Pri pripravi indikatorjev in strukturnih sprememb so sodelovali:

© 2004, Urad za makroekonomske analize in razvoj Poročilo o razvoju 2004

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šušteršič, direktor

http://www.gov.si/umar/

Urednici: Ana MURN, Rotija KMET ZUPANČIČ Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Izdelava grafikonov: Marjeta ŽIGMAN Lektoriranje: Slavica REMŠKAR

Naslovnica, oblikovna zasnova: Sandi RADOVAN, studio DVA

Tisk: SOLOS, Ljubljana Naklada: 300 Ljubljana, 2004

Urednici:

Ana MURN

Rotija KMET ZUPANČIČ

Koordinatorji:

Bednaš Maja (Makroekonomska stabilnost), Hafner Marjan (Finanèni sektor), Kajzer Alenka (Izobraževanje in usposabljanje), Kersnik Maja, Kidriè Dušan (Socialni razvoj), Kmet Zupanèiè Rotija (Spremembe gospodarske strukture), Lavraè Ivo (Prostorsko skladen razvoj), Murn Ana (Predgovor, Uravnoteženost gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja, Zakljuèevanje institucionalnih reform tranzicije, Infrastruktura, Regionalni razvoj, Okoljski razvoj), Rojec Matija (Poveèanje konkurenènosti podjetniškega sektorja), Stare Metka (Raziskave, tehnološki razvoj in inoviranje, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije), Šušteršiè Janez (Izboljšanje uèinkovitosti države).

Pri pripravi indikatorjev in strukturnih sprememb so sodelovali:

Bednaš Maja (Deželno tveganje), Chiaiutta A. Andreij (Indeks nacionalne konkurenènosti po WEF), Hafner Marjan (Bilanèna vsota bank, Zavarovalne premije, Tržna kapitalizacija), Javornik Jana (Indeks èlovekovega razvoja), Juranèiè Slavica (Stroški dela na enoto proizvoda, Tržni delež), Kersnik Maja (Prebivalstvo v gospodinjstvih brez zaposlitve, Tveganje revšèine), Kmet Zupanèiè Rotija (Raba interneta), Kondža Jasna (Javnofinanèno ravnovesje, Javnofinanèni odhodki), Kovaè Mateja (Intenzivnost kmetovanja, Intenzivnost poseka lesa), Kraigher Tomaž

(Stopnja brezposelnosti, Stopnja zaposlenosti, Produktivnost dela, Povpreèno število let šolanja delovno aktivnih, Delež prebivalstva s konèano srednjo šolo, Prièakovana življenjska doba, Umrljivost dojenèkov), Kušar Janez (Delež investicij v bruto domaèem proizvodu), Markiè Jože (Plaèilnobilanèno ravnovesje, Bruto zunanji dolg), Miækoviæ Slaven (Dolg širše opredeljene države), Murn Ana (Državne pomoèi), Peèar Janja (Medregionalne variacije v stopnji brezposelnosti, Medregionalne variacije v bruto domaèem proizvodu), Povšnar Jure (Energetska intenzivnost, Delež cestnega v blagovnem prometu, Delež porabe obnovljivih virov), Rojec Matija (Neposredne tuje investicije), Tavèar Branka (Bruto domaèi proizvod na prebivalca po kupni moèi, Realna rast bruto domaèega proizvoda), Trampuž Aco, Zajc Katarina (Sodni zaostanki), Vasle Boštjan (Inflacija), Zakotnik Ivanka (Faktorska struktura blagovnega izvoza, Delež

“umazanih industrij” v predelovalnih dejavnostih), Žakelj Luka (Število raziskovalcev na tisoè delovno aktivnih prebivalcev, Izdatki za razvojno-raziskovalno dejavnost).

Kratice držav A-Avstrija, B-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Èeška, CY-Ciper, DK-Danska, D-Nemèija, E-Španija, EE-Estonija, EL-Grèija, F-Francija, FIN-Finska, HU-Madžarska, I-Italija, IRL- Irska, L-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, P-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, S-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turèija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija.

KAZALO KAZALO KAZALO KAZALO KAZALO

Predgovor 7

Povzetek glavnih ugotovitev 10

PORO^ILO O RAZVOJU 17

1. Rezultati razvoja 19

1.1. Uravnoteženost gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja 19

1.2. Spremembe gospodarske strukture 23

2. Predpogoji uresni~evanja razvojne strategije 26

2.1. Makroekonomska stabilnost 26

2.2. Zaključevanje institucionalnih reform tranzicije 29 3. Mehanizmi uresni~evanja razvojne strategije 32

3.1. Prehod na družbo, temelječo na znanju 32

3.2. Krepitev konkurenčnosti gospodarstva 34

3.2.1. Povečevanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja 34

3.2.2. Finančni sektor 37

3.2.3 Infrastruktura 39

3.3. Izboljševanje učinkovitosti države 42

3.4. Regionalno in prostorsko skladni razvoj 45

4. Okoljski razvoj 48

5. Socialni razvoj 51

Literatura in viri 53

Analiti~na priloga - Indikatorji 55

Predgovor

Osnovni namen Poroèila o razvoju je spremljanje uresnièevanja Strategije gospo- darskega razvoja Slovenije (SGRS), sprejete julija 2001. Poroèilo ocenjuje, ali razvoj države sledi cilju trajnostnega poveèevanja blaginje prebivalcev in prebivalk Slovenije ter koliko uspevamo krepiti v SGRS opredeljene razvojne dejavnike oziroma mehanizme. Poroèilo se je uveljavilo tako znotraj vlade kot v strokovni javnosti, kar je potrdila razprava na predstavitvi lanskega poroèila in upoštevanje njegovih priporoèil v vladnem Programu za uèinkovit vstop v Evropsko unijo.

Poroèilo sloni veèinoma na rezultatih nabora kazalnikov za spremljanje razvoja, ki smo ga zaèeli oblikovati že v èasu priprave SGRS. Pri izboru smo prvenstveno izhajali iz vsebine SGRS in iz podatkov, ki jih zagotavlja Statistièni urad Republike Slovenije (SURS), obenem pa smo uporabljali tudi druge vire. Skušali smo doseèi tudi najveèjo možno usklajenost izbora kazalnikov s strukturnimi indikatorji, ki jih je Evropska komisija v istem èasu razvijala za spremljanje Lizbonske strategije.

Letošnji nabor kazalnikov ni bistveno drugaèen od preteklih let. Nekaterih kazalnikov ne pripravljamo vsako leto, ker nimamo na voljo novih razpoložljivih podatkov (letos so to: inovativna podjetja, konkurenènost po IMD, indeks pristnega varèevanja, varni strežniki) ali ker so prekompleksni (indeks uravnoteženega razvoja) za letno ažuriranje. Manjkajoèe kazalnike smo ponekod nadomestili s sekundarnimi, uvedli pa smo tudi novega (sodni zaostanki). Razvoj Slovenije smo preverili tudi s strukturnimi kazalniki, s katerimi Evropska komisija ocenjuje razvoj Evropske unije, držav èlanic in novih pristopnic.

Z letošnjim vstopom Slovenije v Evropsko unijo postaja aktualno vprašanje umestitve slovenske nacionalne razvojne strategije in prioritet v kontekst Lizbonske strategije. Osnovni slovenski strateški dokument na podroèju gospodarskega razvoja je leta 2001 sprejeta Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001–2006 (SGRS). Na ravni Evropske unije je primerljiv dokument Lizbonska strategija, sprejeta leta 2000 in dopolnjevana na nekaj naslednji sestankih Sveta Evropske unije (npr. v Goeteborgu z usmeritvami na podroèju okolja, v Barceloni z usmeritvami na podroèju raziskovalne dejavnosti itd.). Ob tem se zastavljata dve temeljni vprašanji. Prvo se nanaša na primerljivost med obema dokumentoma, drugo pa na to, kaj mora Slovenija storiti, da postavi nacionalno strategijo v kontekst Lizbonske strategije in da opredeli, kaj so s slovenskega stališèa najpomembnejši elementi Lizbonske strategije in kakšen je naš “nacionalni interes”

pri njenem izvajanju.

•

Po razvojnem konceptu in okvirni vsebini se SGRS ujema z Lizbonsko strategijo.

Obe izhajata iz uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja, pri èemer dajeta prednost gospodarskemu razvoju. Socialni razvoj se povezuje z gospodarskim pri zaposlovanju in pri graditvi na znanju temeljeèe družbe, pri obdavèevanju in pri reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema. Okoljski razvoj se povezuje z gospodarskim pri obdavèevanju okoljsko škodljivih dejavnosti in naložb, razvoju okoljskih tehnologij ter pri poudarjanju racionalnega izkorišèanja naravnih virov, vkljuèno z zmanjševanjem energetske intenzivnosti razvoja.

•

Nacionalne razvojne prioritete SGRS so skoraj povsem usklajene z evropskimi, obstaja pa nekaj pomembnih razlik. Pri opredeljevanju prioritetnih ukrepov tako SGRS kot Lizbonska strategija izhajata iz identifikacije glavnih slabosti, pri èemer so nekatere slovenske slabosti deloma iste, deloma pa so specifiène (zlasti v smislu nedokonèanih tranzicijskih reform). Razlike so predvsem v tem, da SGRS (i) sicer poudarja konkurenènost, vendar precej bolj skromno in neodloèno kot Lizbonska strategija; (ii) makroekonomsko stabilnost jemlje kot enostavno dosegljiv kratkoroèni cilj, kar za Lizbonsko strategijo ne velja; (iii) precej manj govori o problemu zaposlovanja in zaposljivosti ter o ustvarjanju kakovostnih delovnih mest; (iv) izpostavlja nekatere posebne prioritete, zlasti uèinkovitost države, politike za vkljuèitev v notranji trg Evropske unije ter regionalni razvoj.

•

Po naèinu podajanja vsebine je SGRS bolj konceptualne in usmerjevalne narave, Lizbonska strategija pa se pri opredeljevanju aktivnosti in ukrepov konkretnejša in bolj akcijsko usmerjena. Medtem ko je Lizbonska strategija pri postavljenih prioritetah zelo ciljno usmerjena in izpostavlja najaktualnejše aktivnosti, SGRS pa je vseobsežna in navaja (brez hierarhiènega reda) veliko aktivnosti, ki bi bile sicer potrebne, vendar nimajo enakih uèinkov na uresnièevanje prioritet. SGRS svoje cilje doloèa v odnosu do povpreèja Evropske unije, se pravi, da gre za strategijo dohitevanja in ne za strategijo prevzemanja vodilnega mesta, kakršna je lizbonska. Slednja se odlikuje z jasno postavljenimi cilji ter konkretnimi aktivnostmi in ukrepi za njihovo realizacijo. Ne glede na to pa se tudi Lizbonska strategija sooèa s pomembnim implementacijskim deficitom.

•

Naèina spremljanja uèinkov Lizbonske strategije in SGRS sta podobna in enakovredna. Lizbonska strategija daje veliko pozornost transparentnosti, monitoringu in merjenju uèinkov ukrepov, SGRS pa predpisuje le redno spremljanje uresnièevanja dokumenta s Poroèilom o razvoju. Za spremljanje uresnièevanja Lizbonske strategije je bil pripravljen izbor strukturnih indikatorjev, ki jih izraèunava in objavlja Eurostat. Na osnovi indikatorjev Evropska komisija pripravi pregled stanja po državah in priporoèila za izvajanje Lizbonske strategije v prihodnje. Slovenija je bila že v preteklem letu vpeta v monitoring Lizbonske strategije, saj so morali ustrezne podatke zagotoviti tudi statistièni uradi držav pristopnic. S pripravo Poroèila o strukturnih reformah (november 2003) pa so bile tudi strukturne reforme Slovenije že podvržene presoji po enaki metodologiji in pristopu kot reforme držav èlanic.

•

Èasovni okvir Lizbonske strategije je daljši, saj pokriva desetletno obdobje (2000–2010), SGRS pa pol krajše obdobje (2001–2006). V letu 2005 je predvideno posebno vmesno poroèilo (mid-term report) o izvajanju Lizbonske strategije, kar bo priložnost za korekcijo ciljev in usmeritev glede na ugotovitve o dosežkih in zaostankih pri njenem uresnièevanju.

Vlada je julija 2003 sprejela sklep, da pripravi novo Strategijo razvoja Slovenije (SRS). Razlogov za to je veè. Prvi razlog je, da bi z natanènejšo opredelitvijo kratkoroènih prioritet in nosilcev njihovega izvrševanja okrepili implementacijo veljavne strategije. Podoben proces poteka tudi na evropski ravni, ko Svet Evropske unije na svojem pomladanskem zasedanju vsako leto ugotovi kljuène zaostanke pri izvrševanju Lizbonske strategije in doloèi prioritetne naloge za izboljšanje implementacije. Drugi razlog je, da bi pripravili celovito strategijo razvoja, ki se ne

bi veè osredotoèala predvsem na gospodarsko razsežnost. Tretji razlog je, da je z vstopom v Evropsko unijo tudi formalno dokonèano obdobje tranzicije in da mora Slovenija opredeliti svojo nacionalno strategijo za obdobje prvega desetletja èlanstva v uniji.

Letošnje Poroèilo o razvoju se torej razlikuje od predhodnih tako po obsegu kot po vsebinski zasnovi. Po vsebini predstavlja predvsem s kazalniki merjeno izhodišèno stanje nove strategije (SRS) in hkrati spremlja tudi uresnièevanje SGRS. Vsebin, ki pojasnjujejo napredke pri strukturnih reformah, je bistveno manj, saj smo konec preteklega leta po metodologiji Evropske unije pripravili posebno “Poroèilo o strukturnih reformah”, zato jih tu prikazujemo bistveno skrèeno. Poroèilo tudi ne opredeljuje usmeritev za uresnièevanje ciljev in prioritet SGRS, saj bodo te sestavni del osnutka nove razvojne strategij (SRS), katerega pripravo koordinira Urad za makroekonomske analize in razvoj in bo pripravljen v aprilu 2004.

Pri pripravi Poroèila smo uporabili zadnje uradne podatke, ki pokrivajo razlièna èasovna obdobja (nekateri zadnji podatki so tudi èasovno nekoliko zastareli), zato ne podaja preseènega stanja dogajanj v izbranem trenutku. Obdobje, na katerega se Poroèilo nanaša, je tako doloèeno s stanjem razpoložljivih podatkov do 29. 2. 2004.

Povzetek glavnih ugotovitev Poro~ila o razvoju

Zaradi dvojne narave Poroèila, o katerih smo govorili v predgovoru, glavne ugotovitve povzemamo na dva naèina. V prvem naèinu prikazujemo uresnièevanje SGRS, v drugem pa prikazujemo uvrstitve Slovenije po strukturnih kazalnikih Evropske komisije oz. na naèin, kot naš razvoj ocenjuje Evropska komisija. S tem se spremljanje razvoja na nacionalni ravni povezuje z ocenjevanjem doseganja ciljev, opredeljenih na nadnacionalni ravni.

1. Ur 1. Ur 1. Ur 1. Ur

1. Uresniesniesniesniesni~evanje SGRSevanje SGRSevanje SGRSevanje SGRSevanje SGRS

Koncept uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja se ne uresnièuje v celoti. Gospodarska razvitost Slovenije se vztrajno poveèuje.

Gospodarski razvoj je dosežen ob hkratnem socialnem razvoju, vendar poèasnejšem okoljskem razvoju, kjer se nekateri razvojni zaostanki ne zmanjšujejo ali pa se zmanjšujejo prepoèasi. Regionalne razlike ostajajo nespremenjene, vendar zadnji podatki kažejo tendence po njihovem postopnem zniževanju. Ugotovljena nižja stopnja kompleksne nacionalne konkurenènosti ter upoèasnitev gospodarske rasti so resno opozorilo, da se relativno ugodni trendi brez nadaljevanja strukturnih reform lahko prekinejo (podrobneje tabela 1).

V gospodarskem razvoju so poleg pozitivnih rezultatov, ki se zrcalijo v gospodarski rasti in precej znižani stopnji inflacije, zaznane tudi nekatere makroekonomske, predvsem pa strukturne slabosti. Na podroèju zagotavljanja makroekonomske stabilnosti je bil z ukrepi restriktivnejših makroekonomskih politik dosežen napredek pri odpravljanju nekaterih neravnovesij, zlasti na podroèju zniževanja inflacije in omejevanja rasti plaè v javnem sektorju, po visokem presežku leta 2002 pa je bil ob višji rasti uvoza in skromni rasti izvoza tekoèi raèun plaèilne bilance še vedno uravnotežen. Nekateri makroekonomski kazalniki so se lani nekoliko poslabšali, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, vendar niso povzroèili veèjih makroekonomskih neravnotežij. Realna rast bruto domaèega proizvoda je bila v letu 2003 tako pod ravnijo preteklega srednjeroènega obdobja, vendar je po oceni

še vedno presegala povpreèno rast držav Evropske unije za okoli dve odstotni toèki.

Javnofinanèni primanjkljaj (neupoštevaje t.i. izravnalni primanjkljaj leta 2002) se je v letu 2003 po predhodni oceni sicer zmanjšal za 0.1 strukturne toèke ob hkratnem poveèanju deleža javnofinanènih odhodkov v bruto domaèem proizvodu in z nekaterimi pozitivnimi spremembami v strukturi odhodkov. Upoèasnjena gospodarska rast je vplivala tudi na gibanja na trgu dela, kjer sta se rast zaposlovanja in upadanje brezposelnosti ustavili.

Strukturne slabosti so predvsem posledica prepoèasnega izvajanja tranzicijskih in drugih strukturnih reform. Šele ob koncu devetdesetih let so bili nadoknadeni zaostanki za državami, ki so reforme izvajale najbolj intenzivno, vendar pa se je po letu 2001 izvajanje reform glede na druge države ponovno upoèasnilo. Glavni zaostanki so na podroèjih reform nebanènega finanènega sektorja in uvajanja politike

konkurence. Gospodarska struktura Slovenije, merjena s strukturo bruto domaèega proizvoda, se postopno približuje strukturi razvitih gospodarstev, saj se zmanjšuje pomen kmetijstva in industrije, poveèuje pa pomen storitev. Strukturne slabosti so zaznane pri prepoèasni rasti tržnih storitev, predvsem poslovnih in finanènih, ter v predelovalni industriji, kjer so procesi prestrukturiranja v smeri krepitve tehnološko bolj intenzivnih dejavnosti prepoèasni.

Poglavitni dejavniki strukturnih preobrazb temeljijo na razvoju družbe, temeljeèe na znanju, konkurenènosti gospodarstva, liberalizaciji infrastrukture in spremenjeni vlogi države v gospodarskem razvoju. Pri razvoju družbe, temeljeèe na znanju, so bili v zadnjem letu zaznani pozitivni premiki na vseh treh segmentih (izobraževanja, raziskovanja in tehnološkega razvoja ter uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije). Premiki pa so še premajhni, da bi Slovenija po vstopu v Evropsko unijo brez aktivnejše razvojne politike lahko dosegla visoke cilje Evropske unije na tem podroèju. Pri konkurenènosti podjetniškega sektorja so bili doseženi pozitivni premiki pri poveèevanju produktivnosti in zniževanju stroškov po enoti dodane vrednosti, ponovnem poveèevanju tržnih deležev na najpomembnejših tujih trgih in poveèevanju vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij. Vendarle pa je oèitno, da se slovenski podjetniški sektor sreèuje s precejšnjimi strukturnimi problemi in strukturno rigidnostjo, ki se odražata v upoèasnjevanju rasti produktivnosti dela ter neugodni in prepoèasi spreminjajoèi se faktorski strukturi blagovnega izvoza. Nizka rast produktivnosti je predvsem posledica prepoèasnega prestrukturiranja v smeri dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, katerih konkurenènost temelji na ustvarjenih dejavnikih, in dejansko kaže na dolgoroèno nevzdržnost sedanje strukture slovenskega izvoza. Še bolj kot pri podjetniškem sektorju se poèasnost izvajanja reform odraža na podroèju finanènega sektorja. Po osnovnih kazalnikih razvitosti finanènega sistema spada Slovenija med razvitejše države pristopnice, a še vedno precej zaostaja za razvitimi državami èlanicami Evropske unije. V slovenskem finanènem sistemu dominirajo banke kot kljuèni finanèni posredniki, ki le postopno zmanjšujejo zaostanek v razvitosti za povpreèjem evropske petnajsterice. Nekoliko manjši, èeprav še vedno velik razkorak, je tudi na podroèju zavarovalništva. V razvitosti pa zaostaja tudi kapitalski trg, kjer poteka predvsem trgovanje z že obstojeèimi vrednostnimi papirji, novih izdaj vrednostnih papirjev (razen državnih obveznic) pa skoraj ni.

Liberalizacija in privatizacija infrastrukturnih dejavnosti je v teku, procesi reform so v povpreèju tako intenzivni kot v drugih državah, pristopnicah v Evropsko unijo.

Rezultati teh procesov pa še ne kažejo bistvenih uèinkov na kvaliteto oskrbe in zniževanje cen. Na poèasnost strukturnih reform vpliva tudi rigidnost vloge države, kjer je bila do vkljuèno leta 2002 njena razvojna funkcija podrejena drugim funkcijam. Prvi premiki, zaznani v zadnjem èasu, še niso dovolj pospešili potrebnih strukturnih reform.

Medregionalne razlike v stopnji razvitosti so v Sloveniji v primerjavi z državami evropske petnajsterice majhne, v zadnjem obdobju se ne spreminjajo, vendar trendi

že kažejo prve znake dolgoroènega zniževanja. Tako po doseženi stopnji razvoja kot po številu brezposelnih so najveèji problemi še vedno v Pomurski regiji, najbolj razvita pa je Osrednjeslovenska regija, ki dosega že 94% povpreène evropske razvitosti.

Na podroèju okoljskega razvoja so rezultati nekoliko slabši, kar pomeni, da je bil v zadnjem obdobju gospodarski razvoj dosežen delno tudi na škodo okoljskega, na kar vplivajo visoka energetska intenzivnost, ki se le zelo poèasi znižuje, ter neugodne stopnje rasti emisijsko najbolj intenzivnih industrij in intenzivnega kmetovanja. To kaže, da naèelo okoljske trajnosti še ni dovolj integrirano v usmerjanje gospodarskega razvoja. Kot pozitivna gibanja na podroèju okolja pa lahko ocenimo relativno visok delež obnovljivih virov energije in ekološkega kmetovanja ter relativno nizek in upadajoè delež cestnega blagovnega prometa. Z uvajanjem posebnih taks za onesnaževalce in institucionalnimi pripravami na trgovanje z onesnaževalnimi dovoljenji, subvencij za varèevanje z energijo, spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije ter postopnim urejanjem dejavnosti komunalnih storitev se predvsem v zadnjem èasu izpolnjujejo pogoji tudi za pospešitev okoljskega razvoja, ki pa bo moral biti dosežen tudi s pospešenimi strukturnimi spremembami gospodarstva v smeri manj okoljsko obremenjujoèih proizvodenj.

Rezultati socialnega razvoja so ugodni, saj se podaljšujeta življenjska doba in stopnja socialne zašèite, znižuje se tudi stopnja tveganja revšèine, dohodkovna neenakost pa se ne poveèuje. Uèinki pokojninske reforme se odražajo v poveèanju povpreène starosti upokojevanja in v znižanem razmerju med pokojnino in plaèo.

: 1 a l e b a

T Zbirnaocenadoseženegarazvojapopodročijh

E J Č O R D O

P IZBOLJŠANJE SLABOSTI

o n t s o n j a r T

e j n i g a l b e j n a v e č e v o p

, u j č o r d o p m e k s r a d o p s o g a n a k n a t s o a z e j n a v e ž i n Z

h i n l a n o i g e r e j n a v e č e v o p e n n i j o v z a r i n l a i c o s n e d o g u

. k il z a r

a g e k s jl o k o u j č o r d o p a n e j n a v e š jl o b z i o n s a č o p e r P

e n l a n o i c a n e n s k e l p m o k u j č o r d o p a n n i a j o v z a r

.i t s o n č n e r u k n o k e

b m e m e r p S

e k s r a d o p s o g

s o n e jr e m ( e r u t k u r t s

) P D B o r u t k u r t s

h i n l a v o l e d e r p n i a v t s ji t e m k v e ž e l e d e j n a v e ž i n Z

. v e ti r o t s a ž e l e d e j n a v e č e v o p r e t it s o n v a j e d

e n s a č o p e r p

; v e ti r o t s h i n č n a n if n i h i n v o l s o p e j n a j a t s o a Z

ir e m s v h it s o n v a j e d h i n l a v o l e d e r p v e b m e m e r p s

h i n v i z n e t n i o k š o l o n h e t n i it s o n d e r v e n a d o d a j n a v e č e v o p

.j n e d o v z i o r p a

k s m o n o k e o r k a M

t s o n li b a t s

, n i č š b e r t o p h i k s j n e jl v i ž n e c t s a r a n e j n s a č o p U

u d a l k s v č a l p t s a r , a c n a li b a n li č a l p a n e ž e t o n v a r u

.i m a v ti j e m o i m i k s m o n o k e o r k a m z

i d a r a z i d u t t s a r a k s r a d o p s o g a n e j n s a č o p U

e j n a š b a l s o p , b m e m e r p s h i n r u t k u r t s h i n s a č o p e r p

. a l e d u g r t a n r e m z a r e

m r o f e r e k s ji c i z n a r

T Nadajlevanjereformepodjetniškegasektojra. Prepočasnostreformnapodročijhifnančnegasektojra, .i

t s o ti v o k n i č u e n v a ž r d , e c n e r u k n o k e k it il o p a

č e jl e m e t , a b ž u r D

u j n a n z a n

v t s o n e č u jl k v n i a v t s l a v i b e r p n e v a r a n e b z a r b o z I

n i e v a k s i z a r v e j n a g a l v o n a č e v o p , e j n a v e ž a r b o z i

. a t e n r e t n i a b a r o p u ,j o v z a r i k š o l o n h e t

, ) p i s o n i a j n a l o š t e l o li v e t š ( e j n a v e ž a r b o z i o n r a i c r e T

a g e n v o l s o p j o v z a r i k š o l o n h e t n i e v a k s i z a r v e j n a g a l v

. a j n a v o l s o p - e a b a r o p u ,j i c a v o n i o li v e t š n i a jr o t k e s t

s o n č n e r u k n o K

ji t e j d o p

o p v o k š o r t s e j n a v e ž i n z n i it s o n v it k u d o r p e j n a č e v o P

a n v e ž e l e d h i n ž r t e j n a č e v o p ,i t s o n d e r v e n a d o d it o n e

n i h i n d o h v e j n a č e v o p n i h i g r t h ij u t h i š j e n b m e m o p j a n

.j i c it s e v n i h ij u t h i n d e r s o p e n h i n d o h z i

e j š i v a j n a g e s o d ir e m s v ji t e j d o p e j n a r ir u t k u r t s e r P

e š j e n v e t h a z o k š o l o n h e t n i it s o n d e r v e n a d o d

e r u t k u r t s e j n a d e s t s o n z e r t s u e n a n č o r o g l o d , e j n d o v z i o r p

. a z o v z i r

o t k e s i n č n a n i

F Ustvajranjemožnositzapovečevanje . v o d a l k s h i n m e j a z v t s a r

; a jr o t k e s it s o n č n e r u k n o k

c i n l a v o r a v a z e r u t k u r t s e k š i n t s a l e ti v o k n i č u v e ti v a t s o p z V

. a l a ti p a k a g r t j o v z a r n i a

r u t k u r t s a r f n

I Nadajlevanjeprocesovilberailzacjievenergeitkiin . e t š o p h it s o n v a j e d v k e t e č ir p r e t h a ji c a k i n u m o k e l e t

,i t s o n v a j e d h i n l a n u m o k a j č o r d o p s e b ž u l s e n v a J

n e m o r k s , a t e m o r p a g e k š i n z e l e ž a ji c a z il a r e b il

. u t e m o r p m e k š i n t o p m e n v a j v a z o v e r p g e s b o a

v a ž r D

ir p v o k n a t s o a z h i n d o s e j n a v e š j n a m Z

n i č a l p it s a r v e ti j e m o , h a v e d a z h i š j e n b m e m o p j a n

. h i k d o h d o h i n č n a n if o n v a j v v e jr e f s n a r t h i n l a i c o s

e j n a v o l e d a z i n b m e m o p ,i k n a t s o a z i n d o S

e n v a r p u t s o n e č o t o d e r s o , v o t k e j b u s h i k s r a d o p s o g

. k i d i v i k s ji c a z i n a g r o a n e m r o f e r j

o v z a r i n l a n o i g e

R Pirmejralnomajhnerazvojnerazilkemedregjiam.i RazvojnizaostanekPomurskeregjie. j

o v z a r i k s jl o k O

a š j n a m , a ji c a t n e m e l p m i n i a j n d a r g z i a n l a n o i c u ti t s n I

h i v ij l v o n b o ž e l e d , m o t e m o r p s a jl o k o t s o n e j n e m e r b o

. e ji g r e n e v o r i v

o k s jl o k o e j n a č š a r a n ,t s o n v i z n e t n i a k s t e g r e n E

, a v t s ji t e m k e j n a r i v i z n e t n i ,j n e d o v z i o r p h i č o j u j n e m e r b o

. v o n il p h i n d e r g o l p o t e ji s i m e j

o v z a r i n l a i c o S

o n v it a l e r , e n i č š v e r e j n a v e ž i n z n i t s o n a z e v o p a n l a i c o S

, a m o l o p s d e m n i h o l p s a n v o k d o h o d t s o k a n e e n a n h j a m

. a v t s r a v a g e n l a i c o s m r o f e r e n i č e v e j n a č n o k o d

t s o n e l s o p a z , a v t s v a r d z e m r o f e r v a r p ir p t s o n s a č o P

. b e s o h i š j e r a t s