Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju Temeljna teza in tretja hipoteza raziskave se nanašata na absolutno

povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, to je na vhodni tok vi-sokošolskega izobraževanja in na spreminjanje njegove strukture. Ve-likost tega absolutnega povpraševanja je rezultat tako veVe-likosti stopnje kakor tudi velikosti osnove povpraševanja po visokošolskem izobraže-vanju v posameznem letu. Z opisno analizo absolutnega povpraševa-nja po visokošolskem izobraževanju v poglavju 2.3 sem pridobil najo-snovnejše informacije o njegovi dinamiki in strukturi.

Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, ki sem ga najprej meril s številom visokošolskih študentov, se je od druge stovne vojne pa do leta 1980/81 poˇcasi, od leta 1980/81 dalje pa ve-dno hitreje poveˇcevalo. V zadnjih šestih opazovanih letih se je abso-lutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju zaˇcelo umirjati.

V letu 2006/07 je število vpisanih na dodiplomski visokošolski študij celo upadlo (izkljuˇcno zaradi padca števila študentov izrednega štu-dija), in sicer tako moˇcno, da je ta upad prevladal nad porastom vpisa na podiplomski študij. Relativna stopnja povpraševanja prebivalcev starih od 19 do 23 let po dodiplomskem visokošolskem izobraževa-nju je sicer strmo narašˇcala v celotnem opazovanem obdobju od leta 1980/81 do leta 2006/07, oˇcitno pa to ni bilo dovolj za ohranitev rasti tudi absolutnega povpraševanja.

Odstotek, ki ga predstavlja število dodiplomskih študentov med vsemi študenti, se je zmanjševal iz 95 % na 90 %.

Glede na naˇcin visokošolskega dodiplomskega izobraževanja je prevladoval redni študij. Odstotek študentov izrednega študija se je od leta 1980/81 do leta 2006/07 ob manjših nihanjih zmanjševal od 33 % na približno 15 % vseh študentov. Absolutno poveˇcevanje števila dodiplomskih visokošolskih študentov v obdobju od leta 1990/91 pa

198

Ugotovitve in implikacije modelov

do leta 2005/06 je predvsem posledica poveˇcevanja števila študentov rednega študija, nekoliko manj pa tudi poveˇcevanja števila študen-tov izrednega študija. Število študenštuden-tov izrednega študija se je od leta 1990/91 do 2001/02 sicer poveˇcevalo, v letih po 2002/03 pa se je za-ˇcelo zmanjševati. To pa tudi pomeni, da je študentov izrednega študija med vsemi visokošolskimi dodiplomskimi študenti relativno vse manj in manj.

Najveˇc prvih vpisov na dodiplomski študij ne glede na naˇcin študija je pri starosti 19 let. Študenti rednega študija so tako na dodiplomski kot tudi na podiplomski ravni v povpreˇcju mlajši od študentov izre-dnega študija in manj razpršeni po starosti. Kljub temu pa se na po-diplomski študij ne glede na naˇcin študija najveˇc prebivalcev vpiše v starosti 26 let. Na rednem in izrednem dodiplomskem študiju se od leta 2000/01 do 2006/07 zmanjšuje odstotek mlajših udeležencev in poveˇcuje odstotek starejših udeležencev, kar je skladno s posledicami, ki izhajajo iz staranja slovenskega prebivalstva.

Od leta 1945/46 pa do 1970/71 je bila glede na vrsto visokošol-skega zavoda (fakulteta, visoka šola, umetniška akademija) veˇcina vi-sokošolskih dodiplomskih študentov vpisanih na fakultete. Od leta 1970/71 pa do leta 1990/91 je bilo na fakultete vpisanih od 60 do 90 % vseh visokošolskih dodiplomskih študentov, ena ˇcetrtina pa na visoke šole in umetniške akademije. Od leta 1990/91 naprej je okoli 90 % vseh dodiplomskih visokošolskih študentov vpisanih spet na fakultete.

Vse od leta 1945/46 dalje je mogoˇce opaziti relativno poveˇcevanje povpraševanja žensk in relativno zmanjševanje povpraševanja mo-ških po visokošolskem izobraževanju tako na dodiplomski kot tudi na podiplomski ravni. Odstotek žensk med vsemi dodiplomskimi štu-denti je takoj po drugi svetovni vojni znašal 32 %, leta 2006/07 pa je znašal že skoraj 60 %. Leta 1979/80 je bilo na visokošolskem dodi-plomskem študiju vpisanih že veˇc žensk kot moških. Podobno tudi na podiplomskem študiju odstotek žensk na raˇcun odstotka moških na-rašˇca. Poslediˇcno je trg dela relativno vedno bolj zasiˇcen z ženskimi v primerjavi z moškimi diplomanti.

Opazen je trend narašˇcanja števila dodiplomskih in podiplomskih odraslih študentov. Od leta 2004/05 do 2006/07 se je poveˇcalo tako število rednih, kot tudi število izrednih podiplomskih študentov, ki so stari 40 let ali veˇc. Okoli 90 % jih študira izredno.

Na strani izhodnega toka kapitala visokošolskega izobraževanja, to je visokošolskih diplomantov, lahko opazim, da se do zadnjega opa-zovanega leta 2006/07 še vedno poveˇcuje tako število diplomantov dodiplomskega kot tudi število diplomantov podiplomskega študija, ˇceprav se slednje poveˇcuje bolj strmo. Od leta 1980/81 pa do leta

6.3 Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju

199 2006/07 je bilo približno med 20 % in 30 % vseh diplomantov

podi-plomskega študija diplomantov doktorskega študija. V ˇcasu se to re-lativno število malenkost zmanjšuje predvsem na raˇcun strmega na-rašˇcanja absolutnega števila študentov magistrskega študija (lastne obdelave na podlagi podatkov pridobljenih od SURS). Delež diplomi-ranih žensk pa je v celotnem opazovanem obdobju od leta 1992/93 do leta 2006/07 narašˇcal in prevladoval nad deležem diplomiranih moških.

Hipoteze 3ne morem zavrniti in lahko sprejmem sklep, da so (za poveˇcevanje absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraže-vanju) veˇcinoma neugodni dejavniki osnove povpraševanja prevladali nad (za poveˇcevanje absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju) veˇcinoma ugodnimi dejavniki relativne stopnje pov-praševanja po visokošolskem izobraževanju. Poslediˇcno so se od leta 2000/01 dalje že zaˇcele zmanjševati stopnje rasti absolutnega povpra-ševanje po visokošolskem izobraževanju v Sloveniji. V zadnjem opa-zovanem letu je ta stopnja na dodiplomskem visokošolskem študiju postala celo negativna, tako da se je zaˇcelo zmanjševati tudi povpraše-vanje na nacionalni ravni v absolutnem smislu (tudi ne glede na raven visokošolskega izobraževanja), kljub narašˇcajoˇci relativni stopnji pov-praševanja v dodiplomskem visokošolskem izobraževanju.

Na podlagi rezultatov regresijskih modelov za dejavnike osnove in dejavnike stopnje povpraševanja po visokošolskem dodiplomskem izobraževanju oseb, starih od 19 do 23 let, ocenjujem, da se bo število oseb, starih od 19 do 23 let, vkljuˇcenih v dodiplomsko visokošolsko izobraževanje v letih od 2009 do 2013 zmanjševalo. Ob predpostavki, da se gibanje obravnavanih dejavnikov osnove in relativne stopnje povpraševanja ne bi bistveno spremenilo, bi bilo v Sloveniji leta 2013 le še 49.843 dodiplomskih visokošolskih študentov, starih od 19 do 23 let, in leta 2018 samo še 48.382 dodiplomskih visokošolskih študentov, starih od 19 do 23 let. Trend zmanjševanja absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju pa priˇcakujem tudi po letu 2018.

S tem potrjujem temeljno tezo, ki pravi, da vedno veˇcja relativna stopnja povpraševanja po visokošolskem izobraževanju na dolgi rok ne bo zagotavljala tudi poveˇcevanja dejanskega absolutnega povpra-ševanja, ki je za visokošolske zavode, trg dela in gospodarski razvoj še kako pomembno. Upadanje absolutnega povpraševanja po viso-košolskem izobraževanju je torej rezultat prevlade upadanja osnove nad narašˇcanjem relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. V ozadju tega pa je prevlada neugodnih dejavnikov osnove nad neugodnimi dejavniki stopnje povpraševanja po visoko-šolskem izobraževanju. Nadaljevanje upadanja absolutnega

povpra-200

Ugotovitve in implikacije modelov

ševanja po visokošolskem izobraževanju lahko priˇcakujem tudi v pri-hodnjem srednjeroˇcnem obdobju.

Ne samo, da se absolutno povpraševanje po visokošolskem izobra-ževanju zmanjšuje, spreminja se tudi njegova struktura, kar potrjuje temeljno tezo.

Ce povzamem ugotovitve vseh treh izvedenih analiz dejavnikovˇ povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, lahko ugotovim, da se dejavniki osnove in dejavniki relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju prepletajo (preglednica 6.2). Nekateri izmed njih hkrati delujejo na osnovo in relativno stopnjo povpra-ševanja po visokošolskem izobraževanju oziroma verjetnost vkljuˇci-tve posameznika v visokošolsko izobraževanje. ˇCe se omejim samo na dejavnike, ki predstavljajo rezultate posameznih treh modelov, lahko ugotovim, da na eni strani boljši materialni pogoji gospodinj-stev poveˇcujejo relativno stopnjo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, po drugi pa se materialni pogoji poslabšujejo iz vi-dika možnosti zagotavljanja pogojev za ustvarjanje družine. Kupna moˇc plaˇce, izražena s številom kvadratnih metrov stanovanjske povr-šine, se je namreˇc veˇcinoma zmanjševala. Število oseb v gospodinj-stvu nad številom štiri zmanjšuje verjetnost vkljuˇcitve posameznika iz takšnega gospodinjstva v visokošolsko izobraževanje, po drugi strani pa vem, da majhno število oseb v gospodinjstvu navadno pomeni tudi majhno število otrok, kar na dolgi rok zmanjšuje osnovo pov-praševanja po visokošolskem izobraževanju. Difuzija vrednot, ki so vedno bolj naklonjene podaljševanju izobraževanja in profesionalni karieri po eni strani poveˇcuje relativno stopnjo udeležbe v visokošol-skem izobraževanju, po drugi pa zaradi negativnega vpliva na zgodnje ustvarjanje družine na daljši rok zmanjšujejo osnovno povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Upadanje smrtnosti dojenˇckov po eni strani odraža boljši življenjski standard, kar poveˇcuje relativno stopnjo udeležbe v visokošolskem izobraževanju. Po drugi strani pa je upadanje smrtnosti dojenˇckov (empiriˇcno preverjeno na podlagi moje in tudi drugih raziskav) povezano z zmanjševanjem rodnosti, kar na dolgi rok negativno vpliva na osnovo povpraševanja po vi-sokošolskem izobraževanju. Ostali dejavniki povpraševanja po viso-košolskem izobraževanju imajo enoznaˇcen vpliv na povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, ali povedano drugaˇce, enako smer vpliva na osnovo in na stopnjo povpraševanja. V zvezi z omenjenimi dejavniki, ki imajo dvorezen uˇcinek na konˇcno absolutno povpraše-vanje prek razliˇcnega vpliva na osnovo in relativno stopnjo povpra-ševanja, se postavlja zanimivo vprašanje, pri kateri ravni za vrednost teh dejavnikov bi se lahko vzpostavilo optimalno (na primer najveˇcje