Delovni zvezek 9/2005 UMAR
Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvod
regionalnih raèunih, isti kot v nacionalnih raèunih. Metodologija je mednarodno primerljiva. Osnovni vir za mednarodne primerjave pa je Eurostatova baza podatkov Regions (Eurostat, New Cronos, Regions (e)) .
Struktura bruto dodane vrednosti po statistiènih regijah
Statistiène regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po strukturi dodane vrednosti, med njimi pa najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija.
Osrednjeslovenska regija v povpreèju ustvari dobro tretjino (35% v letu 2002) vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV). Tretjino BDV skupaj ustvarijo tudi Podravska, Savinjska in Gorenjska regija, preostanek pa ostalih osem regij.
Osrednjeslovenska regija je v letu 2002 skoraj tri èetrtine BDV ustvarila v storitve-nem sektorju, po èemer jo presega le e Obalno-kraka regija. Po ustvarjeni BDV v industriji in rudarstvu izstopata Koroka in Jugovzhodna Slovenija, v energetiki Spodnjeposavska in Zasavska, v gradbenitvu pa Notranjsko-kraka regija. Pomurska regija ustvari nadpovpreèen dele BDV v kmetijstvu.
V obdobju od leta 1996
4do leta 2002 se je struktura BDV po regijah nekoliko spremenila, pri èemer sta se v veèini regij okrepila storitveni in industrijski sektor.
Najbolj so dele storitvenega sektorja poveèale Zasavska, Osrednjeslovenska in Pomurska regija. Med vsemi regijami je Zasavska v tem obdobju najbolj zmanjala dele predelovalnih dejavnosti in rudarstva, in sicer za 7.2-strukturne toèke. To se je posledièno odrazilo v naraèanju deleev drugih sektorjev v strukturi zasavskega gospodarstva, e posebej storitev. Osrednjeslovenska regija je zmanjala dele BDV na podroèju kmetijstva, industrije in gradbenitva, poveèala pa na podroèju storitvenih dejavnosti, kar je moèno povezano tudi s krepitvijo upravne funkcije glavnega mesta drave v tej regiji. Na veèje spremembe v strukturi BDV kae e porast industrijskega sektorja (skupaj z energetiko in rudarstvom) v Spodnjeposavski regiji, Koroki, Jugovzhodni Sloveniji in Notranjsko-kraki regiji.
Bruto domaèi proizvod na prebivalca
Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega najveèje vrednosti Osred-njeslovenska regija, razlike v BDP na prebivalca pa so se v obdobju od leta 1995 do 2002 po regijah nekoliko poveèale. Od leta 1995 dalje imata nadpovpreèen BDP na prebivalca Osrednjeslovenska in Obalno-kraka regija. V nekaterih letih v tem obdobju se je povpreèju moèno pribliala e Gorika regija, ki je v letu 2002 za slovenskim povpreèjem zaostala za 3%, najmanj pa je zaostajala v letu 1997 (za 1%). V letu 2002 je Osrednjeslovenska regija slovensko povpreèje presegla za skoraj 42%. Ta regija je viino BDP na prebivalca praktièno poveèevala skozi celotno obravnavano obdobje, medtem ko je bilo pri Obalno-kraki regiji nasprotno, tako da je v letu 2002 presegla slovensko povpreèje le e za 3%. Najbolj je slovensko povpreèje presegla v letu 1996 (za 9%). V celotnem obdobju je imela najniji BDP na prebivalca Pomurska regija, ki je v letu 2002 dosegla le 69% slovenskega povpreèja, njen zaostanek pa se je v primerjavi z letom 1995 celo poglobil (za 7 indeksnih toèk).
V letih od 1995 do 2002 je zaostanek za slovenskim povpreèjem najbolj poveèala Zasavska regija, in sicer za 11 indeksnih toèk. V tem obdobju je v Zasavski regiji prilo do zapiranja rudnikov rjavega premoga in do zmanjevanja delovnih mest v industriji, kar je opazno tudi v strukturi BDV. Kljub pomoèi drave ob nastalih teavah Zasavska regija e ni ustvarila dovolj delovnih mest, s katerimi bi nadoknadila
4 Podatki o strukturi BDV so na voljo le od leta 1996 do 2002.
Najveè BDV ustvari Osred-njeslovenska regija
BDP na
prebivalca je
nadpovpreèen v
Osrednjesloven-ski in
Obalno-kraki regiji
32 UMAR Delovni zvezek 9/2005
Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvod: 0 1 al e b aT h a n e c hi n v o n s o v t s o n d er v a n a d o d ot ur B
12 0 0 2,i t s o n v aj e d o p ar ut k urt s - : 0 1 el b aT d e d d A e ul a V s s or G
12 0 0 2, er ut c urt S yti vit c A -
ytivitcA/itsonvajeDajinevolSsnoigerlacitsitatS/ejigerenčitsitatS aksrumoPaksvardoPakšoroKaksjnivaSaksvasaZ-ejndopS aksvasop.dohzvoguJ ajinevolS-ejndersO aksnevolsaksjneroG-oksjnartoN akšarkakširoG-onlabO akšark JAPUKS-ITSONVAJED LATOT-SEITIVITCA0.0013.44.310.35.117.19.23.60.537.80.28.54.5 B+Aovtšibirniovtsradzog,vol,ovtsjitemK gnihsifdnayrtserof,gnitnuh,erutlucirgA0.0016.317.618.31.411.11.62.112.413.61.41.67.2 D+CitsonvajedenlavolederpniovtsraduR gnirutcafunamdnagniyrrauq,gniniM0.0014.43.317.40.512.26.26.97.321.216.26.63.3 Eodovnimonilp,okirtkelezabrksO ylppusretawdnasag,yticirtcelE0.0012.26.219.45.914.42.912.35.029.40.11.55.2 FovtšinebdarG noitcurtsnoC0.0010.50.519.17.317.13.38.68.922.78.21.77.5 Glizovhinrotomalivarpop,anivogrT riaperniatrec;liater,elaselohW0.0010.36.119.13.013.18.19.32.642.82.15.40.6 HovtsnitsoG stnaruatserdnasletoH0.0010.84.118.19.319.05.35.43.223.119.18.77.21 Iezevz,ejnečšidalks,temorP noitacinummocdnaegarots,tropsnarT0.0013.34.111.25.87.06.16.48.935.90.26.49.11 JovtšindersopončnaniF noitaidemretnilaicnaniF0.0019.23.416.11.71.13.15.30.258.41.18.46.5 Kenvolsopnimejan,eninčimerpeN evtirots ssenisubdnagnitner,etatselaeR setivitca0.0010.48.413.25.98.14.21.51.147.77.16.41.5 Lejnavoravaz.cosonzevbo,avarpuanvaJ ,ecnefed&noitartsinimdacilbuP .ces.cos.pmoc0.0011.48.010.20.79.04.21.51.059.53.22.41.5 MejnavežarbozI noitacudE0.0016.47.619.23.015.14.27.54.638.70.20.58.4 NovtsravonlaicosniovtsvardZ krowlaicosdnahtleH0.0019.46.613.39.019.13.23.64.434.74.14.53.5 OevtirotsenbesonienpuksenvajegurD secivreslanosrepdnalaicosrehtO0.0017.19.82.18.61.13.12.23.349.66.08.512.01 riV.SRUS:abmopO:1.imtserboiminčnabiminasipderpsojivtidogalirpderP ecruoS.SROS:etoN:1.MISIFhtiwdetsujdanU33
Delovni zvezek 9/2005 UMAR
Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvod
: 11 al e b aT h a n e c hi n v o n s o v t s o n d er v a n a d o d ot ur B
12 0 0 2, h aji g er o p ar ut k urt s - : 11 el b aT d e d d A e ul a V s s or G
12 0 0 2, er ut c urt Sl a n oi g e R -
ytivitcA/itsonvajeDajinevolSsnoigerlacitsitatS/ejigerenčitsitatS aksrumoPaksvardoPakšoroKaksjnivaSaksvasaZ-ejndopS aksvasop.dohzvoguJ ajinevolS-ejndersO aksnevolsaksjneroG-oksjnartoN akšarkakširoG-onlabO akšark JAPUKS-ITSONVAJED LATOT-SEITIVITCA0.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001 B+Aovtšibirniovtsradzog,vol,ovtsjitemK gnihsifdnayrtserof,gnitnuh,erutlucirgA1.30.019.30.49.30.25.67.53.13.25.63.36.1 D+CitsonvajedenlavolederpniovtsraduR gnirutcafunamdnagniyrrauq,gniniM7.623.725.622.248.437.536.321.141.812.737.434.031.61 Eodovnimonilp,okirtkelezabrksO ylppusretawdnasag,yticirtcelE1.35.19.21.52.59.79.916.18.17.15.17.24.1 FovtšinebdarG noitcurtsnoC6.56.62.67.37.68.52.61.68.46.40.88.69.5 Glizovhinrotomalivarpop,anivogrT riaperniatrec;liater,elaselohW4.119.79.95.72.016.81.72.71.518.011.79.87.21 HovtsnitsoG stnaruatserdnasletoH2.21.49.14.17.22.16.26.14.19.21.29.22.5 Iezevz,ejnečšidalks,temorP noitacinummocdnaegarots,tropsnarT9.64.59.59.41.51.38.31.59.76.79.65.52.51 JovtšindersopončnaniF noitaidemretnilaicnaniF1.55.35.57.22.34.33.28.26.78.27.23.43.5 Kenvolsopnimejan,eninčimerpeN evtirots ssenisubdnagnitner,etatselaeR setivitca6.516.411.719.119.216.618.216.213.818.312.313.217.41 Lejnavoravaz.cosonzevbo,avarpuanvaJ ,ecnefed&noitartsinimdacilbuP .ces.cos.pmoc3.61.61.53.48.33.32.51.50.93.44.75.40.6 MejnavežarbozI noitacudE6.50.69.65.50.59.45.41.58.50.55.58.49.4 NovtsravonlaicosniovtsvardZ krowlaicosdnahtleH0.57.51.64.57.45.59.30.59.42.45.36.49.4 OevtirotsenbesonienpuksenvajegurD secivreslanosrepdnalaicosrehtO3.33.12.24.10.21.25.12.11.46.29.00.92.6 riV.SRUS:abmopO:1.imtserboiminčnabiminasipderpsojivtidogalirpderP ecruoS.SROS:etoN:1.MISIFhtiwdetsujdanU34 UMAR Delovni zvezek 9/2005
Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvodizgubo. Samo v obdobju od leta 2000 do 2003 se je tevilo delovnih mest v regiji zmanjalo za 11.7%, kar je bil najveèji upad med regijami v Sloveniji. Svoj zaostanek za slovenskim povpreèjem so poveèale e Savinjska, Gorenjska in Notranjsko-kraka regija. Regiji, ki sta najbolj zmanjali svoj zaostanek za slovenskim povpreè-jem v obdobju 19952002, sta Podravska (za 3 indeksne toèke) in Spodnjeposavska (za 2 indeksne toèke). V tem obdobju se je razmerje med najbolj in najmanj uspeno regijo po bruto domaèem proizvodu na prebivalca poveèalo z 1.8 : 1 na 2.1 : 1.
Osrednjeslovenska regija je v letu 2002 dosegla 98% povpreèja BDP na prebivalca
In document
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
(Strani 27-30)