 25.2% veè kot v letu poprej. Izkazalo ga je 23,382 oziroma 62.3% vseh gospodarskih družb. Najveè jih je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (35.6%), najveèji delež k celotni vrednosti pa so prispevale predelovalne dejavnosti (40.6%), predvsem s podpodroèij proizvodnje hrane, pijaè in tobaènih izdelkov (5.9%), proizvodnje kemikalij, kemiènih izdelkov in umetnih vlaken (5.8%) ter proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (4.0%).

Èista izguba vseh gospodarskih družb skupaj je bila v primerjavi s predhodnim letom manjša za 10.1% in je znašala 139,266 milijonov tolarjev.

Izkazalo jo je 11,305 oziroma 30.1% vseh gospodarskih družb. Najveè jih je bilo prav tako iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov

široke porabe (41.3%), najveèji delež k njeni vrednosti pa so spet prispevale predelovalne dejavnosti (32.2%), predvsem s podpodroèij proizvodnje vozil in plovil (4.9%), tekstilij, tekstilnih in krznenih izdelkov (4.6%) ter

Èisti dobièek poslovnega leta je izkazalo 62.3%

vseh gospodar- skih družb, èisto izgubo pa 30.1%

vseh družb

Stran 14

DELOVNIZVEZKI ZMAR

proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (4.0%).

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo, ki je bila pozitivna že v letu 1998 in je znašala 51,897 milijonov tolarjev, se je poveèala za 130.3%.

Tako je neto èisti dobièek v letu 1999 znašal 119,520 milijonov tolarjev.

Izkazalo ga je 8 dejavnosti, to je prav toliko kot v letu 1998, le da tokrat med njimi ni bilo dejavnosti ribištva ter drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnosti (ker sta v letu 1999 izkazali neto èisto izgubo), namesto njiju pa najdemo dejavnosti finanènega posredništva ter nepremiènin, najema in poslovnih storitev (ki sta še v letu 1998 izkazali neto èisto izgubo). Kar 50.3% celotne vrednosti neto èistega dobièka so prispevale predelovalne dejavnosti, 31.0% pa dejavnost trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. V primerjavi s predhodnim letom je bil neto èisti dobièek teh dveh dejavnosti veèji, poveèal pa se je tudi v dejavnostih gradbeništva, zdravstva in socialnega zavarovanja ter izobraževanja, v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez pa se je zmanjšal.

Vse ostale dejavnosti so izkazale neto èisto izgubo. Ta je bila najveèja v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Znašala je 12,444 milijonov tolarjev, a je bila za 33.2% manjša kot v predhodnem letu. V tem èasu se je zmanjšala tudi neto èista izguba v dejavnosti gostinstva, poveèala pa v dejavnostih rudarstva, kmetijstva, lova in gozdarstva ter v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja.

Ker predelovalne dejavnosti prispevajo najveèji delež tako k celotni vrednosti èistega dobièka kot k celotni vrednosti èiste izgube vseh gospodarskih družb skupaj, so v tabeli 7 prikazani èisti dobièki in èiste izgube v posameznih podpodroèjih predelovalne dejavnosti v letu 1999.

Najveè so k celotni vrednosti neto èistega dobièka prispevale predelovalne dejavnosti, najveèjo neto èisto izgubo pa so zabeležili v oskrbi z elektriko, plinom in vodo

Tabela 6.: Èisti dobièek in èista izguba gospodarskih dru



b v posameznih dejavnostih v letu 1999

DEJAVNOST ÈISTI DOBIÈEK ÈISTA IZGUBA NETO ÈISTI DOB. +

NETO ÈISTA IZG. - druŠt.b Znesek

v mio SIT Št.

drub Znesek

v mio SIT Znesek

v mio SIT

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 206 1,422 137 2,112 -690

B Ribištvo 10 34 6 89 -55

C Rudarstvo 29 610 15 5,225 -4,615

D Predelovalne dejavnosti 4,128 105,064 1,757 44,920 60,144 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 75 3,541 40 15,985 -12,444

F Gradbeništvo 1,757 11,775 582 6,173 5,602

G Trgovina, popravila motor. vozil 8,331 57,220 4,664 20,192 37,028

H Gostinstvo 574 2,528 548 4,417 -1,889

I Promet, skladišèenje in zveze 1,136 27,309 670 5,303 22,006 J Finanèno posredništvo 265 10,308 102 2,931 7,377 K Nepremiènine, najem in posl. stor. 5,771 32,155 2,223 26,431 5,724 L Javna uprava, obramba, soc. zavar. 3 22 1 160 -138

M Izobra



evanje 276 500 151 318 182

N Zdravstvo in socialno varstvo 328 2,876 103 1,426 1,450

O Dr. javne, skupne in osebne storitve 493 3,422 306 3,584 -162

SKUPAJ GOSPODARSKE DRUBE 23,382 258,786 11,305 139,266 119,520

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

1.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Ob koncu leta 1999 so gospodarske družbe izkazale za 9,364,613 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev. Njihova vrednost je bila v primerjavi s koncem predhodnega leta realno veèja za 8.7%. V tem èasu se struktura sredstev in struktura obveznosti do virov sredstev nista bistveno spremenili.

V strukturi sredstev vseh gospodarskih družb skupaj se je delež stalnih sredstev zmanjšal za 1.3 strukturne toèke s 65.6% na 64.3% (predvsem zaradi zmanjšanja deleža nepremiènin) in hkrati za prav toliko poveèal delež gibljivih sredstev, s 34.4% na 35.7% (predvsem na raèun poveèanja deleža kratkoroènih terjatev iz poslovanja). Do zmanjšanja deleža stalnih sredstev ob istoèasnem poveèanju deleža gibljivih sredstev je prišlo tudi v strukturi sredstev naslednjih 7 dejavnostih: rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, oskrbi z elektriko, plinom in vodo, gradbeništvu, prometu, skladišèenju in zvezah, nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter zdravstvu in socialnem varstvu. V ostalih 8 dejavnostih je bila situacija obratna. Konec leta 1999 so imele v strukturi sredstev najveèji delež

stalnih sredstev družbe iz dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (98.9%) na raèun nepremiènin, s katerimi so razpolagale (saj so predstavljale kar 99.7% celotne vrednosti vseh njihovih stalnih sredstev).

Najveèji delež gibljivih sredstev pa so v strukturi sredstev imele družbe iz dejavnosti finaènega posredništva (66.0%), katerih najveèji delež so predstavljale kratkoroène finanène naložbe (37.8%).

V strukturi obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih družb skupaj se je delež kapitala nekoliko zmanjšal, hkrati pa sta se nekoliko poveèala deleža dolgoroènih in kratkoroènih obveznosti. Delež kapitala se je zmanjšal za 1.9 strukturne toèke (z 52.4% na 50.5%). Kot je razvidno iz sprememb posameznih sestavin kapitala, bi bilo njegovo zmanjšanje še veèje, èe se

Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev se ni bistveno spre- menila glede na konec leta 1998

Tabela 7.: Èisti dobièek in èista izguba gospodarskih dru



b v predelovalnih dejavnostih v letu 1999

PODPODROÈJE ÈISTI DOBIÈEK ÈISTA IZGUBA NETO ÈISTI DOB. +

NETO ÈISTA IZG. - druŠt.b Znesek

v mio SIT Št.

drub Znesek

v mio SIT Znesek v mio SIT

DA Proiz. hrane, pijaè, tobaènih izdelkov 251 15,144 107 2,187 12,957 DB Proiz. tekstilij, tekstilnih, krznenih izd. 298 3,837 217 6,441 -2,604 DC Proiz. usnja, obutve in usnjenih izd. 49 870 33 3,839 -2,969 DD Obdelava in predelava lesa 283 1,873 162 2,121 -248 DE Proiz. vlaknin, pap., zalo



ništvo, tisk. 626 6,793 234 3,880 2,913 DF Proiz. koksa, naftnih derivat., jedr. gor. 1 52 3 267 -215 DG Proiz. kemikalij, kemiènih izd., um. vl. 100 15,007 53 1,385 13,622 DH Proiz. iz gume in plastiènih mas 295 10,422 108 2,841 7,581 DI Proiz. drugih nekovinskih miner. izd. 136 5,543 62 1,632 3,911 DJ Proiz. kovin in kovinskih izdelkov 810 10,472 276 5,510 4,962 DK Proiz. strojev in naprav 336 10,202 111 2,313 7,889 DL Proiz. elektriène in optiène opreme 536 10,255 188 2,858 7,397

DM Proiz. vozil in plovil 77 8,680 42 6,814 1,866

DN Proiz. pohištva, dr. pred. dej., rec. 330 5,914 161 2,832 3,082

SKUPAJ PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 4,128 105,064 1,757 44,920 60,144

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub v letu 1999.

Stran 16

DELOVNIZVEZKI ZMAR

ne bi v tem èasu zelo izboljšal poslovni izid, saj èisti dobièek poveèuje kapital, izguba pa ga zmanjšuje. V strukturi obveznosti do virov sredstev se je delež kapitala nekoliko poveèal samo v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva ter v predelovalnih dejavnostih, nespremenjen je ostal v dejavnosti izobraževanja, v vseh ostalih dejavnostih pa se je zmanjšal. V tem èasu se je v strukturi obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih družb skupaj delež dolgoroènih obveznosti poveèal za 0.6 strukturne toèke (s 15.9% na 16.5%), delež kratkoroènih obveznosti pa za 1.3 strukturne toèke (s 27.6% na 28.9%). Skupno se je delež tujih virov sredstev (dolgoroènih in kratkoroènih obveznosti) poveèal za 1.9 strukturne toèke s 43.5% na 45.4%. Poveèal se je tudi v strukturi obveznosti do virov sredstev v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti izobraževanja, kjer se je delež tujih virov sredstev nekoliko zmanjšal. Konec leta 1999 so imele v strukturi obveznosti do virov sredstev najveèji delež kapitala družbe v dejavnosti rudarstva (83.6%), najveèji delež dolgoroènih obveznosti družbe v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (97.2%), najveèji delež kratkoroènih obveznosti pa družbe v dejavnosti ribištva (50.3%).

Pokritost sredstev z lastnimi viri (s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami) vseh gospodarskih družb skupaj se je v tem èasu zmanjšala s 55.1% na 53.2%. Zmanjšala se je tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva ter v predelovalnih dejavnostih, kjer se je nekoliko poveèala, v dejavnosti izobraževanja pa ostala nespremenjena.

Konec leta 1999 se je v primerjavi s koncem leta 1998 pokritost stalnih sredstev s kapitalom vseh gospodarskih družb skupaj zmanjšala z 79.9%

na 78.5%. Zmanjšala se je tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev, kjer se je nekoliko poveèala. Tako konec leta 1999 kot konec leta 1998 pa so bila s kapitalom v celoti krita stalna sredstva samo v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva.

Vse gospodarske družbe skupaj tako konec leta 1999 kot konec leta 1998 s kakovostnimi viri sredstev (s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj) niso v celoti pokrile vseh dolgoroènih sredstev in zalog. Konec leta 1999 so jih pokrile 93.7%, kar je nekoliko veè kot konec leta 1998, ko so jih pokrile 93.3%. Pokritost dolgoroènih sredstev in zalog s kakovostnimi viri sredstev se je v tem èasu nekoliko izboljšala v 4 dejavnostih, in sicer v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, v predelovalnih dejavnostih, v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev ter v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V vseh ostalih dejavnostih se je poslabšala. V celoti pa so bila konec leta 1999 s kakovostnimi viri sredstev pokrita vsa dolgoroèna sredstva in zaloge v dveh dejavnostih, to sta bili dejavnosti finanènega posredništva ter v zdravstva in socialnega varstva.

Spremembe v strukturi sredstev in v strukturi obveznosti do virov sredstev, a tudi kazalnikov pokritosti sredstev z lastnimi viri in pokritost stalnih sredstev s kapitalom kažejo, da je bila plaèilna sposobnost gospodarskih družb konec leta 1999 še nekoliko slabša kot konec leta 1998.

Pokritost sredstev z lastnimi viri je bila nekoliko slabša kot konec leta 1998

Slabša je bila tudi pokritost stalnih sredstev skapita- lom

Dolgoroèna

sredstva in zaloge

tudi v letu 1999

niso bile v celoti

krite s kakovostni-

mi viri sredstev

1.4 Blokirani žiro raèuni gospodarskih družb

Na poveèanje težav, ki so jih imele gospodarske družbe z likvidnostjo v letu 1999 v primerjavi z letom 1998, kažejo tudi podatki iz evidenc o pravnih osebah z blokiranimi žiro raèuni veè kot 5 dni v mesecu, ki jih vodi Agencija za plaèilni promet.

V letu 1999 je imelo v povpreèju meseèno 9,312 pravnih oseb blokiran

žiro raèun veè kot 5 dni, kar je za 775 oziroma za 9.1% veè kot v letu 1998. Povpreèni meseèni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti je znašal 97,002 milijonov tolarjev in je bil v primerjavi z letom poprej veèji za 10.8%. Edino, kar se je v tem èasu zmanjšalo, je bilo

število zaposlenih v teh pravnih osebah, ki se je zmanjšalo, s 57,281 na 41,555 delavcev oziroma za 27.4%.

Število pravnih oseb z blokiranim žiro raèunom nad 5 dni se je od januarja do decembra 1999 poveèalo z 8,988 na 9,715. Kar 7,171 pravnih oseb v mesecu decembru je imelo blokiran žiro raèun neprekinjeno že veè kot eno leto. Med njimi je bilo 91.4% takšnih, ki niso imele nobenega zaposlenega, njihov povpreèni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa je predstavljal 68.0% celotnega zneska dospelih neporavnanih obveznosti v mesecu decembru.

Z namenom, da bi dosegli veèjo plaèilno disciplino, je bil v letu 1999 sprejet Zakon o finanènem poslovanju podjetij, objavljen v Uradnem listu RS št. 54, dne 8. julija. Doloèbe tega zakona, ki bodo najbolj vplivale na poslovanje podjetij, so zaèele veljati 23. januarja 2000. Ker je imel zakon nekaj pomanjkljivosti, je bil v Uradnem listu RS št. 110, 30. decembra 1999 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finanènem poslovanju podjetij. Posledice oziroma rezultati obeh zakonov bodo vidni

šele v letu 2000. Vsekakor pa bosta omenjena zakona vplivala na evidenco pravnih oseb z blokiranimi žiro raèuni in preèistila evidence sodnega registra.

1.5 Prisilne poravnave, steèaji in likvidacije gospodarskih družb Vèasih je prezadolženost (insolventnost) gospodarske družbe mogoèe odpraviti s prisilno poravnavo in finanèno reorganizacijo ter poplaèilom upnikov. Èe to ni mogoèe, pride do njenega steèaja ali likvidacije. Steèajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Natanèneje je to podroèje urejeno z Zakonom o prisilni poravnavi, steèaju in likvidaciji (Uradni list RS št.67/93, 74/94, 8/96, 39/97, 1/99 in 52/99).

Prezadolženost pravnih oseb v letu 1999 je bila veèja kot v letu 1998, na kar kažejo podatki o zaèetih postopkih steèajev in likvidacij na naših sodišèih, katerih skupno število se je v tem èasu poveèalo za 53 oziroma za 29.4%.

Po podatkih, objavljenih v Uradnih listih RS, je bil na sodišèih v letu 1999 zaèet:

· postopek prisilne poravnave v 35 pravnih osebah (v letu 1998 v 41 pravnih osebah),

Število pravnih oseb z blokiranim

žiro raèunom je bilo za 9.1%

veèje kot v letu 1998

Skupno število

steèajev in

likvidacij je bilo

za 29.4% veèje kot

v letu 1998

Stran 18

DELOVNIZVEZKI ZMAR

· steèajni postopek v 227 pravnih osebah (v letu 1998 v 168 pravnih osebah)

· in likvidacijski postopek v 6 pravnih osebah (v letu 1998 v 12 pravnih

osebah).

II. PREGLED POSLOVANJA VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ IN PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1996 – 1999

2.1 Pregled poslovanja gospodarskih družb v obdobju 1996 - 1999

Od leta 1994, odkar gospodarske družbe vodijo raèunovodske evidence v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi, se je njihovo število do leta 1998 ves èas poveèevalo in bilo leta 1998 za 6,644 veèje kot v letu 1994. Število njihovih delavcev se je v prvem letu poveèalo in bilo leta 1995 za 9,482 veèje kot v letu 1994, potem pa se je njihovo število vsako leto zmanjševalo in leta 1998 so gospodarske družbe zaposlovale že 25,508 delavcev manj kot leta 1995.

Takšen trend dogodkov je prekinilo leto 1999. Število gospodarskih družb se je tega leta zmanjšalo v primerjavi z letom 1998 skupno sicer samo za 32 ter se istoèasno poveèalo število zaposlenih za 4,387 delavcev.

Gospodarske družbe so v povpreèju zaposlovale vedno manj delavcev, iz èesar lahko sklepamo, da v povpreèju postajajo vse manjše. Število delavcev, ki jih je v povpreèju zaposlovala posamezna gospodarska družba, se je zmanjšalo s 15.4 v letu 1994 na 12.2 v letu 1998 in se v letu 1999 poveèalo na 12.3.

Leto 1999 je bilo za gospodarske družbe poslovno najuspešnejše. Od leta 1994 do vkljuèno leta 1996 so bili prihodki gospodarskih družb manjši od odhodkov in celotni dobièek manjši od celotne izgube. Razlika med èistim

Tabela 8.: Število gospodarskih dru



b in število zaposlenih v njih v obdobju 1994 - 1999

Leto Št. gospodarskih drub Verini indeks Št. zaposlenih Verini indeks

1994 30,941 - 475,120 -

1995 33,609 108.6 484,602 102.0

1996 35,786 106.5 467,238 96.4

1997 36,717 102.6 460,376 98.5

1998 37,585 102.4 459,094 99.7

1999 37,553 99.9 463,481 101.0

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub za leto 1994, 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999.

Tabela 9.: Èisti dobièek in èista izguba gospodarskih dru



b v obdobju 1994 - 1999

Leto Z n e s e k v m i o S I T

ÈISTI DOBIÈEK ÈISTA IZGUBA NETO ÈISTI DOBIÈEK +

NETO ÈISTA IZGUBA -

1994 83,403 119,870 -36,467

1995 112,956 137,893 -24,937

1996 121,764 182,181 -60,417

1997 177,258 181,126 -3,868

1998 209,269 172,733 +36,536

1999 258,786 139,266 +119,520

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub za leto 1994, 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999.

V letu 1999

se je število

gospodarskih

družb prviè

nekoliko

zmanjšalo

Stran 20

DELOVNIZVEZKI ZMAR

dobièkom in èisto izgubo je bila negativna, najveèja leta 1996, ko je neto èista izguba znašala 60,417 milijonov tolarjev. Leta 1997 so bili prihodki družb prviè nekoliko veèji od odhodkov, in sicer za 0.3%, celotni dobièek je bil veèji od celotne izgube za 17,860 milijonov tolarjev, razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila še vedno negativna, vendar mnogo manjša kot v predhodnih letih, in neto èista izguba je znašala 3,868 milijonov tolarjev. Od leta 1997 dalje se je pozitivna razlika med prihodki in odhodki poveèevala. Leta 1998 so bili prihodki veèji od odhodkov za 0.9%, leta 1999 pa že za 1.9%. Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo, ki je bila leta 1998 prviè pozitivna (neto èisti dobièek je znašal 36,536 milijonov tolarjev), se je v letu 1999 poveèala kar za 227.1%, tako da je neto èisti dobièek znašal 119,520 milijonov tolarjev.

2.1.1 N

^{EKATERIKAZALNIKIUSPEŠNOSTIPOSLOVANJAVSEH}

GOSPODARSKIHDRU

Ž

B SKUPAJVOBDOBJU

1996 - 1999

Za izhodišèno je vzeto leto 1996, ko je bil skupni poslovni izid vseh gospodarskih družb najslabši in se je potem vsako leto izboljševal.

Produktivnost dela, merjena s skupnimi prihodki na zaposlenega in poslovnimi prihodki na zaposlenega, se je ves èas poveèevala. Skupni prihodek na zaposlenega se je poveèal z 12,146 tisoè tolarjev v letu 1996 na 16,921 tisoè tolarjev v letu 1999, poslovni prihodki na zaposlenega pa so se v tem èasu poveèali z 11,372 tisoè tolarjev na 15,910 tisoè tolarjev.

Delež prihodkov od izvoza v poslovnih prihodkih se je poveèal s 23.9% v letu 1996 na 25.8% v letu 1998, v letu 1999 pa zmanjšal na 24.3%.

Ekonomiènost poslovanja se je ves ta èas izboljševala. Razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, ki je bila v letu 1996 negativna, je v letu 1997 postala pozitivna ter se poveèevala, tako da so bili poslovni prihodki v letu 1999 že za 1.3% veèji od poslovnih odhodkov.

Ves ta èas se je poveèevala tudi dodana vrednost na zaposlenega in se poveèala z 2,713 tisoè tolarjev v letu 1996 na 3,916 tisoè tolarjev v letu 1999. Hkrati se je v tem èasu zmanjševal delež plaè in stroškov za socialno varnost v dodani vrednosti in se skupno zmanjšal s 60.1% v letu 1996 na 55.8% v letu 1999.

Delež èistega dobièka v skupnih prihodkih se je ves èas poveèeval in istoèasno zmanjševal delež èiste izgube. Tako se je delež èistega dobièka v skupnih prihodkih poveèal z 2.1% v letu 1996 na 3.3% v letu 1999, delež èiste izgube v skupnih prihodkih pa zmanjšal s 3.2% v letu 1996 na 1.8% v letu 1999.

Struktura sredstev se v obdobju 1996 – 1999 ni bistveno spremenila. V obdobju 1996 – 1997 se je delež stalnih sredstev poveèal za 1.1 strukturne toèke s 64.4% na 65.5% ter hkrati za prav toliko zmanjšal delež gibljivih sredstev s 35.6% na 34.5%. Po letu 1997 se je delež stalnih sredstev zmanjšal na 65.2% v letu 1998 in na 64.3% v letu 1999, poveèal pa delež

gibljivih sredstev na 34.8% v letu 1998 in na 35.7% v letu 1999.

V strukturi obveznosti do virov sredstev je prišlo do postopnega Razlika med

èistim dobièkom in èisto izgubo je bila prviè

pozitivna v letu 1998, v letu 1999 se je poveèala za 227.1%

Delež prihodkov od izvoza v posl. prihodkih se je v letu 1999 zmanjšal

Manjši tudi delež

plaè in stroškov za socialno varnost v dodani vrednosti

Struktura sredstev se ni bistveno spremenila, v strukturi obvezno- sti do virov

sredstev pa

se je zmanjšal

delež kapitala in

poveèal delež tujih

virov sredstev

zmanjševanja deleža kapitala in poveèevanja deleža dolgoroènih obveznosti.

Delež kapitala se je zmanjšal s 54.6% v letu 1996 na 50.5% v letu 1999.

Istoèasno se je poveèal delež dolgoroènih obveznosti z 10.9% v letu 1996 na 16.5% v letu 1999. Delež kratkoroènih obveznosti se je zmanjševal do leta 1998. Zmanjšal se je s 30.0% v letu 1996 na 28.4% v letu 1998 ter se v letu 1999 poveèal na 28.9%.

Glede na spremembe v strukturi sredstev in strukturi virov sredstev v obdobju 1996 – 1999 se je pokritost sredstev z lastnimi viri (kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami) ves èas rahlo zmanjševala in se zmanjšala od 0.58 v letu 1996 na 0.53 v letu 1999.

Koliènik kreditne sposobnosti, ki nam pove, koliko stalnih sredstev in dolgoroènih terjatev iz poslovanja je pokritih s kvalitetnimi viri sredstev (kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi), je bil v letih 1996 in 1997 enak 1.04, se v letu 1998 poveèal na 1.05 in v letu 1999 na 1.06.

Donosnost kapitala (izraèunana v odstotnem deležu neto èistega dobièka oziroma neto èiste izgube) je bila zaradi neto èiste izgube, ki so jo imele gospodarske družbe v letih 1996 in 1997, negativna, vendar se je v tem èasu zmanjšala od – 1.8% na – 0.1%. V letu 1998 so gospodarske družbe izkazale neto èisti dobièek, ki se je v letu 1999 zelo poveèal. Glede na to je donosnost kapitala postala pozitivna in bila v letu 1998 0.9%, v letu 1999 pa 2.5%.

2.1.2 K

^{AZALNIKIUSPEŠNOSTIPOSLOVANJA}GOSPODARSKIHDRU

Ž

B POSAMEZNIH

^{DEJAVNOSTIVOBDOBJU}

1996 – 1999

V priloženi 3., 4. in 5. tabeli je razvidno gibanje posameznih kazalnikov v posameznih dejavnostih v obdobju 1996 – 1999. Ker se posamezne dejavnosti med seboj razlikujejo tudi po naravi posla, ki ga opravljajo, kazalniki v posameznih dejavnostih niso vedno medsebojno primerljivi.

Nekaj pojasnil k izbranim kategorijam in kazalnikom:

· Š

TEVILOZAPOSLENIH

je povpreèno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur v obraèunskem obdobju.

· D

ODANA VREDNOST

je kosmati donos poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev ter druge odhodke poslovanja.

· D

ELE

Ž

PRODAJ V TUJINO

je delež èistih prihodkov iz prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala v poslovnih prihodkih.

· R

ENTABILNOSTPOSLOVANJA

je izraèunana kot donosnost kapitala, izražena v odstotnem deležu neto èistega dobièka oziroma neto èiste izgube poslovnega leta.

· S

TOPNJA FINANÈNE VARNOSTI

je stopnja pokritja sredstev z lastnimi viri (s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami).

· K

OLIÈNIK KREDITNE SPOSOBNOSTI

nam pove, koliko stalnih sredstev in dolgoroènih terjatev iz poslovanja je pokritih s kvalitetnimi viri sredstev (s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi).

V nadaljevanju je opisano gibanje nekaterih kazalnikov v obdobju 1996 - 1999 samo v tistih dejavnostih, ki so v letu 1999 izkazale najveèje vrednosti neto èistega dobièka (predelovalne dejavnosti, dejavnost trgovine, popravil

Pokritost sredstev z lastnimi viri se je zmanjšala Kolièmik kreditne sposobnosti se je poveèal

Donosnost kapitala

se je izboljšala in

znašala v letu 1999

2.5%

Stran 22

DELOVNIZVEZKI ZMAR

motornih vozil in izdelkov široke porabe ter dejavnost prometa, skladišèenja in zvez) in dejavnosti, ki je izkazala najveèjo neto èisto izgubo (dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in vodo).

Skupna znaèilnost vseh štirih obravnavanih dejavnosti je, da se je v obdobju 1996 – 1999 njihova produktivnost dela (merjena tako s skupnimi prihodki na zaposlenega kot s poslovnimi prihodki na zaposlenega) ves èas poveèevala. V tem èasu se je poveèevala tudi dodana vrednost na zaposlenega, vendar samo v obravnavanih dejavnostih z najveèjim neto èistim dobièkom v letu 1999, medtem ko se je v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo poveèevala samo do leta 1998 in se v letu 1999 zmanjšala.

V predelovalnih dejavnostih se je število gospodarskih družb v obdobju 1996 – 1999 nenehno poveèevalo in se v tem obdobju poveèalo s 5,876 na 6,283 oziroma za 407. V njih je zaposlenih tudi najveè delavcev. Število njihovih delavcev se je v obdobju 1996 – 1998 zmanjšalo z 222,889 na 211,380 oziroma za 11,509 in se v letu 1999 poveèalo za 236 na 211,616.

V vseh teh letih so s svojimi prihodki, sredstvi in ustvarjeno dodano vrednostjo prispevali najveèje deleže k celotni vrednosti vseh gospodarskih družb skupaj. Velik del njihovih prihodkov je ustvarjen s prodajo na tujem trgu, ker je med njimi precej zelo velikih izvoznikov. Zato je delež èistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v poslovnih prihodkih v teh dejavnostih najveèji. Ta delež se je v obdobju 1996 – 1998 poveèeval in se poveèal z 49.1% v letu 1996 na 53.0% v letu 1998 ter se v letu 1999 zmanjšal na 51.9%. Prihodki so bili manjši od odhodkov samo v letu 1996. Takrat je dejavnost izkazala neto èisto izgubo v znesku 45,720 milijonov tolarjev in z njo doprinesla kar 75.7% k celotni vrednosti neto èiste izgube vseh gospodarskih družb tistega leta. Že v naslednjem letu so bili prihodki veèji od odhodkov, pokritost odhodkov s prihodki pa se je do vkljuèno leta 1999 poveèevala. Dejavnost je v letu 1997 izkazala neto èisti dobièek v Tabela 10.: Neto èisti dobièek oz. neto èista izguba v obdobju 1996 - 1999

DEJAVNOST

NETO ÈISTI DOBIÈEK + / NETO ÈISTA IZGUBA - Z n e s e k v m i o S I T

1996 1997 1998 1999

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo -1,363 -110 120 -690

B Ribištvo -14 -53 16 -55

C Rudarstvo -5,114 -3,129 -1,437 -4,615

D Predelovalne dejavnosti -45,720 2,053 28,688 60,144 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo -19,599 -22,338 -18,593 -12,444

F Gradbeništvo -539 3,425 -318 5,602

G Trgovina, popravila motor. vozil 12,767 22,036 22,829 37,028

H Gostinstvo -3,068 -694 -2,992 -1,889

I Promet, skladišèenje in zveze 3,142 11,113 25,499 22,006 J Finanèno posredništvo 5,356 -6,861 -8,557 7,377 K Nepremiènine, najem in posl. stor. -5,249 -8,036 -10,356 5,724 L Javna uprava, obramba, soc. zavar. -31 -160 -72 -138

M Izobra



evanje -12 -306 96 182

N Zdravstvo in socialno varstvo -113 -674 488 1,450 O Dr. javne, skupne in osebne storitve -860 -134 1,125 -162 SKUPAJ GOSPODARSKE DRUBE -60,417 -3,868 36,536 119,520

Vir: APP - Statistièni podatki iz bilance uspeha gospodarskih drub za leto 1996, 1997, 1998 in 1999.

Družbe v predelo-

valnih dejavnostih

zaposlujejo najveè

delavcev in s svo-

jimi prihodki,

sredstvi in ustva-

rjeno dodano

vrednostjo prispe-

vajo najveèje

vrednosti k celotni

vrednosti vseh

družb.

Njihovo poslovanje je postalo donosno leta 1997, najveèja donosnost kapita- la dosežena v lanskem letu (3.9%) znesku 2,053 milijonov tolarjev, v letu 1998 pa že 28,688 milijonov tolarjev

oziroma 78.5% in v letu 1999 60,144 miljonov tolarjev oziroma 50.3%

celotnega neto èistega dobièka vseh gospodarskih družb. V strukturi sredstev se je delež stalnih sredstev ves èas rahlo zmanjševal in istoèasno poveèeval delež gibljivih sredstev. Konec leta 1999 je delež njihovih stalnih sredstev znašal 57.5% in delež gibljivih sredstev 42.5% vseh sredstev. V strukturi obveznosti do virov sredstev je bil delež kapitala konec leta 1996 in 1997 enak 51.6%, se potem poveèeval in bil konec leta 1999 56.8%. Hkrati se je zmanjševal delež dolgoroènih obveznosti, ki je konec leta 1999 znašal 8.4%. Delež kratkoroènih obveznosti pa se je najprej nekoliko poveèal, potem pa zmanjševal in bil konec leta 1999 30.6%. Pokritost sredstev s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami je bila konec leta 1996 in 1997 0.55, se potem poveèevala in bila konec leta 1999 0.60. Stalna sredstva in dolgoroène terjatve iz poslovanja so bila vsa leta v celoti krita s kvalitativnimi viri sredstev. Pokritost se je v obdobju 1996 – 1999 poveèala od 1.08 na 1.18. Glede na poslovni izid v posameznih letih je bila donosnost kapitala v letu 1996 negativna (-4.7%), potem pa pozitivna in se poveèevala do 3.9% ob koncu leta 1999.

V dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe je najveè gospodarskih družb. Njihovo število se je v obdobju 1996 – 1998 poveèalo za 169 s 14,821 na 14,990 in se v letu 1999 zmanjšalo kar za 734, na 14,256. Število njihovih delavcev se je do 1998 vsako leto poveèalo. V obdobju 1996 – 1998 se je poveèalo od 78,613 na 80,576, to je za 1,963 delavcev, potem pa se je v letu 1999 zmanjšalo za 1,978 delavcev na 78,598. Delež pri njih zaposlenih delavcev se je v tem èasu gibal okrog 17.0% zaposlenih v vseh gospodarskih družbah skupaj, kar je sicer znatno manj kot v predelovalnih dejavnostih in veè kot v drugih dejavnostih. Drugo mesto (takoj za predelovalnimi dejavnostmi) pa te družbe zavzemajo tudi po prispevkih k celotni vrednosti prihodka, dodane vrednosti in sredstev vseh gospodarskih družb skupaj. Najveèji del prihodka ustvarijo s prodajo na domaèem trgu. Delež èistega prihodka iz prodaje na tujem trgu v poslovnih prihodkih se je v obdobju 1996 – 1997 poveèal od 7.8% na 8.9%, po letu 1997 pa zmanjševal in v letu 1999 znašal 7.9%. Njihovi prihodki so bili v obravnavanem obdobju ves èas veèji od odhodkov. Dejavnost je v obdobju 1996 – 1999 vseskozi izkazovala neto èisti dobièek, ki se je vsako leto poveèal in v letu 1998 predstavljal 62.5%, v letu 1999 pa 31.0% celotnega neto èistega dobièka vseh gospodarskih družb. V njihovi strukturi sredstev za razliko od predelovalnih dejavnosti dobro polovico vrednosti predstavljajo gibljiva sredstva. V obdobju 1996 – 1999 se je delež stalnih sredstev poveèal od 44.7% na 46.9% ter hkrati ustrezno zmanjšal delež gibljivih sredstev od 55.3% na 53.1%. V njihovi strukturi obveznosti do virov sredstev prevladujejo kratkoroène obveznosti. Njihov delež se je v obdobju 1996 – 1998 zmanjševal in se v letu 1999 poveèal na 49.4%. Istoèasno se je delež kapitala poveèal od 39.1% v letu 1996 na 39.5% v letu 1997, potem pa zmanjševal in znašal v letu 1999 37.1%. Vsako leto pa se je v tem obdobju poveèal delež

dolgoroènih obveznosti, in to s 7.8% v letu 1996 na 9.8% v letu 1999.

Pokritost sredstev s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami je bila v letih 1996 in 1997 enaka 0.43, se potem zmanjševala in v letu 1999 znašala 0.40. Te spremembe so bile ravno obratne tistim v predelovalnih dejavnostih in s slabšo stopnjo pokritja. Tudi stopnja pokritja stalnih sredstev in dolgoroènih terjatev iz poslovanja s kvalitativnimi viri sredstev se je spreminjala obratno kot v predelovalnih dejavnostih. Tam se je stopnja pokritja v obdobju 1996 – 1999 poveèevala, v dejavnosti trgovine, popravil

V dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe je najveè gospodarskih družb. Po številu zaposlenih in njihovih prispev- kih k celotni vrednosti prihodka, sredstev in do- dane vrednosti vseh družb zavzemajo drugo mesto.

Njihovo poslovanje je bilo vsa leta donosno,

donosnost kapi-

tala pa veèja kot

v predelovalnih

dejavnostih.

Stran 24

DELOVNIZVEZKI ZMAR

motornih vozil in izdelkov široke porabe pa zmanjševala in se zmanjšala z 1.10 v letu 1996 na 1.04 v letu 1999. Ker so gospodarske družbe v celotnem obravnavanem obdobju izkazovale neto èisti dobièek, je bila donosnost kapitala ves èas pozitivna in se poveèala z 2.9% v letu 1996 na 5.8% v letu 1999. Ves èas pa je bila donosnost kapitala v tej dejavnosti veèja kot v predelovalnih dejavnostih.

V dejavnosti prometa skladišèenja in zvez je znatno manj gospodarskih družb. Njihovo število se je v obravnavanem obdobju gibalo okrog dobrih 5% vseh gospodarskih družb. V letu 1996 jih je bilo 1,915, se v letu 1997 zmanjšalo, potem pa poveèevalo, tako da jih je bilo leta 1999 1,955.

Število pri njih zaposlenih delavcev je pol manjše kot v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. V letu 1996 je bilo zaposlenih 37,371 delavcev. V letu 1997 se je število delavcev zmanjšalo in se v naslednjih dveh letih poveèevalo, tako da jih je bilo v letu 1999 37,852, torej 481 veè kot v letu 1996. Prispevki k skupnemu poslovanju vseh gospodarskih družb so bili manjši kot v prejšnjih dveh obravnavanih dejavnostih. Njihov prispevek k celotnemu prihodku se je gibal okrog 6%, k celotni dodani vrednosti okrog dobrih 10% in k celotni vrednosti sredstev okrog 9%. Dobro polovico prihodka ustvarijo s prodajo na domaèem trgu.

Delež èistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v poslovnih prihodkih je v letu 1996 znašal 30.0%, se v letu 1997 poveèal na 30.8%, potem pa zmanjševal in se zmanjšal na 27.1% v letu 1999. Prihodki so bili ves èas veèji od odhodkov. Pozitivna razlika med njimi se je v obdobju 1996 – 1998 poveèevala, tako da so bili prihodki v letu 1998 že za 6.4% veèji od odhodkov, v letu 1999 pa manj, in sicer za 4.8%. Dejavnost je celotno obravnavano obdobje izkazovala neto èisti dobièek, ki se je v obdobju 1996 – 1998 vsako leto zelo poveèal. V letu 1998 je znašal 25,499 milijonov tolarjev, to je veè kot v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ter manj kot v predelovalnih dejavnostih in predstavljal 69.8% celotnega neto èistega dobièka vseh gospodarskih družb skupaj. Potem pa se je v letu 1999 sprièo slabšega poslovanja zmanjšal tudi neto èisti dobièek. Bil je za 13.7% manjši kot v letu 1998 in je predstavljal 18.4% celotnega neto èistega dobièka vseh gospodarskih družb.

V obdobju 1996 – 1998 se je v njihovi strukturi sredstev delež stalnih sredstev poveèeval in istoèasno zmanjševal delež gibljivih sredstev. V letu 1999 pa se je delež stalnih sredstev zmanjšal na 80.2% in poveèal delež gibljivih sredstev na 19.8%. V strukturi obveznosti do virov sredstev se je delež kapitala v letu 1997 zmanjšal, v letu 1998 poveèal, potem ponovno zmanjšal in bil v letu 1999 s 57.5% najmanjši v obravnavanem obdobju. Obratno se je dogajalo z deležem kratkoroènih obveznosti, ki je v letu 1999 znašal 19.0%. Samo delež dolgoroènih obveznosti se je ves ta èas poveèeval in bil leta 1999 19.9%. Stopnja pokritja sredstev s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami se je v letu 1997 zmanjšala, se naslednje leto nekoliko poveèala, potem pa ponovno zmanjšala in bila najmanjša leta 1999, ko je znašala 0.59. V obdobju 1996 – 1999 stalna sredstva in dolgoroène terjatve iz poslovanja nobeno leto niso bila v celoti pokrita s kvalitetnimi viri sredstev. Ta stopnja je bila najveèja leta 1998, ko je znašala 0.99, potem pa se je v letu 1999 ponovno zmanjšala na 0.98.

Glede na poslovni izid se je donosnost kapitala v obdobju 1996 – 1998 naglo poveèevala, bila najveèja v letu 1998, 5.8% in se potem v letu 1999 zmanjšala na 4.5%.

V dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo je bilo v letu 1996 117 gospodarskih družb. To število se je v obdobju 1997 – 1998 nekoliko V dejavnosti

prometa, skladi-

šèenja in zvez je samo 5% vseh gospodarskih družb. Njihovi prispevki k skupnemu poslovanju vseh družb so znatno manjši kot v prejšnjih dveh dejavnostih.

Poslovanje družb

je bilo vsa leta

donosno, najveèja

donosnost kapitala

pa je bila dosežena

leta 1998 (5.8%) in

bila v primerjavi

z drugimi

dejavnostmi

najveèja.

poveèalo. V letu 1998 jih je bilo 125, prav toliko pa tudi v letu 1999, kar je predstavljalo samo 0.3% vseh gospodarskih družb. Število njihovih delavcev se je v obdobju 1996 – 1999 ves èas zmanjševalo in se zmanjšalo od 13,139 v letu 1996 na 12,487 v letu 1999, to je za 652 delavcev.

Glede na to se je nekoliko zmanjšal tudi njihov delež v celotnem številu zaposlenih v vseh gospodarskih družbah skupaj, in sicer z 2.8%, kolikor je znašal v letih 1996 in 1997, na 2.7% v letih 1998 in 1999. Njihov prispevek k celotnemu prihodku se je gibal okrog 5%, približno toliko tudi k celotni dodani vrednosti, k celotni vrednosti sredstev vseh gospodarskih družb skupaj pa med 14% in 15%. Dobrih 90% celotnega prihodka ustvarijo s prodajo na domaèem trgu. Delež èistega prihodka od prodaje na tujem trgu v njihovih poslovnih prihodkih je bil najveèji leta 1996, ko je znašal 4.2%. V letu 1997 se je ta delež zmanjšal na 3.2%, ostal enak v letu 1998 in se v letu 1999 zmanjšal na 1.4%. Njihovi prihodki so bili ves èas manjši od njihovih odhodkov. V letu 1996 so bili odhodki za 6.7% veèji od prihodkov, v letu 1997 še za 0.1 odstotne toèke veè, potem pa se je razlika manjšala. V letu 1999 so bili odhodki še za 3.2% veèji od prihodkov.

Glede na to so gospodarske družbe v tej dejavnosti skupno izkazovale ves èas neto èisto izgubo, ki je v letu 1996 predstavljala 32.4% celotne neto èiste izgube vseh gospodarskih družb skupaj. Najveèja je bila v letu 1997 z zneskom 22,338 milijonov tolarjev in bila za 14.0% veèja kot v letu 1996. V letu 1998 se je zmanjšala in bila manjša kot v letu 1997 za 16.8%.

Še bolj pa se je zmanjšala v letu 1999, ko je znašala 12,444 milijonov tolarjev, kar je 33.1% manj kot v letu 1998. V strukturi sredstev imajo med vsemi dejavnostmi najveèji delež stalnih sredstev in najmanjši delež gibljivih sredstev. V letih 1996 in 1998 je bil delež stalnih sredstev enak 89.9%, se v letu 1998 poveèal na 90.9%, potem pa v letu 1999 zmanjšal na 89.6%.

Obratno se je dogajalo z deležem gibljivih sredstev, ki je v letu 1999 znašal 10.4%. V strukturi obveznosti do virov sredstev imajo velik delež

kapitala, veèji kot gospodarske družbe iz prej obravnavanih treh dejavnosti.

Delež kapitala se je v obdobju 1996 – 1999 ves èas postopno zmanjševal in se najbolj (za 2.4 strukturne toèke) zmanjšal v obdobju 1998 – 1999 na 72.6% v letu 1999. Hkrati se je ves èas poveèeval delež dolgoroènih obveznosti in se poveèal s 13.9% v letu 1996 na 16.1% v letu 1999. Delež

kratkoroènih obveznosti se je zmanjšal z 8.0% v letu 1996 na 6.6% v letu 1998 in se v letu 1999 poveèal na 7.3%. Stopnja pokritosti sredstev s kapitalom in dolgoroènimi rezervacijami je bila vseskozi veèja kot v prej obravnavanih dejavnostih. V obdobju 1996 – 1998 je bila enaka 0.78, potem pa se je nekoliko zmanjšala in znašala v letu 1999 0.75. Kvalitetni viri sredstev so bili ves èas tolikšni, da so v celoti pokrili stalna sredstva in dolgoroène terjatve iz poslovanja. V letih 1996, 1997 in 1998 je ta stopnja znašala 1.01 in v letu 1999 1.00. Zaradi neto èiste izgube v tej dejavosti je imela donosnost kapitala ves èas negativni predznak, vendar se je kljub temu izboljševala (s –2.8% v letu 1996 na –1.3% v letu 1999).

Še manj družb je v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (0.3%), temu posledièno so skromnejši tudi njihovi prispevki k poslovanju vseh družb skupaj.

V strukturi sredstev imajo med vsemi deja- vnostmi najveèji delež stalnih sredstev (predvsem nepremiènin), v strukturi obveznosti do virov sredstev pa velik delež

kapitala.

Družbe v tej

dejavnosti so

skupno ves èas

izkazovale neto

èisto izgubo,

najveèjo leta 1997,

najmanjšo pa v

lanskem letu.