Ekonomsko ogledalo
Ekonomske analize/december 2004
št. 12, Vol. XEkonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.
Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.
Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:
Mojca Vendramin, Boštjan Vasle (Aktualno), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje, krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Jure Povšnar (Promet in zveze), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem, Potovanja domačega prebivalstva), Eva Zver (Javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava), Egbert Jongen (Analiza rasti slovenskega BDP, Možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti), Jana Javornik (Zadovoljstvo z življenjem v EU), Lidija Apohal (Dolgotrajna nega), Metka Stare (Menjava storitev), Judita Mirjana Novak (Zadruge), Branka Tavčar (Pomembnejši kazalci).
Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).
Simona Zrim (Distribucija).
Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.
Urednica: Lejla Fajić.
Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.
Lektoriranje: Karla Železnik.
Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.
Tisk: Tiskarna Štrok.
Naklada: 500 izvodov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: lejla.fajic@gov.si
Distribucija: gp.umar@gov.si
Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.
Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov, objava tekstov in podatkov so zaželjeni, če je naveden vir, kopija pa poslana v vednost urednici Ekonomskega ogledala.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Vsebina
številka 12/2004 str. 2
Aktualno Ob nižji inflaciji in višji gospodarski rasti od predvidene v Proračunskem
memorandumu bo po ocenah javnofinančni primanjkljaj višji od načrtovanega str. 3 Ekonomski odnosi s tujino Izvoz eden glavnih dejavnikov gospodarske rasti v letu 2004 str. 4 Cenovna gibanja 0.6-odstotna inflacija v novembru posledica sezonskih povišanj cen in višjih
cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje str. 5
Denarna gibanja BS ob koncu leta povišala obrestno mero začasnega odkupa deviz za 0.25
odstotne točke str. 6
Denarni trg –
varčevanje prebivalstva Višja rast deviznega varčevanja kljub nižjim obrestnim meram str. 7
Denarni trg – krediti Novembra umirjena rast kreditov prebivalstva str. 8
Trg dela Oktobra se je rast števila delovno aktivnih nadaljevala str. 9
Plače Oktobra umirjena rast plač tako v zasebnem kot javnem sektorju str. 10
Javnofinančni prihodki V enajstih mesecih zmerna realna rast javnofinančnih prihodkov (2.7%) str. 11
Zasebna potrošnja V devetih mesecih 3.6-odstotna rast zasebne potrošnje str. 12
Predelovalne dejavnosti V tretjem četrtletju ponovno visoka, 7.4-odstotna rast dodane vrednosti str. 13 Gradbeništvo Skupna površina stavb predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji je v
tretjem četrtletju 2004 dosegla rekordno vrednost str. 14
Promet in zveze Letos visoka rast cestnega blagovnega prometa str. 15
Notranja trgovina Rast prihodkov v trgovini na debelo ponovno višja od rasti prihodka v trgovini
na drobno str. 16
Turizem Tudi v tretjem četrtletju najvišja rast prenočitev v Ljubljani str. 17
IZBRANE TEME
Javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava
Po deležu javnih izdatkov za izobraževanje v BDP je Slovenija med državami
EU v zgornji tretjini str. 21
Analiza rasti slovenskega BDP Glavni dejavnik visoke gospodarske rasti v obdobju 1993–2002 poglabljanje
fizičnega kapitala str. 22
Možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti
Največji potencial za višjo gospodarsko rast je v dejavnikih, ki vplivajo na
skupno faktorsko produktivnost str. 23
Zadovoljstvo z življenjem v EU V Sloveniji najnižja stopnja subjektivno zaznane socialne izključenosti str. 24, 25 Dolgotrajna nega Novo socialno tveganje bo treba ustrezneje vključiti v sistem socialne zaščite str. 26, 27 Turizem – potovanja domačega
prebivalstva Poleti 2004 je na potovanje odšlo rekordno število prebivalcev Slovenije str. 28 Menjava storitev Tržni deleži Slovenije v uvozu storitev v EU 15 v letih 2001–2002 stagnirali str. 29 Zadruge Za leto 2003 so zadruge izkazale več čiste izgube kot čistega dobička str. 30 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).
V primerjavi
z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,
rast v %
Zadnji
podatek s prejšnjim
mesecem zadnji podatek
predzad.
podatek
predpredz.
podatek
Industrija, obseg industrijske proizvodnje X -3.1 4.8 5.8 6.0
Rudarstvo X -31.7 -2.3 0.9 -0.2
Predelovalne dejavnosti X -4.1 5.0 6.0 6.1
Oskrba z elektriko, plinom, vodo X 35.0 4.3 4.5 7.4
Izvoz blaga (FOB, v EUR) X -1.7 9.7 10.2 10.2
Uvoz blaga (FOB, v EUR) X 1.6 10.9 11.1 11.2
Stroški dela na enoto proizvodnje1 X 3.1 0.8 0.2 0.2
Realni efektivni tečaj tolarja2 XI 1.4 0.9 0.8 0.9
Bruto plače na zaposlenega, realno X 0.4 1.8 1.8 1.8
Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno XI 0.7 4.2 3.7 4.1
Javnofinančni prihodki, realno XI 10,0 2,7 2.0 2.3
Število formalno delovno aktivnih X 0.4 0.5 0.4 0.3
Število registriranih brezposelnih XI -1.7 -4.9 -4.9 -4.7
Število prostih delovnih mest XI -19.7 15.0 15.5 13.9
V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem
Stopnja registrirane brezposelnosti (%) X 10.5 10.3 10.3
V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno3
Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XII -0.3 3.2 3.2
Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, % XII 0.4 4.9 4.9
Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR.
Opombe: 1v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, 2merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, 3skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Aktualno
številka 12/2004 str. 3
Postopno zniževanje inflacije se je nadaljevalo tudi v letu 2004.
Cene življenjskih potrebščin so se decembra znižale za 0.3%, njihova skupna rast v letu 2004 pa je dosegla 3.2% oziroma 1.4 odstotne točke manj kot v letu 2003. Nadaljevalo se je tudi postopno zniževanje povprečne inflacije, ki je decembra 2004 znašala 3.6% in bila od decembrske v letu 2003 nižja za 2.0 odstotne točke (kar je skladno z napovedjo UMAR iz Jesenskega poročila 2004). Znižanje inflacije v letu 2004 je rezultat aktivnosti Banke Slovenije in Vlade RS, ki sta nadaljevali z izvajanjem ukrepov, predstavljenih že v toku priprav na vstop v ERM II. Poleg tega sta na rast cen pomembno vplivala še dva dejavnika enkratne narave, in sicer odprava carin na prehrambene izdelke, zaradi katere je bila inflacija nižja za 1.0 odstotne točke ter naraščanje cen nafte (ki so bile ob koncu decembra za 43% višje kot decembra 2003), zaradi česar je bila inflacija višja za 0.8 odstotne točke. Kljub relativno visokemu znižanju inflacije ta še vedno močno odstopa od maastrichtskega kriterija, ki se izračunava na podlagi povprečne (HICP) inflacije in je – na podlagi začasnih podatkov Eurostata – novembra znašal 2.1%.
Gospodarska rast je v prvih treh četrtletjih 2004 na medletni ravni dosegla 4.5%. Realna rast BDP, ki
se je pospešeno krepila že od začetka leta 2004, se je v tretjem četrtletju še nekoliko povečala, na 4.9%
glede na isto obdobje predhodnega leta (4.7% v drugem četrtletju). Tako kot že v prvi polovici leta je rast v večji meri izhajala iz izvoza kot iz domače potrošnje, pospešek v tretjem četrtletju pa je bil posledica višje rasti končne potrošnje in pozitivnega salda menjave s tujino. Rast končne potrošnje (3.4% medletno), ki je bila najvišja v zadnjih letih, je temeljila na po prvem četrtletju ponovno nekoliko okrepljeni rasti zasebne potrošnje (3.8%, v drugem četrtletju 3.1%) in državne potrošnje (2.4%, v drugem četrtletju 1.6%). Pozitiven prispevek spremembe zalog h gospodarski rasti, ki je bil še posebej visok v drugem četrtletju (1.8 odstotne točke), je bil v tretjem četrtletju negativen (-0.2 o. t.), rast bruto investicij v osnovna sredstva pa se je v primerjavi z drugim četrtletjem ohranila na praktično nespremenjeni ravni (6.3%), vendar ob spremenjeni strukturi v korist gradbenih investicij. Sprememba je bila tudi v saldu menjave s tujino, ki se je iz v zadnjem letu in pol negativnega prispevka h gospodarski rasti prevesil v pozitiven prispevek. Realna rast izvoza, ki je že vse leto na visoki ravni, se je v tretjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim nekoliko znižala (na 11.9%), pri čemer pa se je pospešila rast izvoza storitev, ki so v letu 2003 upadale. Rast izvoza blaga se je v tretjem četrtletju krepila v države EU 25, predvsem v Italijo in Francijo, v Avstrijo se je ohranjala na visoki ravni, v Nemčijo pa nekoliko upočasnila. Na visoki ravni se je ohranjala tudi rast izvoza v nove članice EU, v Rusijo, pa tudi Srbijo in Hrvaško, medtem ko se rast izvoza v Makedonijo in BIH umirja. Slednje potrjuje domnevo o enkratnem učinku vstopa v EU, ki je imel zaradi spremenjenega zunanjetrgovinskega režima največji učinek na menjavo s tema dvema državama. Rast uvoza se je v tretjem četrtletju še nekoliko bolj umirila kot izvoz (na 10.1%), zaradi nižje rasti uvoza proizvodov za široko potrošnjo in investicije, medtem ko se je ob ugodnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih (gl. str. 13), krepila rast uvoza proizvodov za vmesno porabo.
Umirjanje visokih rasti menjave s tujino iz drugega četrtletja nakazuje, da je šlo za enkratni učinek prilagajanja spremembam v zunanjetrgovinskem režimu. Struktura gospodarske rasti je skladna z Jesensko napovedjo, pri čemer pa same stopnje rasti celo nekoliko presegajo pričakovanja. Na tej podlagi ocenjujemo, da bo gospodarska rast v letu 2004 višja od 4%, kot smo napovedali v Jesenski napovedi.
Gibanja na področju trga dela, tako rast plač kot zaposlenosti, pa potekajo v okviru pričakovanj in napovedanih vrednosti (gl. str. 10 in 9).
Spremembe ključnih makroekonomskih agregatov so bile eden od ključnih dejavnikov, ki je povzročil povečanje javnofinančnega primanjkljaja v letu 2004. Proračunski memorandum za leti 2004
in 2005, ki je temeljil na Jesenski napovedi 2003 (UMAR), je ob napovedi, da bo gospodarska rast znašala
3.6%, inflacija pa 4.9%, v letu 2004 predvidel 1.9-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Ker je bila v primerjavi
z njimi inflacija v letu 2004 nižja za 1.3 odstotne točke, na podlagi podatkov o rasti BDP za prva tri četrtletja
leta 2004 pa lahko sklepamo, da bo gospodarska rast znašala več kot 4% in bo tako za približno 0.5
odstotne točke višja od predvidene v proračunskem memorandumu, se bo od predvidenega razlikoval tudi
javnofinančni saldo. Medtem ko se javnofinančni prihodki prilagajajo spremembam v makroekonomskem
okolju, je med 80% in 90% proračunskih odhodkov določenih ob pripravi proračuna in se med samim
proračunskim letom ne spreminjajo skladno s spremembami drugih makroekonomskih agregatov. Ker
ocenjujemo, da bo razlika med napovedano (v proračunskem memorandumu) in dejansko gospodarsko
rastjo ob koncu leta 2004 manjša od razlike pri inflaciji, hkrati pa je vstop v EU povzročil enkraten izpad
prihodkov od davka na dodano vrednost, bodo prihodki manjši od pričakovanih. Po oceni UMAR, ki temelji
na makroekonomskem modelu, je bil skupni negativni učinek teh sprememb makroekonomskega okolja na
proračunski saldo v letu 2004 med 0.3 in 0.4 odstotne točke BDP. Ti izračuni kažejo na veliko občutljivost
javnofinančne pozicije na sicer običajna odstopanja makroekonomskega okolja od napovedi. Da bi tovrstna
tveganja zmanjšali, bi bilo treba zagotoviti večjo prilagodljivost fiskalne politike tekom leta tudi na strani
javnofinančnih odhodkov z zmanjševanjem "fiksnega dela proračuna" in s prilaganjem pravil usklajevanja
izdatkov.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Ekonomski odnosi s tujino
številka 12/2004 str. 4 Plačilna bilanca Slovenije, I–X 2004, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–X 2003
Tekoče transakcije 13,739.9 13,688.8 51.1 46.5
Blagovna menjava (FOB) 10,490.2 10,972.3 -482.1 -329.5
Storitve 2,316.2 1,758.0 558.2 473.5
Dohodki od dela in kapitala 448.2 527.1 -78.9 -155.8
Tekoči transferi 485.3 431.4 53.8 58.3
Kapitalski in finančni račun 2,616.2 -2,494.9 121.4 -217.3
Kapitalski račun 64.7 -179.6 -114.8 -104.8
Kapitalski transferi 63.6 -179.1 -115.4 -101.9
Patenti, licence 1.1 -0.5 0.6 -2.9
Finančni račun 2,551.5 -2,315.3 236.2 -112.5
Neposredne naložbe 306.6 -352.0 -45.4 -198.3
Naložbe v vrednostne papirje 0.0 -611.6 -611.6 -146.6
Finančni derivativi 0.0 -0.6 -0.6 0.0
Ostale naložbe 1,851.2 -1,351.1 500.2 463.1
Terjatve 0.0 -1,351.1 -1,351.1 -925.9
Obveznosti 1,851.2 0.0 1,851.2 1,389.1
Mednarodne denarne rezerve 393.7 0.0 393.7 -230.7
Statistična napaka 0.0 -172.6 -172.6 170.8
Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Po podatkih iz nacionalnih računov se je obseg mednarodne menjave blaga in storitev v treh četrtletjih leta 2004 v primerjavi z istim obdobjem leta 2003 realno povečal za 11.6%. Izvoz blaga se je realno povečal za 12.3%, izvoz storitev za 7.5%, uvoz blaga je bil realno večji za 12.3%, uvoz storitev pa za 6.6%. Blagovni izvoz se je, po pričakovanjih, pospešil znotraj trga EU 25, od najpomembnejših trgovinskih partneric najbolj v Avstrijo in Francijo, manj pa v Nemčijo in Italijo. Nad pričakovanji pa se je okrepil izvoz blaga v države nekdanje Jugoslavije.
Slednje je bilo zlasti posledica visokega aprilskega izvoza, ko so slovenska podjetja izvažala na zalogo, saj so se z vstopom v EU povečale carinske stopnje na uvoz slovenskih izdelkov. Močno se je povečal tudi izvoz blaga v Rusijo, kjer sta se, zaradi visokih cen nafte (ta predstavlja več kot polovico ruskega izvoza) rast ruskega gospodarstva in njihovo uvozno povpraševanje povečala. Po tem, ko je izvoz storitev v vseh četrtletjih leta 2003 realno upadal, se v letu 2004 stopnje rasti na medletni ravni krepijo. Poleg nizke primerjalne osnove iz leta 2003 je k temu prispevala zlasti visoka rast izvoza transportnih in ostalih storitev (zlasti komunikacijskih, konstrukcijskih, računalniških in informacijskih ter ostalih poslovnih storitev). Na uvozni strani sta se po namenski strukturi medletno najbolj okrepila uvoz proizvodov za široko porabo in uvoz proizvodov za vmesno porabo, kar je bilo posledica krepitve rasti zasebne potrošnje in rasti obsega industrijske proizvodnje. Visoka medletna rast uvoza proizvodov za investicije se je z drugim četrtletjem začela umirjati. Pri uvozu storitev se je najbolj povečal obseg transportnih storitev. Saldo menjave s tujino je v treh četrtletjih leta 2004, kljub pozitivnemu prispevku v tretjem četrtletju (0.9 odstotne točke), še vedno negativno prispeval h gospodarski rasti (-0.3 odstotne točke; gl. graf).
Poslabšanje pogojev menjave ni bistveno vplivalo na rast realnega bruto domačega dohodka. Pogoji menjave blaga in storitev so se v devetih mesecih leta 2004 v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta nekoliko poslabšali (indeks 99.6). K poslabšanju so večinoma prispevale cene nafte (Brent), ki so se v povprečju povečale za 26.9% in cene ostalih primarnih surovin, ki so se povečale za 20.9%. Ocenjujemo, da je bil implicitni učinek pogojev menjave neznaten, saj je bila rast realnega bruto domačega dohodka le za 0.1 odstotne točke počasnejša od rasti realnega BDP. Po tem kriteriju se je kupna moč našega gospodarstva v primerjavi s tujino glede na isto obdobje predhodnega leta povečala za 4.4%.
Rast blagovno-storitvenih tokov se je oktobra nekoliko upočasnila. Obseg blagovne menjave se je v desetih mesecih leta 2004 v primerjavi z istim obdobjem leta 2003 nominalno (izraženo v EUR) povečal za 10.3% (izvoz za 9.7%, uvoz za 10.9%). Oktobrski presežki v saldu menjave s tujino, faktorskih dohodkih in tekočih transferjih so saldo tekočega računa v desetih mesecih prevesili v kumulativni presežek (51.1 mio EUR).
Graf: Medletni prispevek neto izvoza in skupnega domačega povpraševanja h gospodarski rasti, v % točkah
-3 0 3 6
Q1 2003 Q2 Q3 Q4 Q1 2004 Q2 Q3
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.
V odstotnih točkah, medletno Neto izv oz
Domača potrošnja
Gospodarska rast
Ekonomsko ogledalo UMAR
Cenovna gibanja
številka 12/2004 str. 5
2003 2004
Indeksi cen XII 2003/
XII 2002 Φ (I 03–XII 03)/
Φ (I 02–XII 02) XI 2004/
X 2004 XI 2004/
XI 2003 Φ (XII 03–XI 04)/
Φ (XII 02–XI 03)
Cene življenjskih potrebščin (CPI) 104.6 105.6 100.6 103.6 103.7
Blago 103.9 105.0 100.9 102.7 102.7
Goriva in energija 103.6 103.5 101.5 112.9 106.3
Drugo 104.0 105.3 100.8 100.6 102.0
Storitve 106.5 106.9 100.0 105.7 106.1
Regulirane cene1 104.0 104.4 101.1 111.5 107.0
Energija 103.5 103.5 101.3 113.3 106.6
Drugo 104.8 106.1 100.7 107.7 107.9
Osnovna inflacija
Odrezano povprečje 104.2 105.9 100.3 103.1 103.5
Brez hrane in energije 103.7 104.9 100.2 102.5 102.9
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 102.1 102.5 100.1 105.0 104.1
Vmesna poraba 102.5 102.0 100.0 107.1 105.6
Investicije 98.9 99.6 100.0 103.4 102.1
Široka poraba 102.4 104.1 100.1 103.0 102.8
Cene v EMU
Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102.0 102.1 99.9 102.2 102.1
Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101.6 101.8 100.0 101.9 101.8
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 101.0 101.5 100.22 101.82 101.82
Vir podatkov: CPI, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, 1zaradi sprememb indeksa reguliranih cen v letu
2004 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, 2podatek za predhodni mesec.
Povišanje cen življenjskih potrebščin v novembru je drugič v letu 2004 znašalo 0.6%. Najvišje mesečno povišanje cen je, enako kot aprila, znašalo 0.6% (novembra lani 0.3%), medletna inflacija pa se je povišala na 3.6%. V primerjavi z novembrom 2003 se je inflacija tako znižala za 1.5 odstotne točke. Še naprej se nadaljuje tudi postopno zniževanje povprečne inflacije, ki je bila novembra od primerljive v letu 2003 nižja za 2.1 odstotne točke. Za enak znesek je bila od primerljive v letu 2003 nižja tudi povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je novembra znašala 3.8%; maastrichtski kriterij, ki se izračunava na podlagi povprečne (HICP) inflacije, pa je na podlagi začasnih podatkov Eurostata novembra znašal 2.1%.
Podobno kot že v predhodnih mesecih so najbolj izstopale spremembe cen, ki so v pretežni meri posledica sezonskih dejavnikov ter cene, povezane z gibanjem cen nafte. Zaradi relativno močnega sezonskega znižanja cen v tretjem četrtletju leta so sedanji sezonski odkloni cen v nasprotno smer pričakovani. Novembrska inflacija je bila tako posledica višjih cen v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (zaradi katerih je bila inflacija višja za 0.2 odstotne točke), stanovanje (zaradi katerih je bila inflacija višja za 0.2 odstotne točke), prevoz (zaradi katerih je bila inflacija višja za 0.1 odstotne točke) ter obleka in obutev (zaradi katerih je bila inflacija višja za 0.1 odstotne točke). Hkrati pa so se znižale cene v skupinah rekreacija in kultura, gostinske in nastanitvene storitve ter alkoholne pijače in tobak, zaradi česar je bila inflacija skupaj nižja za 0.1 odstotne točke.
Kljub temu se je dolgoročnejše umirjanje cen življenjskih potrebščin nadaljevalo tudi v novembru. Rast cen brez nepredelane hrane in energije je bila namreč nižja od 3%, kar kaže, da sedanja kombinacija makroekonomskih ukrepov omogoča vzdržno zniževanje inflacije. Poleg ukrepov povezanih z vstopom v EU (stabilizacije tečaja tolarja in spremembe trgovinskih režimov na področju hrane) je vlada namreč v drugem polletju leta nadaljevala z izvajanjem Načrta povišanja reguliranih cen ter usmeritev glede gibanja trošarin in taks.
Hitreje kot cene življenjskih potrebščin so se v letu 2004 poviševale cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Takšno gibanje je bilo predvsem posledica višjih cen surovin, ki so se neposredno, pa tudi posredno, preko višjih cen industrijskih proizvodov v tujini, prenašale v cene v Sloveniji.
Graf: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
-2%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
14%
jan.00 mar.00 maj.00 jul.00 sep.00 nov.00 jan.01 mar.01 maj.01 jul.01 sep.01 nov.01 jan.02 mar.02 maj.02 jul.02 sep.02 nov.02 jan.03 mar.03 maj.03 jul.03 sep.03 nov.03 jan.04 mar.04 maj.04 jul.04 sep.04 nov.04
Vir podatkov : SURS.
medletna raven
Industrijski proizv odi pri proizv ajalch Proizv odi za v mesno porabo Proizv odi za inv esticije Proizv odi za široko porabo
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarna gibanja
številka 12/2004 str. 6
Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)
2003 2004
Denarni agregati1,
stopnje rasti v % XII 03/
XII 02
Ф X 03–XII 03/
Ф X 02–XII 02
XI 04/
X 04
XI 04/
XI 03
Ф IX 04–XI 04/
Ф IX 03–XI 03
M1 10.6 10.8 3.3 21.0 19.6
M2 5.2 8.5 1.9 1.2 0.7
M3 4.9 7.2 1.5 4.1 4.1
Devizni tečaj, stopnje rasti v %
XII 03/
XII 02
Ф I 03–XII 03/
Ф I 02–XII 02
XII 04/
XI 04
XII 04/
XII 03
Ф I 04–XII 04/
Ф I 03–XII 03
EUR 2.8 3.3 0.0 1.3 2.1
USD -15.0 -14.0 -2.6 -6.2 -6.6
Obrestne mere, nominalne v % XII 03 I–XII 03 III 04 VI 04 XII 04
depozit preko noči 3.00 3.6 2.75 2.25 2.25
TBZ2 60-d 6.00 6.9 5.25 4.00 4.00
TBZ2 270-d 6.75 8.0 5.50 4.25 4.20
začasni odkup deviz 3.00 3.7 2.50 1.00 1.25
OM refinanciranja pri BS 5.00 5.9 4.50 3.00 3.25
Vir podatkov: BS. Opombe: 1nacionalna definicija, 2tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).
Banka Slovenije v zadnjem četrtletju leta 2004 ni spreminjala ključnih usmeritev denarne politike. Ker v
zadnjem četrtletju leta ni prišlo do večjih sprememb v makroekonomskem okolju, hkrati pa tudi vstop v mehanizem deviznih tečajev ERM II ni povzročil nepričakovanih sprememb, je BS nadaljevala z izvajanjem politik, predstavljenih v Programu vstopa v ERM II in prevzema evra.
Najpomembnejša naloga BS tako ostaja zagotavljanje stabilnega tečaja tolarja. Po njegovi stabilizaciji
konec junija je tečaj tolarja nihal v ozkem razponu pretežno pod centralno pariteto; nihanja tečaja na deviznem trgu (na podlagi tečajev, ki jih sporočijo banke) niso presegla 0.15%, v povprečju pa so znašala 0.06%.
Depreciacija tolarja je v letu 2004 tako znašala 1.3%, kar je predvsem posledica postopne depreciacije tolarja v prvih šestih mesecih leta, poleg tega pa se je tečaj v prvih dneh po njegovi stabilizaciji približal centralni pariteti, ki je bila določena nekoliko nad njegovo takratno tržno vrednostjo. Vpliv stabilizacije tolarja, s katero je BS zaradi praktično popolnega prenosa rasti tečaja na rast cen odločilno prispevala k znižanju inflacije v letu 2004, se bo tako v celoti realiziral šele v letu 2005.
Banka Slovenija je po ohranjanju nespremenjenih obrestnih mer po vstopu v ERM II ob koncu decembra povišala obrestno mero za začasni odkup deviz. Po znižanju ključnih obrestnih mer BS za 2.0
odstotne točke (60-dnevni tolarski blagajniški zapisi) do 2.5 odstotne točke (270-dnevni tolarski blagajniški zapisi) v prvem polletju leta 2004, so te do konca decembra ostale na doseženi ravni. Ob koncu decembra pa je BS za 0.25 odstotne točke zvišala obrestno mero začasnega odkupa deviz, zaradi česar se je ob nespremenjeni obrestni meri refinanciranja ECB (2.0%) za enak znesek povišala tudi obrestna mera refinanciranja pri BS, ki je tako konec decembra znašala 3.25%.
V zadnjem četrtletju leta so se ohranila tudi nespremenjena gibanja rasti denarnih agregatov. Umirjanje
rasti širše opredeljenih denarnih agregatov M2 in M3, ki sovpada z relativnim povečanjem neto finančnih odlivov, se je nadaljevalo tudi v zadnjih treh mesecih leta; medtem ko se je rast ožje opredeljenega denarnega agregata M1 še naprej povečevala. Takšna gibanja so v pretežni meri posledica nižjih obrestnih mer in posledičnih sprememb strukture naložb rezidentov, ki povečujejo svoje deleže nedenarnih naložb.
Graf: Gibanje tečaja evra na deviznem trgu
236.5 237.0 237.5 238.0 238.5 239.0 239.5 240.0 240.5
1.jan.04 15.jan.04 29.jan.04 12.feb.04 26.feb.04 11.mar.04 25.mar.04 8.apr.04 22.apr.04 6.maj.04 20.maj.04 3.jun.04 17.jun.04 1.jul.04 15.jul.04 29.jul.04 12.avg.04 26.avg.04 9.sep.04 23.sep.04 7.okt.04 21.okt.04 4.nov.04 18.nov.04 2.dec.04 16.dec.04 30.dec.04
Vir podatkov: BS.
SIT/EUR
Srednji teč aj BS Tečaj na prom ptnem trgu C entralna pariteta
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – varčevanje prebivalstva
številka 12/2004 str. 7 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %
Prihranki prebivalstva
v bankah 31. XII 2003 30. XI 2004 30. XI 04/31. X 04 30. XI 04/31. XII 03 30. XI 03/31. XII 02
Celotni prihranki, skupaj 2,138.5 2,236.7 0.7 2.6 3.6
Tolarski prihranki, skupaj 1,293.1 1,329.0 0.8 -0.7 4.6
Vpogledne vloge 466.3 566.5 2.3 17.3 7.6
Kratkoročne vloge 608.2 617.4 -0.2 -2.0 4.4
Dolgoročne vloge 218.3 144.0 -1.1 -36.3 -0.7
Devizni prihranki, skupaj 845.5 907.7 0.6 6.8 2.4
Kratkoročne in vpogledne vloge 766.6 821.8 0.5 6.7 5.0
Dolgoročne vloge 78.9 85.9 1.7 8.3 -17.3
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.
Po oktobrskem znižanju je novembra obseg varčevanja prebivalstva v bankah na mesečni ravni realno porasel za 0.7%, kar je izenačena najvišja stopnja rasti v letu 2004. Po enomesečni prekinitvi se nadaljuje rast tolarskih vpoglednih vlog, prav tako še vedno narašča devizno varčevanje, ki beleži najvišjo medletno stopnjo rasti po letu 2002. Medletna stopnja rasti celotnega varčevanja prebivalstva v bankah se je v primerjavi s preteklim mesecem sicer nekoliko zvišala, a se še vedno ohranja na nizki ravni (4.2%). Neto tokovi brez upoštevanja tolarskih vpoglednih vlog so v enajstih mesecih leta 2004 beležili neto odliv v višini 2 mrd SIT.
Ob ohranjanju pasivnih obrestnih mer na nizki ravni se še naprej znižuje obseg vezanih tolarskih vlog, ki so tako v enajstih mesecih leta 2004 realno upadle kar za 11%. Zniževanje obsega tolarskega varčevanja je močno ublažila rast vpoglednih vlog, ki so se v tem obdobju v povprečju povečevale po 1.5-odstotni mesečni realni stopnji in tako v strukturi tolarskega varčevanja predstavljajo že 42.6%, kar je za 6.5 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Skozi vse leto se je zniževal obseg dolgoročnih tolarskih vlog (na mesečni ravni nikoli za manj kot 1%). V enajstih mesecih leta 2004 je tako upadel že kar za 36.3%, kar je v veliki meri posledica sprostitve sredstev NSVS in tudi nizkih obrestnih mer. Medletna rast tolarskih prihrankov se je v primerjavi s preteklim mesecem okrepila za 0.4 odstotne točke in tako bila na ravni 1.1%.
Kljub temu, da so obrestne mere za devizne vloge nižje od primerljivih obrestnih mer za tolarske vloge, se še naprej krepi devizno varčevanje. Obrestne mere za devizne vloge v evrih so bile novembra 2004 v povprečju na ravni 1.4%, za tolarske vloge pa so znašale med 3.1% in 4%. Devizno varčevanje je tako v novembru na medletni ravni realno poraslo za 8.1%, od tega najbolj dolgoročno. Neto tokovi deviznega varčevanja so bili na ravni 62.2 mrd SIT, kar realno za 90.1% presega neto tokove iz istega obdobja 2003.
Obseg sredstev v vzajemnih skladih in njihovo število se je okrepilo tudi v novembru, že četrti mesec zapored pa je upadla njihova povprečna medletna donosnost. Vzajemni skladi so konec novembra upravljali že več kot 200 mrd SIT sredstev, ki so dosegla že 9% prihrankov prebivalstva v bankah. Vrednost sredstev je bila konec meseca za 1.2-krat višja kot ob koncu leta 2003. Število vzajemnih skladov je do konca novembra naraslo na 33, njihovi neto prilivi pa so v tem mesecu dosegli 7.3 mrd SIT. V enajstih mesecih 2004 so znašali že 75.7 mrd SIT, kar več kot trikrat presega neto tokove iz istega obdobja predhodnega leta. Skoraj 60% vseh neto prilivov so beležili uravnoteženi vzajemni skladi, ki upravljajo več kot dve tretjini vseh sredstev. Tehtana povprečna medletna donosnost vzajemnih skladov je novembra upadla za slabih 5 odstotnih točk, na 18%, kar je še vedno precej nad ravnjo obrestnih mer izpred enega leta. Donosi posameznih vrst vzajemnih skladov so v dvanajstih mesecih znašali v povprečju 6.9% za obvezniške sklade in 19% za delniške sklade. Nova davčna zakonodaja, ki uvaja korenite spremembe pri obdavčitvi naložb v vzajemne sklade, utegne v prihodnje precej vplivati na privlačnost tovrstnih naložb.
Graf: Gibanje nekaterih obrestnih mer
0 2 4 6 8 1 0 1 2 1 4
jan 02 mar 02 maj 02 jul 02 sept 02 nov 02 jan 03 mar 03 maj 03 jul 03 sept 03 nov 03 jan 04 mar 04 maj 04 jul 04 sep 04 nov 04
Vir podatkov: B S, S U R S.
V %
TO M
M e d b a n č n e o b re s t n e m e re V e za n e v lo g e o d 3 1 -9 0 d n i V e za n e v lo g e n a d 1 le t o
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – krediti
številka 12/2004 str. 8
Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank
31. XII 2003 30. XI 2004 30. XI 2004/
31. X 2004
30. XI 2004/
31. XII 2003
30. XI 2003/
31. XII 2002
Tolarski krediti skupaj 1,831.0 2,018.0 1.8 6.4 4.6
Tolarski krediti podjetjem in DFO 1,062.9 1,112.6 1.8 1.1 3.7
Okvirni, kratkoročni 553.3 599.7 2.1 4.7 0.8
Dolgoročni 509.6 512.8 1.4 -2.8 7.1
Devizni krediti podjetjem in DFO 625.7 869.9 1.6 38.3 34.3
Tolarski krediti prebivalstvu 637.5 750.5 0.5 13.7 4.7
Okvirni, kratkoročni 127.6 136.0 0.3 2.9 -1.2
Dolgoročni 509.8 614.5 0.5 16.4 6.2
Tolarski krediti državi 130.7 154.9 8.4 14.5 10.8
Okvirni, kratkoročni 23.3 31.7 15.2 31.6 41.7
Dolgoročni 107.4 123.3 6.8 10.8 1.7
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.
Ob visoki realni rasti kratkoročnih tolarskih kreditov je bilo novembrsko povišanje tolarskih kreditov za 1.8% drugo najvišje v letu 2004. Višja je bila le septembrska rast, ko so tovrstni krediti realno porasli za
2.3%. Kratkoročni tolarski krediti so v novembru porasli za 2.3% predvsem zaradi okrepljenega kratkoročnega zadolževanja podjetij in DFO ter tudi države. Ob tem, da predstavljajo slabo tretjino vseh tolarskih kreditov, je bil njihov prispevek k celotni rasti 0.7 odstotne točke. Še najmanj so porasli dolgoročni tolarski krediti (1.5%), ki pa so zaradi velikega deleža (več kot 60% tolarskih kreditov) k rasti prispevali 0.9 odstotne točke. Okrepila se je predvsem rast tolarskih kreditov podjetij in DFO, medtem ko se je rast kreditov prebivalstva v novembru nekoliko umirila. Medletna rast tolarskih kreditov se je novembra povišala za 1.4 odstotne točke, in sicer na 6.5%. Neto tokovi vseh tolarskih kreditov so v prvih enajstih mesecih leta znašali 187 mrd SIT in so realno za 15.3% presegli neto tokove iz istega obdobja v letu 2003.
Mesečne stopnje rasti tolarskih kreditov podjetij in DFO so bile v enajstih mesecih leta 2004 precej spremenljive, saj je mesecu rasti največkrat sledil mesec upadanja.
Tako je tudi novembra po oktobrskem 0.8 odstotnem upadu sledila visoka realna rast, ki je k skupni rasti tolarskih kreditov prispevala eno odstotno točko. Na medletni ravni se je realna rast okrepila na 1.2%. Neto tokovi tolarskih kreditov podjetij in DFO so v enajstih mesecih znašali 49.7 mrd SIT, kar realno dosega manj kot 60% ravni iz istega obdobja predhodnega leta.
Realna rast deviznih kreditov podjetij in DFO najetih pri domačih bankah je bila novembra na najnižji ravni po januarju 2004, medletna stopnja rasti pa še naprej ostaja na visoki ravni (44.2%).
Neto tokovi deviznih kreditov podjetij in DFO so v prvih enajstih mesecih letos znašali 244.1 mrd SIT in so realno za dobro polovico presegli neto tokove iz istega obdobja lani. Po nekoliko okrepljenih neto tokovih od konca prve polovice leta, se je oktobra neto zadolževanje podjetij in DFO v tujini nekoliko umirilo in doseglo 7.1 mrd SIT, v desetih mesecih leta 2004 pa 113 mrd SIT, kar je realno za 2.2% več kot v istem obdobju predhodnega leta.
Obseg tolarskih kreditov prebivalstva je novembra beležil najnižjo realno rast po januarju 2004. Velik
del rasti je še vedno posledica krepitve obsega dolgoročnih kreditov, ki tako na medletni ravni beležijo 17.5- odstotno rast, skupna rast pa se je okrepila na 15.3%. Neto tokovi tolarskih kreditov prebivalstva so v prvih enajstih mesecih leta dosegli vrednost 113 mrd SIT, kar je realno dvakrat več kot v istem obdobju leta 2003.
Graf: Mesečni neto tokovi in medletne stopnje rasti obsega tolarskih kreditov prebivalstva
-5 0 5 10 15 20 25
jan 02 mar maj jul sep nov jan 03 mar maj jul sep nov jan 04 mar maj jul sep nov
Vir podatkov:BS, pr eračuni U M AR .
V mrd SIT
-2 0 2 4 6 8 10 12 14 16
V %
N et o t ok ov i R ealna ras t (des na os )
Ekonomsko ogledalo UMAR
Trg dela
številka 12/2004 str. 9
V tisoč Rast v %
Izbrani kazalci trga delovne sile Φ
2003 X
2003 X
2004 X 2004/
IX 2004 I–X 2004/
I–X 2003 Φ 2003/
Φ 2002
A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 874.9 877.4 881.6 0.6 -0.1 -1.3
Formalno delovno aktivni 777.2 778.5 789.1 0.4 0.5 -0.8
Zaposleni v podjetjih in organizacijah 633.0 635.4 641.2 0.3 0.6 0.3
Zaposleni pri samozaposlenih osebah 66.2 67.0 66.6 0.2 -0.8 -0.9
B
Samozaposleni (vključno s kmeti) 78.1 76.1 81.4 2.0 0.9 -8.8
Registrirani brezposelni 97.7 98.9 92.5 2.0 -4.9 -4.8
Ženske 51.6 52.7 49.6 1.7 -4.4 -1.8
Starejši od 40 let 43.1 41.6 38.1 -0.7 -7.9 -14.9
C
Brezposelni več kot 1 leto 47.5 46.7 42.9 1.7 -10.1 -14.9
Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 11.2 11.3 10.5 - - -
Moški 9.7 9.7 8.9 - - -
D
Ženske 13.0 13.2 12.4 - - -
Prosta delovna mesta 12.1 13.5 17.3 7.2 15.5 4.4
E Za določen čas, v % 73.8 74.6 74.6 - - -
Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.
Oktobra se je rast števila delovno aktivnih nadaljevala. Ponovno se je povečalo število kmetov (na osnovi podatka ankete o delovni sili za drugo četrtletje), tako da se je število samozaposlenih povečalo za 2%, še naprej pa se povečujejo tudi število zaposlenih v podjetjih in organizacijah ter število samostojnih podjetnikov posameznikov in pri njih zaposlenih. Število delovno aktivnih se je najbolj povečalo v kmetijstvu (za 3.5% v primerjavi s septembrom), poslovnih storitvah, trgovini in izobraževanju, zmanjšalo pa se je v prometu. (Iz statističnih razlogov – prenosa Javnega podjetja za vzdrževanje avtocest iz področja gradbeništva v DARS, ki je sestavni del javne uprave – se je zmanjšalo število zaposlenih v gradbeništvu in ustrezno povečalo v javni upravi.) Izmed podpodročij predelovalnih dejavnosti se je število delovno aktivnih oktobra najbolj zmanjšalo v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (za 240 ali 3.7%), lesnopredelovalni industriji ter papirništvu, povečalo pa v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter strojev in naprav (za 0.6%).
Število registriranih brezposelnih se je novembra nekoliko zmanjšalo, znižuje pa se tudi število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev. Tako kot oktobra je tudi novembra delo izgubilo visoko število oseb (približno 5,600), ki je bilo za 1,400 višje od števila brezposelnih, ki so delo dobili. Ker pa je bilo število črtanih iz evidence zaradi drugih vzrokov (5,100) še višje kot oktobra, se je število brezposelnih novembra zmanjšalo za 1,615, na 90,923. Število prostih delovnih mest, ki je bilo oktobra najvišje v tem letu (17,321), se je novembra močno zmanjšalo (na 13,904), že dva meseca pa se zmanjšuje tudi število realiziranih zaposlitev, vendar je bilo novembra (10,322) še vedno višje od povprečja v prvih devetih mesecih letos.
Zadnja tri leta se povečujeta stopnja brezposelnosti in število brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo, kljub temu da se njihovo zaposlovanje pospešuje. V prvih enajstih mesecih leta 2004 je bilo v povprečju registriranih že 6,721 brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo, kar je predstavljalo 7.2% od skupnega števila registrirano brezposelnih, med njimi pa je bilo kar 4,090 ali 61% žensk. V letu 2003 je bilo v povprečju registriranih 5,925 brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo, leta 2001 (najmanj po letu 1991) pa 4,708 ali 4.6% vseh, med njimi je bilo 53% žensk. Kljub povečanemu številu pa se čas njihovega čakanja na zaposlitev skrajšuje. Pri brezposelnih z visoko izobrazbo se je od 19 mesecev in pol v povprečju leta 1999 (kar je bilo najdalj v devetdesetih letih) do leta 2004 skrajšal na 12 mesecev in pol, pri tem se ženske zaposlujejo hitreje kot moški. Pri brezposelnih z višjo izobrazbo je čas čakanja na zaposlitev nekoliko daljši. Znižuje se tudi dolgotrajna brezposelnost med osebami z višjo in visoko izobrazbo, ki je bila leta 1999 pri moških že skoraj 60-odstotna (pri ženskah 47-odstotna), do leta 2004 pa se je znižala na 39% oziroma 29%. Po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti oseb z višjo in visoko izobrazbo po anketah o delovni sili v zadnjih letih ponovno povečala. V devetdesetih se je gibala okrog 3%, se leta 2001 znižala na 1.9%, leta 2003 dosegla 3.4%, v drugem četrtletju leta 2004 pa je bila 2.6-odstotna.
Graf: Registrirani brezposelni z višjo in visoko izobrazbo, 1998–2004
0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Vir podatkov: ZRSZ.
0 10 20 30 40 50 60 70
%
Moški
Ženske
Dolgotrajno brezp. ženske (desna os) Dolgotrajno brezp. moški (desna os)
Ekonomsko ogledalo UMAR
Plače
številka 12/2004 str. 10
Nominalno Realno1
Rast bruto plače na zaposlenega,
v indeksih rasti Plače v SIT
X 2004 X 04/IX 04 X 04/X 03 X 04/IX 04 X 04/X 03
Bruto plača na zaposlenega skupaj 270,303 100.7 105.1 100.4 101.7
Zasebni sektor (A do K) 249,766 100.7 105.5 100.4 102.1
A Kmetijstvo 221,763 101.6 105.1 101.3 101.7
B Ribištvo 211,250 101.0 103.6 100.7 100.3
C Rudarstvo 335,435 101.1 109.6 100.8 106.1
D Predelovalne dejavnosti 228,418 100.7 105.2 100.4 101.9
E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 321,676 99.2 101.5 98.9 98.2
F Gradbeništvo 222,418 99.3 105.0 99.0 101.7
G Trgovina 240,014 101.1 105.6 100.8 102.2
H Gostinstvo 202,233 100.8 105.5 100.5 102.2
I Promet, skladiščenje in zveze 296,320 103.0 108.5 102.7 105.0
J Finančno posredništvo 378,131 99.4 106.1 99.1 102.7
K Poslovanje z nepremičninami 288,232 100.0 104.2 99.7 100.9
Javne storitve (L do O) 326,244 100.6 103.7 100.3 100.4
L Javna uprava 328,065 100.7 102.1 100.4 98.8
M Izobraževanje 334,828 100.7 106.0 100.4 102.6
N Zdravstvo in socialno varstvo 312,879 100.1 101.7 99.8 98.5
O Dr. javne, skupne, oseb. storitve 327,639 100.9 106.4 100.6 103.0
Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve.
Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin.
Ob skoraj izenačeni rasti v zasebnem in javnem sektorju je bruto plača na zaposlenega v oktobru porasla nominalno za 0.7%, realno pa za 0.4%.
Bruto plača v zasebnem sektorju (A do K) je v oktobru nominalno porasla za 0.7%. Pospešena rast plač, običajno značilna za oktober, je bila zaradi krajšega delovnega meseca (oktober je bil od septembra krajši za en dan) nekoliko manjša. V skupini dejavnosti industrija in gradbeništvo (C, D, E, F) je bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 0.4%. Zaradi sezonsko večjega obsega nadur je nekoliko izstopala rast plače v rudarstvu. V skupini dejavnosti proizvodnih storitev (G, H, I) je bruto plača porasla za 1.6%, in sicer najbolj zaradi porasta plač v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez. V skupini dejavnosti poslovnih storitev (J, K) je bil zaradi v oktobru podpisanega uskladitvenega dodatka v kolektivnih pogodbah večine panog v tej skupini dejavnosti pričakovan porast plač, vendar se ta učinek v oktobru še ni pokazal.
V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na zaposlenega v oktobru porasla za 0.6%. Približno enako so plače porasle v vseh dejavnostih javnega sektorja, razen v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer je bruto plača na zaposlenega nominalno stagnirala. Porast je posledica napredovanj, ki izhajajo iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti. Nov način napredovanja po novem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se bo začel upoštevati tri mesece po tem, ko bodo sprejeti vsi dokumenti potrebni za izvajanje novega zakona.
V prvih desetih mesecih leta 2004 je glede na isto obdobje leta 2003 povprečna slovenska bruto plača na zaposlenega porasla nominalno za 5.5%, realno pa za 1.8%. Bruto plača v zasebnem sektorju je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj pospešeno naraščala, in dosegla nominalno 6.7-odstotno rast in realno 3.0-odstotno rast. V sektorju javnih storitev je bruto plača nominalno porasla za 2.5%, realno pa je upadla za 1.0%. V zadnjih dveh mesecih leta 2004 je za pričakovati pospešeno rast bruto plače v zasebnem sektorju zaradi izplačil trinajstih plač in božičnic, nadaljuje pa se tudi tendenca blažitve realnega padca bruto plače v javnem sektorju zaradi lanskoletne umiritve plač v tem sektorju v drugem polletju. Tako naj bi po jesenski napovedi bruto plača na zaposlenega v letu 2004 porasla nominalno za 5.9%, realno pa za 2.2%.
Graf: Mesečne rasti realne bruto plače na zaposlenega
115 125 135 145 155 165 175 185
jan 01 mar maj jul sep nov jan 02 mar maj jul sep nov jan 03 mar maj jul sep nov jan 04 mar maj julij sep
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Raven leto 1992=100
Zasebni sektor (od A do K) Industrija, gradbeništv o Proizv odne storitv e Poslov ne storitv e Jav ne storitv e
Ekonomsko ogledalo UMAR
Javnofinančni prihodki
številka 12/2004 str. 11 Indeksi rasti, nominalno Struktura I–XI Javnofinančni prihodki I–XI 2004,
v mio SIT XI 2004/
X 2004 XI 2004/
XI 2003 I–XI 2004/
I–XI 2003 2003 2004
Davek od dobička 116,116.6 74.2 93.3 116.0 4.8 5.2
Dohodnina 337,999.6 105.6 111.5 107.7 15.0 15.1
Davek na dodano vrednost, trošarine1 724,654.3 120.5 121.1 104.7 33.0 32.4
Carine in uvozne dajatve 18,628.3 95.8 18.6 59.1 1.5 0.8
Prispevki za socialno varnost 798,780.3 101.4 108.6 107.1 35.5 35.7
Ostali javnofinančni prihodki2 238,254.7 137.2 129.5 110.4 10.3 10.7
Javnofinančni prihodki skupaj 2,234,433.8 110.7 113.2 106.4 100.0 100.0
Vir podatkov: UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila). Opombe: 1Podatek je popravljen za časovno usklajevanje vplačil trošarin,
2Vključene takse (sodne, komunalne, ekološke, upravne), davek na izplačane plače, denarne kazni in drugi davki občanov.
Po povečanju v oktobru so se novembra javnofinančni prihodki realno povečali še za 10%. Novembra 2004 so bili celotni javnofinančni prihodki realno za 9.3% višji od prihodkov v novembru 2003, glede na mesečno povprečje leta 2003 pa so bili realno višji kar za 12%. V prvih enajstih mesecih 2004 so se javnofinančni prihodki glede na isto obdobje predhodnega leta realno povečali za 2.7%.
Prihodki od davka na dodano vrednost so tudi novembra močno zanihali navzgor, vendar so se medletno še vedno realno zmanjšali. Prihodki od davka na dodano vrednost so se po povečanju v oktobru (realno za 21.3%) povečali tudi novembra, in sicer za 30%. Znatnejši prilivi davka na dodano vrednost v zadnjih dveh mesecih kažejo, da se po likvidnostnem zmanjšanju prihodkov iz tega vira ob vstopu Slovenije v EU stanje počasi normalizira. Zaradi likvidnostnih izpadov v preteklih mesecih so se prihodki od davka na dodano vrednost skupaj v prvih enajstih mesecih leta 2004 glede na isto obdobje leta 2003 realno zmanjšali za 2.9%.
Prihodki od trošarin so se novembra realno zmanjšali za 2.7%, v enajstih mesecih pa povečali medletno za 5.9%. Glede na oktober so se novembra realno zmanjšali prihodki od vseh vrst trošarin, in sicer prihodki od trošarin na mineralna olja za 0.4%, prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke za 4.3% in prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke za 21%. V prvih enajstih mesecih so se medletno najhitreje povečevali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (za 14.4%), predvsem zaradi prilagajanja zakonodaji EU s povečanjem specifičnih in proporcionalnih trošarin na tobak in tobačne izdelke; nekoliko počasneje pa prihodki od trošarin na mineralna olja (za 4.1%), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa so se realno zmanjšali (za 3.6%).
Novembra so se skupaj prihodki od davkov in prispevkov, ki so vezani na plače, realno povečali za 1.3%, v obdobju enajstih mesecev pa so se glede na isto obdobje leta 2003 realno povečali za 3.7%. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se novembra glede na oktober realno povečali za 0.8%. V enajstih mesecih so se v primerjavi z istim obdobjem leta 2003 realno povečali za 3.4%. Prihodki iz dohodnine so se novembra glede na oktober realno povečali za 5%. Prihodki od davka iz plač, ki predstavljajo glavnino dohodnine, so se novembra realno povečali za 1.7%, prihodki od ostalih podvrst dohodnine pa za 3.2%. Novembra so bili prvič po mesecu maju poračuni dohodnine za leto 2003 pozitivni, prihodke od dohodnine so povečali za 573 mio SIT. V enajstih mesecih so bili celotni prihodki od dohodnine glede na isto obdobje leta 2003 realno višji za 4%; v tem so se prihodki od davka iz plač povečali realno za 3.9%, prihodki iz drugih podvrst dohodnine pa za 2.6%. Negativni poračuni dohodnine so bili v enajstih mesecih približno na enaki realni ravni kot v istem obdobju leta 2003.
Septembra se je s spremembo zakona zvišala spodnja meja obdavčitve plač z davkom na izplačane plače s 130,000 SIT na 165,000 SIT. Prihodki od davka na izplačane plače so se novembra realno povečali za 4.3%; v enajstih mesecih pa medletno za 6.1%.
Mesečna akontacija davka od dobička pravnih oseb je bila novembra realno za dobro četrtino nižja kot oktobra, v enajstih mesecih so se prihodki od tega davka medletno realno povečali za 12%.
Po vstopu Slovenije v EU se carine in uvozne dajatve nanašajo le še na uvoz iz držav izven EU in zato dosegajo le približno četrtino vrednosti iz zadnjih mesecev pred vstopom v EU. Po oktobrski rasti so se novembra prihodki od carin in uvoznih dajatev nekoliko zmanjšali; v enajstih mesecih so bili glede na isto obdobje leta 2003 realno nižji za 43%.
Graf: Prihodki javnofinančnih blagajn, v mrd SIT (stalne cene 1999)
0 20 40 60 80 100
jan 02 mar maj jul sep nov jan 03 mar maj jul sep nov jan 04 mar maj jul sept nov
Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila), metodologija in preračuni UMAR.
V mrd SIT
PRORAČUNI ZPIZ ZZZS
Ekonomsko ogledalo UMAR
Zasebna potrošnja
številka 12/2004 str. 12 Stopnje rasti na letni ravni, realno v % Izbrani kazalci zasebne potrošnje Q1 03 Q2 03 Q3 03 Q4 03 Q1 04 Q2 04 Q3 04
Zasebna potrošnja1 1.7 3.0 2.8 3.3 3.8 3.1 3.8
Potrošnja gospodinjstev1 1.7 3.1 2.8 3.4 3.8 3.1 3.8
Potrošnja NPISG1 1.7 0,6 2.3 -1.6 2.9 3.2 4.1
Dohodek gospodinjstev 2, 3 0.6 2.1 1.9 3.1 5.3 5.1 4.7
Krediti poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)3 1.3 2.4 3.8 6.8 10.0 11.6 15.9 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja) 4 7.4 7.6 8.2 5.2 4.7 3.3 4.1
Bruto domači proizvod (BDP)1 2.4 2.3 2.6 2.9 3.9 4.7 4.9
Prispevek zasebne potrošnje k rasti BDP (v odstotnih točkah) 0.9 1.7 1.6 1.9 2.0 1.7 2.1 Viri podatkov: SURS, AJPES, MF, BS, preračuni UMAR. Opombe: 1izračun iz stalnih cen 2000, 2neto plače, drugi prejemki iz delovnega razmerja (prejemki po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, povračila stroškov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki), transferi posameznikom in gospodinjstvom, 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, 4deflacionirano z
indeksom cen življenjskih potrebščin in nominalnim efektivnim deviznim tečajem.
V prvih devetih mesecih leta 2004 se je glede na isto obdobje leta 2003 zasebna potrošnja realno povečala za 3.6% in je s tem k rasti BDP v tem obdobju prispevala 1.9 odstotne točke oziroma 43.1%.
Dohodek gospodinjstev se je v devetih mesecih leta 2004 glede na isto obdobje predhodnega leta realno povečal za 5.1%. K rasti sta približno enako prispevala masa plač, ki se je (podatki AJPES-a) realno povečala za 4.4% in masa drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki je realno višja za 10.0%. Transferi posameznikom in gospodinjstvom so bili po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja realno višji za 3.6%.
Zadolževanje prebivalstva se nadaljuje. Medletna realna stopnja rasti obsega bančnih kreditov je ob koncu septembra znašala 15.9%. Pri tem je obseg dolgoročnih kreditov realno porasel za 17.1%, kar je najvišja stopnja rasti po marcu 2000. Kazalec obremenjenosti prebivalstva s krediti poslovnih bank (razmerje med krediti in dohodkom) se je glede na isto obdobje 2003 povečal z 2.75 na 2.92 in je tako že presegel vrednost iz leta 2000 (2.84). Realna rast obsega varčevanja (4.1%) je bila konec septembra za polovico manjša kot v istem obdobju predhodnega leta. Zadolženost prebivalstva (razmerje med krediti in varčevanjem) se je v treh četrtletjih leta 2004 glede na isto obdobje leta 2003 povečala z 0.29 na 0.32.
Tudi večina drugih kratkoročnih kazalnikov v devetih mesecih leta 2004 podpira krepitev trošenja gospodinjstev. Medletna realna rast prihodka v trgovini na drobno, pri prodaji motornih vozil in vzdrževanju le-teh ter trgovini z motornimi gorivi je po mesečni anketi SURS-a v devetih mesecih lani znašala 5.2%. Realna stopnja rasti obračunanega DDV končnim potrošnikom se je tudi v tretjem četrtletju ohranila na visoki ravni (7.0%), kar v devetih mesecih skupaj pomeni 7.4-odstotno realno rast. Po podatkih Direktorata za upravne notranje zadeve je bilo do konca septembra 2004 prvič registriranih za 7.7% več osebnih avtomobilov kot v istem obdobju leta 2003, stopnja rasti se je sicer v drugem četrtletju začela umirjati. V enaki primerjavi se je trošenje rezidenčnih gospodinjstev v tujini povečalo za 0.5 odstotne točke bolj (nominalno za 9.2%) kot trošenje nerezidentov v Sloveniji.
V razpoložljivih podatkih za obdobje zadnjega četrtletja 2004 je že zaznati umirjanje stopenj rasti nekaterih kazalnikov. Skupna vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v oktobru na najvišji ravni doslej (11 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem) in se je tudi še v decembru (sedmi mesec zapored) obdržala nad dolgoletnim povprečjem (2 o. t.). Oktobra in novembra skupaj je medletna realna rast mase neto plač znašala 4.3%, rast drugih prejemkov iz delovnega razmerja je bila 6.6-odstotna. Novembra se je ponovno povečala medletna realna rast obsega kreditov (17.1%). Medletno je rast obsega varčevanja v bankah ostala skromna (4.2%), medtem ko je bil obseg varčevanja v vzajemnih skladih realno kar 2.2-krat višji. V zadnjem četrtletju se je glede na isto obdobje leta 2003 število prvič registriranih avtomobilov zmanjšalo za 9.1% (prva negativna četrtletna stopnja rasti po tretjem četrtletju 2002). Obračunani DDV končnim potrošnikom je v oktobru vztrajal na približno enaki realni ravni kot v istem mesecu leto poprej, prihodek v trgovini pa se je v oktobru medletno povečal za 4.1%. Uvoz in izvoz potovanj sta se v oktobru povečala za približno enak odstotek (12.1% oziroma 12.0%).
Graf: Gibanje zasebne potrošnje in nekaterih agregatov, 2003–2004, realna rast v %
-5 0 5 10 15 20
Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004
Viri podatkov: SURS, AJPES, MF, BS, DURS, DUNZ, preračuni UMAR.
0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0
Dohodek gospodinjstev Varčev anje prebiv alstv a v bankah (stanje konec obdobja) Obračunan DDV končnim potrošnikom Prv ič registrirana osebna v ozila
Krediti poslov nih bank prebiv alstv u (stanje konec obdobja) Zasebna potrošnja, desna os
Ekonomsko ogledalo UMAR
Predelovalne dejavnosti
številka 12/2004 str. 13 Stopnje rasti, v %
Izbrani konjunkturni kazalci X 2004/
IX 2004 X 2004/
X 2003 I–X 2004/
I–X 2003 I–XII 2003/
I–XII 2002
Obseg proizvodnje1 -4.1 -2.6 5.0 1.6
- Izrazito izvozno usmerjene panoge1a -4.5 -0.1 10.0 3.6
- Zmerno izvozno usmerjene panoge1b -5.9 -5.5 5.3 1.3
- Pretežno na domači trg usmerjene panoge1c 0.7 1.2 -0.6 0.4
Povprečno število zaposlenih1 0.32 -0.62 -1.32 -2.0
Produktivnost dela 25.32 6.02 7.42 3.7
Obseg zalog proizvodov -1.7 11.2 13.9 5.9
Povprečna bruto plača -0.12,3 3.52,3 3.62,3 1.93
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0.2 5.1 4.0 2.9
- relativno glede na inflacijo -0.1 1.7 0.4 -2.6
Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. 1aPodpodročja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih
prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70%, 1bPodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70%, 1cPodpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri kateri je DČPPTT pod 50%. 2Podatek za september 2004. 3Realna rast – preračun z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Gospodarska aktivnost predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju 2004 ohranila na visoki ravni. Po prvih podatkih SURS se je dodana vrednost, po 4.4-odstotni realni rasti v prvem četrtletju in 7.8-odstotni rasti v drugem, v tretjem četrtletju 2004 v primerjavi z istim obdobjem leta 2003 povečala za 7.4%, kar je v okviru pričakovanj o napovedi rasti dodane vrednosti iz Jesenskega poročila (UMAR 2004). Podobno sliko gospodarske aktivnosti odsevajo tudi podatki o obsegu proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je v prvem četrtletju leta 2004 glede na isto obdobje predhodnega leta povečal za 4.1%, v drugem za 7.6%, v tretjem četrtletju pa za 6.3%.
V oktobru je konjunkturni impulz nekoliko oslabel. Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se je v primerjavi s predhodnim mesecem ob delovnem dnevu manj (4.5% delovnega časa) znižala za 4.1%, ob upoštevanju sezonskih dejavnikov in izločenem vplivu števila delovnih dni pa je nižja za 2.7%. Na medletni ravni je bil obseg proizvodnje v oktobru, ki je bil za delovni dan krajši kot v letu 2003, nižji za 2.6%. V prvih desetih mesecih lani je bila proizvodna aktivnost v primerjavi z istim obdobjem leta 2003 višja za 5.0%
Najboljše proizvodne rezultate dosegajo izvozno usmerjene panoge. V obdobju od januarja do oktobra 2004 se je podobno kot v letu 2003 obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta najizraziteje povečal v proizvodnji električne in optične opreme DL (16.2%), ki sodi v skupino zmerno izvozno usmerjenih panog, visoka raven proizvodne aktivnosti pa je bila zabeležena tudi v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov DG (izrazito izvozno usmerjena panoga), kjer so v prvih desetih mesecih leta 2004 dosegli 14.8-odstotno medletno rast. Najnižjo raven proizvodne aktivnosti dosegajo delovno intenzivne panoge (proizvodnja tekstilnih izdelkov DB, proizvodnja usnjenih izdelkov DC), v katerih se je obseg proizvodnje od januarja do oktobra 2004 glede na isto obdobje predhodnega leta znižal za 8.4% in 11.1% ter proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva DF, kjer je zabeležen 16.8-odstotni upad.
Podjetniški optimizem ob koncu leta 2004 usiha. Na podlagi ankete SURS o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih se je vrednost skupnega kazalca zaupanja (gl. EO 7/04:14) v decembru glede na predhodni mesec še nekoliko poslabšala, tako da je bila dosežena najnižja raven v letu 2004. Delež anketiranih podjetij, ki ocenjujejo, da je poslovna klima slabša od normalnega stanja, za 7.0 odstotne točke presega delež tistih, ki ocenjujejo, da je boljša. Desezonirana serija kazalca zaupanja se v decembru v primerjavi z novembrom ni spremenila. Na decembrsko vrednost kazalca zaupanja so negativno vplivale ocene o nadpovprečnem obsegu zalog in nižji ravni skupnih naročil kot v predhodnem mesecu, pozitivno pa nekoliko izboljšana pričakovanja poslovnega sektorja o proizvodnji v naslednjih treh mesecih.
Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
90 100 110 120 130 140
jan 00 apr jul okt jan 01 apr jul okt jan 02 apr jul okt jan 03 apr jul okt jan 04 apr jul okt
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR po metodi Tramo-Seats.
Indeks (1995 = 100)
Originalna serija Trend / cikel Desezonirana serija
Ekonomsko ogledalo UMAR
Gradbeništvo
številka 12/2003 str. 14 Izbrani kazalci gradbeništva,
realni indeksi X 2004/
X 2003 Q3 2004/
Q3 2003 2003/
Vrednost opravljenih gradbenih del1 112.3 107.5 2002108.0
Stavbe 109.1 120.7 100.7
Stanovanjske n.p. 178.8 88.1
Nestanovanjske n.p. 103.3 103.2
Inženirski gradbeni objekti 115.5 96.2 115.6
Vrednost pogodb in drugih oblik naročil1 n.p. 136.7 96.7
Vrednost novih pogodb in drugih oblik naročil1 n.p. 131.7 99.7
Število delovno aktivnih v gradbeništvu 100.7 101.3 100.6
Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu2, 3 101.7 103.1 102.4
Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: 1V raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost opravljenih gradbenih del je po zaključnih računih v letu 2002 dosegla vsaj 300 mio SIT, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost, 2za
podjetja in druge organizacije s tremi in več zaposlenimi, 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju 2004 okrepila. Dodana vrednost v gradbeništvu je bila
realno za 4.1% večja kot v istem obdobju leto pred tem. Povečanje aktivnosti kažejo tudi podatki o vrednosti opravljenih del v večjih podjetjih (gl. opombo pod tabelo); po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del glede na predhodno četrtletje povečala za 9.3% in bila tako za 7.5% višja kot leto pred tem. Po desezoniranih podatkih je bila avgusta 2004 vrednost opravljenih del na najvišji ravni v
zadnjih petih letih, kar je bilo povezano z gradnjo stanovanj. Vrednost opravljenih del v stanovanjskigradnji je bila v tem mesecu realno kar za 168.7% višja kot v istem mesecu leto pred tem. Stanovanjska gradnja se je septembra umirila, vendar je bila še vedno precej višje kot v primerljivem obdobju leto pred tem (v prvih devetih mesecih 2004 se je na medletni ravni realno okrepila za 75.0%). Ob tem je potrebno opozoriti, da podjetja, ki so vključena v raziskavo (gl. opombo pod tabelo), predstavljajo relativno nizek delež v celotni stanovanjski gradnji. V gradnji nestanovanjskih stavb se je po relativno slabem drugem četrtletju aktivnost ponovno okrepila; v tretjem četrtletju 2004 je bila vrednost opravljenih del realno za 3.3%
višja kot leto pred tem (v prvih devetih mesecih lani se je na medletni ravni realno okrepila za 3.8%). Po desezoniranih podatkih se je gradnja inženirskih objektov v tretjem četrtletju 2004 sicer okrepila, vendar pa je bila medletno nižja zaradi visoke ravni v predhodnem letu. Oktobra 2004 je bila vrednost opravljenih del v tem segmentu gradbeništva realno za 15.5% višja kot v primerljivem mesecu leta 2003, vendar je to povezano z relativno nizko aktivnostjo v tem mesecu (zaradi neugodnih vremenskih razmer).
V tretjem četrtletju se je nadaljevala krepitev števila delovno aktivnih. Na medletni ravni je bilo višje za
1.3%. V obravnavanem obdobju se je zaposlenost okrepila v podjetjih, medtem ko se je v segmentu samostojnih podjetnikov število delovno aktivnih znižalo. Po dejavnostih se je zaposlenost okrepila predvsem v inštalacijah pri gradnji in zaključnih gradbenih delih, znižala pa v gradnji cest, letališč in podobno (povezano s pripojitvijo ene družbe iz te dejavnosti – gl. str. 9).
Skupna površina stavb predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji je v tretjem četrtletju 2004 dosegla rekordno vrednost. Po začasnih podatkih o gradbenih dovoljenjih je bilo v tretjem četrtletju 2004
v Sloveniji izdanih 1,495 gradbenih dovoljenj za gradnjo stavb, oziroma za 1.5% več kot leto pred tem.
Predvidena površina novih oz. povečav obstoječih stavb je bila kar za 45.4% večja kot leto pred tem in tako dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih. Povečala se je predvidena površina stanovanjskih stavb (za 51.4%) kot tudi nestanovanjskih stavb (39.5%). Z izdanimi gradbenimi dovoljenji je bila predvidena gradnja 2,330 novih stanovanj (novogradnja in povečava), kar je za 75.1% več kot leto pred tem. Znatno se je povečala tudi predvidena skupna površina teh stanovanj (za 49.1%).
Graf: Predvidena površina stavb in število izdanih gradbenih dovoljenj za novogradnje in povečanja
300,000 400,000 500,000 600,000 700,000 800,000
Q1 2002 Q2 2002 Q3 2002 Q4 2002 Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004 Vir podatkov: SURS
Površina (v m2)
1,000 1,100 1,200 1,300 1,400 1,500
Število
Predv idena pov ršina stav b (lev a os)
Izdana gradbena dov oljenja (desna os)
