Administrativne in regulatorne ovire MSP v Sloveniji

Ne glede na relativno izboljšane rezultate indikatorjev MSP sektorja v Sloveniji, primerjava z velikimi podjetji kaže, da ta podjetja povprečno dosegajo slabše rezultate na področju dobičkonosnosti, fluktuacije delovne sile in dolgoročnega preživetja, kar strokovnjaki povezujejo tudi z ovirami, ki jih povzroča poslovno okolje. Ekonomska literatura poudarja številne ovire, s katerimi se sektor srečuje tekom vsakodnevnega poslovanja. V sklopu tega navaja, da je odprava administrativnih in regulatornih ovir izredno pomembna, v kolikor želimo izboljšati poslovno okolje in konkurenčnost posameznega gospodarstva. V prejšnjem podpoglavju predstavljene komponente poslovnega okolja, so z izjemo administrativnih ovir naslovljene v sklopu 3. prednostne osi. V sklopu tega poglavja, bomo podrobneje pregledali administrative in ostale ovire, ki sicer niso zajete v sklopu 3. osi, pa vendarle jih MSP podjetja sama in številne študije izpostavljajo, kot eno izmed poglavitnih preprek za nadaljnji

87

razvoj dotičnega sektorja. Operativni plan 2014–2020 administrativne ovire in modernizacijo javne uprave zajema in naslavlja v sklopu prednostne osi PO11, ki nosi naziv Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev Slovenije. V sklopu osi je specifično temu problemu namenjena prednostna naložba PN11.1: Naložbe v institucionalno zmogljivost ter učinkovitost javnih uprav in javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja. V sklopu naložbe PN-11 se financirajo projekti javne uprave v smeri digitalizacije in številne postopkovne poenostavitve v luči učinkovitosti

Podpovprečni rezultati Slovenije na dotičnem področju, so med drugim razvidni iz slike 18.

Tukaj bi izpostavil predvsem ovire, ki jih v sklopu raziskovalnih člankov izpostavljajo številni strokovnjaki poslovnega okolja Slovenije, in sicer se to nanaša predvsem na administrativne, regulatorne in davčne ovire. Namreč, ostali dve podpovprečno razviti področji poslovnega okolja, in sicer varovanje okolja in internacionalizacija poslovanja sta, kot smo že lahko videli naslovljeni v sklopu različnih prednostnih ciljev 3. osi. Pred programskim obdobjem je bilo ugotovljeno, da za MSP problem predstavlja predvsem številčnost in nejasnost predpisov. V zadnjih letih si je Slovenija prizadevala z različnimi ukrepi izboljšati poslovno okolje MSP, od katerih je bilo veliko zastavljenih ukrepov delno ali v celoti realiziranih. Kljub že vloženim naporom bo morala Slovenija tudi v prihodnje poskrbeti za spodbudnejše poslovno okolje in izvesti preostale predlagane ukrepe.

V sklopu magistrskega dela je pravilno, da opozorimo tudi na administrativne ovire, saj je s strani podjetji to prepoznano kot ena izmed ključni preprek in oteževalnih okoliščin, ki podjetja omejuje v postopkih pridobivanja kohezijskih sredstev. Nemalokrat je namreč slišati, da se posamezno podjetje odloči, da zaradi zapletenih administrativnih in regulatornih ovir ne bo sodelovalo na posameznem razpisu ali se na drug način potegovalo za pridobitev kohezijskih sredstev. Razumevanje pojma administrativna ovira zanimivo ugotovita avtorja Kalaš in Bačlija (2015), ki ugotavljata, da kar 61 odstotkov podjetij razume administrativno oviro kot nepotrebno birokracijo, med katero sodijo postopki, ki so nepotrebni in otežujejo poslovanje podjetja. Dobrih 34 odstotkov podjetij dojema te ovire kot potrebno regulacijo, katero bi bilo mogoče izboljšati. Ostalih 5 odstotkov podjetji pa razume administrativno oviro, kot potrebno regulacijo, s katero država skrbi za učinkovito poslovanje vseh deležnikov. Na tej podlagi sklepamo, da 96 odstotkov podjetij, spodbuja odpravo ali spremembo obstoječih pravil in postopkov (Fakulteta za upravo, 2016).

Slovensko gospodarstvo se trenutno srečuje z velikim številom zakonodajnih in drugih administrativnih obremenitev, katere posledice v pri vrsti občutijo predvsem MSP. Glede na to, da skoraj celotno gospodarstvo v Sloveniji predstavljajo prav ta podjetja, je ključnega pomena, da si Slovenija prizadeva zmanjšati, odpraviti, oziroma olajšati dotično breme ter s tem omogočiti boljše poslovno okolje. Strategiji razvoja javne uprave RS 2014-2020 med ključne strateške cilje uvršča izboljšanje zakonodaje in zmanjšanje zakonodajnih bremen.

Na tem področju Aristovnik in Obadić (2015) ugotavljata, da je glavni cilj večine evropskih

88

držav, prizadevanje za zmanjšanje birokratskih ovir, saj imajo le te negativen vpliv na rast MSP, kar sta na primeru Slovenije ugotovila Bartlett in Bukvić (2001).

Splošna definicija administrativne ovire pravi, da se kot tovrstno oviro opredeli vse, kar neupravičeno obremeni poslovanje podjetji. Vsakodnevno usklajevanje z relevantno zakonodajo postopki postaja vse bolj kompleksno. Temu, v sklopu globalnega poslovanja svoje doda še diverzificirana evropska in globalna zakonodaja. V sklopu tega lahko navedemo, da pravni in administrativni okvir definira kvaliteto poslovnega okolja posamezne države in s tem močno vpliva na investicijske odločitve, konkurenčnost in rast MSP v dotičnem okolju. Namreč ovire lahko v posameznemu podjetju močno vplivajo na čas in stroške povezane s plasiranjem novih produktov, kar je vsekakor povezano z tržno uspešnostjo posameznega produkta. Dotično še posebej velja za MSP, saj primerjava z velikimi podjetji kaže, da posebno mala podjetja nimajo dovolj finančnih in človeških virov, da bi se uspešno spopadala z dodatno administracijo. V sklopu tega je potrebno opozoriti, da ni vse odvisno od sprejemanja kvalitetne regulacije, ampak dober del leži tudi na učinkovitosti javnih institucij, le ta je opredeljena kot eden izmed bolj problematičnih faktorjev v sklopu poslovnega okolja. Na podlagi ocene EK, administrativni stroški na ravni EU povprečno znašajo okvirno 3.5 odstotka BDP, medtem ko na ravni Slovenije ta strošek znaša 4.1 odstotka BDP. Poročilo o globalni konkurenčnosti 2018 Slovenijo po konkurenčnosti uvršča na 48. mesto izmed 137 držav zajetih v poročilu, ne glede na relativno dober rezultat, Slovenija zaseda 118. mesto na podlagi indikatorja, ki meri administrativno breme posamezne članice (Ropret, Aristovnik & Ravšelj, 2018).

V sklopu študije, ki obravnava percepcijo administrativnih in regulatornih ovir MSP v Sloveniji (Ropert, Ravšelj & Aristovnik, 2018), kot bomo videli v nadaljevanju je potrebno opozoriti in vzeti v obzir, da je sama percepcija in teža ovire povezana s posameznimi karakteristikami specifičnega podjetja, kot na primer velikost, uspešnost, panoga in podobno. V sklopu študije so bile zajeta vsa regulatorna področja na katerih so lahko poslovni postopki potencialno oteženi, in sicer: sektorska regulacija, zaposlovanje, plačilo dajatev, računovodsko poročanje, inšpekcijski pregledi, gradbena in obratovalna dovoljenja in spremembe poslovnega statusa. Na tej podlagi so v študiji ovrednoteni vsi indikatorji uspešnosti, na katere potencialno vplivajo posamezne ovire. Kot taki so prepoznani: delovni čas, finančni stroški, dodatne procedure in delovni procesi, dodatno komuniciranje, dodatna dokumentacija in dodatne zunanje storitve. V kolikor MSP Slovenije gledamo kot homogeno grupo dobimo naslednje rezultate (Ropret, Ravšelj & Aristovnik, 2018):

˗ Kot največji administrativni oviri sta izpostavljeni sektorska regulacija in gradbena dokumentacija, medtem ko najmanjšo oviro predstavljajo postopki spremembe pravnega statusa podjetja.

˗ Administrative ovire najbolj vplivajo na povečanje dokumentacije, povečanje potrebnega delovnega časa in pogoste spremembe delovnih postopkov. Najmanjši vpliv pa imajo na dodatne komunikacijske postopke.

89

Na podlagi študije celotnega vzorca opazimo, da v sklopu percepcije administrativnih ovir obstajajo heterogene skupine MSP, ki te ovire vrednotijo na različne načine. Rezultati študije, ki potrjujejo zgornjo trditev kažejo, da so za velika, bolj zrela in podjetja organizirana kot d. o. o. in d. d. bolj pomembna bremena, kot so sektorska regulacija, gradbena dokumentacija ter zaposlovanje. Po drugi strani so za ostale skupine, po večini mlajših podjetji bolj pomembna računovodska opravila povezana z javnimi plačili in dajatvami. Namreč podjetjem, ki so mlajša, manjša ali individualno vodena zunanje storitve, kot so pravne, računovodske in ostale storitve predstavljajo bistveno večje breme kot velikim podjetjem, ki imajo dotične storitve organizirane znotraj podjetja. S tem v mislih, bi bilo za naslavljanje teh težav potrebno podrobneje pogledati posamezne skupine in v tej luči iskati morebitne poenostavitve. Namreč le te so več kot potrebne za nadaljnji razvoj MSP, kar posledično odseva v povečani konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo skoraj celotno populacijo slovenskih podjetji.