Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada za makroekonomske analize in razvoj.

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Urednica zbirke: Eva ZVER

Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Tina POTRATO

Lektoriranje: Vesna JEREB

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naklada: 300 Ljubljana, 2005

© Razmnoževanje publikacij in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je

dovoljena le z navedbo vira.

Regije 2005 – izbrani socio - ekonomski kazalniki po regijah

Janja Pečar

Delovni zvezek 9 / 2005

Kazalo

Povzetek 7

Summary 9

1. Uvod 11

2. Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik 12

Standardna klasifikacija teritorialnih enot 12

Evropska NUTS klasifikacija 12

Namen NUTS klasifikacije 13

Osnovna naèela NUTS klasifikacije 13

Sistem šifriranja in poimenovanja regij 15

Osnovne znaèilnosti NUTS klasifikacije iz leta 2003 15

Velikost NUTS enot 15

3. Prebivalstvo 18

Metodološka pojasnila 18

Demografske znaèilnosti po statistiènih regijah 18

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva 18

Struktura prebivalstva 22

Staranje prebivalstva 23

Gostota poselitve 23

Primerjava s sosednjimi regijami na NUTS 3 ravni 24

Zakljuèek 25

4. Regionalni bruto domači proizvod 29

Metodološka pojasnila 29

Struktura bruto dodane vrednosti po statistiènih regijah 31

Bruto domaèi proizvod na prebivalca 31

Merjenje medregionalnih razlik v BDP na prebivalca 35

Mednarodne primerjave 35

Primerjava z regijami na NUTS 3 ravni v sosednjih državah 37

Zakljuèek 38

5. Regionalna brezposelnost 41

Metodološka pojasnila 41

Pregled brezposelnosti po statistiènih regijah 42

Strukturna brezposelnost 43

Socialna kohezija 46

Mednarodne primerjave 46

Zakjuèek 49

6 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

6. Regionalna zaposlenost 53

Metodološka pojasnila 53

Registrirana oz. formalna stopnja zaposlenosti in aktivnosti po regijah 54

Delovna mesta po regijah 55

Zakljuèek 58

7. Zdravje 61

Metodološka pojasnila 61

Umrljivost po statistiènih regijah 61

Vzroki smrti po regijah 69

Samomorilnost po regijah 74

Zakljuèek 75

8. Poslovni izidi gospodarskih družb 79

Metodološka pojasnila 79

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 in 2004 79

Zakljuèek 90

9. Dohodnina in plače 93

Metodološka pojasnila 93

Osnova za dohodnino na prebivalca po regijah 93

Bruto plaèa na zaposlenega po regijah 94

Zakljuèek 95

Literatura in viri 101

Podatkovna priloga 103

7

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

Povzetek

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izhajajo delovni zvezki z regionalno tematiko že od leta 1994 naprej, kar pomeni, da je pred vami že enajsti tovrstni delovni zvezek. Njihov namen je èim bolj celovita predstavitev regij na osnovi razliènih socio-ekonomskih podatkov in kazalnikov.

Publikacija je imela bolj ali manj ustaljeno vsebino kar nekaj let zapored. Lansko leto smo zasnovo delovnega zvezka spremenili in letos z njo nadaljujemo. Osnova delovnega zvezka je predstavitev razliènih podroèij (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luèi statistiènih regij, medtem ko je bila pretekla leta struktura obrnjena – predstavitev regij skozi razliène socio-ekonomske kazalnike (podroèja).

V zadnjih letih je rast prebivalstva v statistiènih regijah v pretežni meri posledica pozitivnega selitvenega prirasta iz tujine, saj je naravni prirast v veèini regij negativen.

Notranje selitve prebivalstva so usmerjene predvsem v tiste regije, kjer je možnost zaslužka veèja. Najveèja priselitvena regija je Osrednjeslovenska. Prebivalstvo vseh statistiènih regij se pospešeno stara. Neugodno starostno strukturo kažejo predvsem regije na zahodu (Goriška), jugu (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška) in severo- vzhodu Slovenije (Pomurska). V primerjavi s sosednjimi regijami na NUTS 3 ravni v Italiji, Avstriji in na Madžarskem so slovenske statistiène regije po številu prebivalstva med manjšimi, vendar ne vse. Osrednjeslovenska je po številu prebival- stva takoj za italijansko provinco Videm. V obdobju od leta 1991 do 2002 se je prebivalstvo v veèini sosednjih regij zmanjšalo. Najveèji upad števila prebivalstva je zabeležila provinca Trst. Število prebivalstva pa je poraslo v treh avstrijskih okrajih in petih slovenskih regijah.

Statistiène regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po strukturi bruto dodane vrednosti, med njimi pa najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija.

Osrednjeslovenska regija v povpreèju ustvari dobro tretjino (35% v letu 2002) vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV). V obdobju od leta 1996 do leta 2002 se je struktura BDV po regijah nekoliko spremenila, pri èemer sta se v veèini regij okrepila storitveni in industrijski sektor, delež kmetijstva pa se je zmanjšal. Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega najveèje vrednosti Osrednjesloven- ska regija; razlike v BDP na prebivalca pa so se v obdobju od leta 1995 do 2002 po regijah nekoliko poveèale. Medregionalne razlike se pojavljajo tudi v državah èlanicah EU in sicer tako med »starimi« kot tudi med »novimi« èlanicami. Èeprav primerjava s slovenskimi statistiènimi regijami ni povsem pravilna zaradi razliènih teritorialnih enot, pa ocenjujemo, da so medregionalne razlike v marsikateri državi èlanici EU veèje kot v Sloveniji.

Razlike v regionalni brezposelnosti so eden veèjih problemov na podroèju

regionalnega razvoja Slovenije, ki pa se v zadnjih letih vendarle tudi zmanjšujejo

tako v absolutnem (stopnja) kot v relativnem (odstopanja od slovenskega povpreèja)

pogledu. V letu 2004 je tudi koeficient variacije, s katerim merimo medregionalne

razlike, ponovno nekoliko padel. Èe se bo trend nadaljeval, lahko prièakujemo še

nadaljnje zmanjševanje medregionalnih razlik v brezposelnosti. V primerjavi z

regijami v sosednjih državah imajo slovenske statistiène regije višjo stopnjo

brezposelnosti, ki v treh regijah presega celo evropsko povpreèje. Še slabša je

situacija pri stopnji brezposelnosti mladih, saj je med regijami z nadpovpreèno (nad

povpreèjem EU) stopnjo kar pet slovenskih statistiènih regij (Zasavska, Pomurska,

Podravska, Savinjska, Koroška). To kaže, da je v Sloveniji še vedno velik problem

regionalne brezposelnosti strukturna brezposelnost, ki se v vsaki regiji kaže na svoj

8 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

naèin in prizadene tudi tiste regije, ki imajo sicer podpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti.

Stopnja formalne zaposlenosti kaže po regijah manjša odstopanja kot stopnja registrirane brezposelnosti. Po precejšnjem padcu zaposlenosti v vseh regijah v zaèetku 90. let je po letu 1997 zaèela rahlo narašèati. Stopnja formalne aktivnosti je vedno nekoliko višja kot stopnja formalne zaposlenosti, vendar so medregionalne razlike pri tem kazalniku manjše kot pri stopnji formalne zaposlenosti. Delovna mesta so koncentrirana predvsem v Osrednjeslovenski regiji, kjer prevladujejo delovna mesta na podroèju storitvenih dejavnosti. Pomanjkanje delovnih mest v posameznih regijah povzroèa veèjo dnevno migracijo zaposlenih in višjo stopnjo brezposelnosti. Najveèje pomanjkanje delovnih mest glede na tam živeèe aktivno prebivalstvo je v Zasavski regiji, kar povzroèa veè dnevnih migracij zaposlenih in to kaže tudi najnižji indeks dnevne migracije (nižji indeks pomeni manj delovnih mest za tam živeèe delovno aktivno prebivalstvo).

Umrljivost po regijah se je v letu 2003 v primerjavi z letom 1991 v vseh kljuènih starostnih skupinah zmanjšala. Razlike med regijami nam kažejo predvsem delitev Slovenije na vzhodno in zahodno polovico države, saj med regijami z nadpovpreèno standardizirano stopnjo umrljivosti prevladujejo regije na vzhodu države (Pomurska, Savinjska, Podravska). Razlike so tudi med spoloma. V vseh regijah je višja umrljivost med moškimi kot med ženskami. Veèina regij, kjer se pojavlja visoka umrljivost, že sicer zaostaja v razvoju. Tak vzorec je znaèilen za nekatere države EU, pojavlja pa se tudi med našimi regijami. V veèini statistiènih regij ljudje najveè umirajo zaradi treh osnovnih vzrokov smrti: neoplazem (novotvorb), bolezni obtoèil in poškodb, zastrupitev ter drugih zunanjih vzrokov. Samomori v celoti predstavljajo v povpreèju dobre 3% vseh smrti, med regijami pa je opazna razlika med severovzhodno Slovenijo, kjer je samomorilni koliènik tudi do tri krat višji kot v zahodni Sloveniji. V letu 2003 je po tem kazalniku najbolj izstopala Koroška regija, najnižji pa je bil na Goriškem.

V letu 2003 je znašala stopnja samomorilnosti v Sloveniji 28 samomorov na 100,000 prebivalcev, kar jo uvršèa med države z najvišjo stopnjo samomorilnosti v Evropi.

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 je bilo v Sloveniji uspešnejše kot v letu 2003, vendar pa so po regijah precejšnje razlike. Neto èisti dobièek so izkazale vse regije, razen Pomurske. Najuspešnejša je bila Osrednjeslovenska, ki je ustvarila kar 53.3% neto èistega dobièka Slovenije. Ta regija je na prvem mestu tudi po

številnih drugih kazalnikih, saj v njej posluje kar 45.5% vseh gospodarskih družb, ki zaposlujejo dobro tretjino delavcev v gospodarskih družbah. Kljub pozitivnemu poslovnemu izidu pa je ustvarilo manjši neto èisti dobièek in s tem poslabšalo rezultate poslovanja še pet regij (Savinjska, Notranjsko-kraška, Podravska, Spodnjeposavska in Zasavska regija), med njimi najbolj Podravska.

Osnova za dohodnino na prebivalca je kazalnik, ki prikazuje ekonomsko moè prebivalstva doloèene obravnavane teritorialne enote. Medregionalne razlike so po tem kazalniku relativno majhne. Tudi odstopanja od slovenskega povpreèja bodisi v negativno bodisi v pozitivno smer so relativno majhna. Osnova za dohodnino temelji pretežno na osebnih prejemkih, med katerimi imajo najveèji delež plaèe, ki prav tako ne kažejo na velike medregionalne razlike v Sloveniji.

Kljuène besede: regije, statistiène regije, regionalni razvoj, kazalniki, standardna

klasifikacija teritorialnih enot, prebivalstvo, regionalni bruto domaèi proizvod,

brezposlenost, zaposlenost, poslovni izid, gospodarske družbe, izobrazba, dohodnina,

plaèe

9

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

Summary

The Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD) has been publishing working papers on regional issues since 1994. The issue in your hands is thus already the eleventh edition. The papers aim to analyse regions as comprehensively as possible by using different socio-economic data and indicators.

The publication had a standard concept for several years, which was changed last year. This year we continue with the new layout. The papers now centre on different areas (e.g. population, unemployment, employment etc.) from a regional perspective, while previously the focus was reversed – regions were presented through different socio-economic indicators (areas).

Over the last few years, population growth has been largely underpinned by positive net migration while natural increases have been negative in most statistical regions.

Internal migration has mainly seen shifts towards regions offering better income- earning opportunities. Central Slovenia is the biggest immigration region. The population is ageing rapidly in all statistical regions. The age structure is particularly unfavourable in the west (Goriška), south (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška), and north-east of Slovenia (Pomurska). Compared with the neighbouring NUTS 3 level regions in Italy, Austria and Hungary, most Slovenian statistical regions are relatively small. Central Slovenia, however, is the second biggest region by population size, immediately after the Italian province of Udine. In 1991–2002, the population in most neighbouring regions dropped. The sharpest decline was recorded in the Trieste province. On the other hand, the population rose in three Austrian districts and five Slovenian regions.

Slovenian statistical regions differ in terms of both the level and composition of value added, with Central Slovenia standing out notably. Central Slovenia generates over one-third (35% in 2002) of Slovenia’s gross value added (GVA). The 1996–

2002 period witnessed a shift in the regional GVA composition: most regions recorded a strengthening of the service and industrial sectors, while the share of agriculture decreased. Central Slovenia also achieved the highest values in terms of its development level measured by GDP per capita. The differences between regions along these lines widened slightly between 1995 and 2002. Cross-regional disparities are also observed in other EU member states, both the ‘old’ and the

‘new’ ones. Although the comparison with Slovenian statistical regions is not entirely accurate due to differences in territorial units, the cross-regional variation in several EU member states is estimated to be greater than in Slovenia.

The disparities in regional unemployment pose one of the key problems for Slovenia’s regional development. Nevertheless, they have diminished over the past few years in both absolute (rate) and relative (deviations from the Slovenian average) terms.

The coefficient of variation, used as the measure of cross-regional disparities, fell

slightly further in 2004. If this trend continues in the future, we can expect a further

levelling out of the cross-regional differences in unemployment. Compared with

regions in the neighbouring countries, Slovenian statistical regions have higher

unemployment rates, which even exceed the European average in three Slovenian

regions. The situation is even worse regarding the youth unemployment rate, with

as many as five Slovenian regions (Zasavska, Pomurska, Podravska,

Spodnjeposavska and Koroška) having rates above the EU average. This indicates

that structural unemployment, surfacing specifically in each region and also affecting

regions with below-average registered unemployment rates, remains a major

10 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

concern of regional unemployment.

The formal employment rate reveal less cross-regional variation than the registered unemployment rate. After the sharp fall seen in all regions in the early 1990s, employment began to rise slightly after 1997. The formal (registered) participation rate is always slightly higher than the formal employment rate; regional differences, however, were smaller for this indicator than for the formal employment rate. Jobs are concentrated in Central Slovenia, predominantly in the service sector. The shortage of jobs in some regions underlies the increased daily migration of employees and higher unemployment rates. The biggest lack of jobs relative to the size of the working-age population is found in the Zasavska region, leading to substantial numbers of daily migrating workers. This is also reflected in the region’s daily migrating index (lower index values indicate fewer jobs for the people employed in the region).

Compared with 1991, mortality rates fell in 2003 in all key age groups in the regions.

The disparities between regions mainly reflect the division of Slovenia into the eastern and the western part – eastern regions (Pomurska, Savinjska, Podravska) predominate among those regions with above-average age-standardised mortality rates. Mortality rates also differ with regard to gender. In all regions the male mortality rate is higher than the female rate. Most regions that have high mortality rates are also generally underdeveloped. This pattern is characteristic of several EU countries and can also be found in some Slovenian regions. In most statistical regions the three most common causes of death are the following: neoplasms, circulatory diseases and accidents, poisonings and other external causes. Suicides on average account for about 3% of all deaths; the regions recording the highest values for this indicator in 2003 were Zasavska, Spodnjeposavska and Koroška.

The suicide rate in Slovenia totalled 28 suicides per 100,000 inhabitants in 2003, ranking Slovenia among those countries with the highest suicide rates in Europe.

The performance of Slovenian companies in 2004 was better than the year before although considerable differences were observed between the regions. All regions, except Pomurska, reported a positive difference between net profit and net loss.

Central Slovenia, which generated 53.3% of Slovenia’s positive difference between net profit and net loss, was the best performing region. It was also in the lead in several other indicators: as many as 45.5% of all commercial companies operated in Central Slovenia and they employed over one-third of people working in commercial companies. Despite the positive financial results, five other regions (Savinjska, Notranjsko-kraška, Podravska, Spodnjeposavska and Zasavska) generated a smaller positive difference between net profit and net loss and thus recorded poorer business results, particularly the Podravska region.

The personal income tax base per capita is an indicator of the population’s economic power in a given territorial unit. Cross-regional differences for this indicator are relatively small. Deviations from the national average, either positive or negative, have also been relatively small. The personal income tax base mainly consists of personal income, where wages record the biggest share. Disparities in wages have been relatively low in Slovenia.

Key words: regions, statistical regions, regional development, indicators, standard

classification of teritorial units, population, regional gross domestic product,

unemployment, employment, financial results of enterprices, commercial companies,

education, personal income, wages

11

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Uvod

1. Uvod

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izhajajo delovni zvezki z regionalno tematiko že od leta 1994 naprej, kar pomeni, da je pred vami že enajsti tovrstni delovni zvezek. Njihov namen je èim bolj celovita predstavitev regij na osnovi razliènih socio-ekonomskih podatkov in kazalnikov.

Publikacija je imela bolj ali manj ustaljeno vsebino kar nekaj let zapored. Lansko leto smo zasnovo delovnega zvezka spremenili in letos z njo nadaljujemo. Osnova delovnega zvezka je predstavitev razliènih podroèij (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luèi statistiènih regij, medtem ko je bila pretekla leta struktura obrnjena – predstavitev regij skozi razliène socio-ekonomske kazalnike (podroèja).

Statistièna priloga se po vsebini ni spremenila, kar uporabnikom omogoèa lažjo primerjavo s preteklimi leti. V delovni zvezek so namreè vkljuèene tabele, ki so bile obièajno tudi v preteklih delovnih zvezkih, seveda posodobljene z novimi podatki, dodanih pa je še nekaj novih. Letos je dodano celo novo poglavje – Zdravje, poglavje o izobrazbi pa je izpušèeno, ker ni novejših podatkov. Tabele in grafi, ki prikazujejo podatke po regijah so vkljuèeni že v besedilo. Tabele, ki prikazujejo podatke po obèinah, pa so v prilogi.

Tako kot pretekla leta smo besedilo popestrili še s tematskimi kartami, ki so dodane posameznim podroèjem. Prikazujejo razliène kazalnike na ravni obèin, kar omogoèa, da si uporabniki obravnavano problematiko tudi prostorsko predstavljajo. Tematske karte so izdelane z GIS (geografski informacijski sistem) aplikacijo SDMSW (Spatial Data Management System for Windows) podjetja Softdata, d. o. o. iz Ljubljane.

V delovnem zvezku smo uporabili najrazliènejše podatke, ki so bili na voljo do maja leta 2005 na štirih teritorialnih ravneh – na državni, na ravni statistiènih regij, na ravni upravnih enot in ravni obèin (193). Teritorialni gradnik za statistiène regije so veèinoma obèine, razen v primeru, ko ni na voljo podatkov na njihovi ravni. Meje obèin in meje upravnih enot se ne ujemajo popolnoma. Ta odstopanja so majhna.

Pojavljajo pa se pri agregiranju podatkov na ravni statistiènih regij pri tistih izraèunih, ki temeljijo na seštevanju podatkov iz upravnih enot.

Letos prikazujemo nekatere podatke tudi po regijah na NUTS 3 ravni v sosednjih državah, s èimer smo poskušali narediti mednarodno primerjavo, kjer so bili podatki na voljo.

Osnovni viri podatkov v delovnem zvezku so Statistièni urad RS (SURS), Republiški zavod za zaposlovanje (ZRSZ) Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Davèna uprava RS (DURS) ter Eurostat (Statistièni urad Evropskih skupnosti). Preraèuni so bili narejeni na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Vir za prostorske podatke je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS).

Predstavljeni kazalniki so izraèunani na osnovi zadnjih razpoložljivih podatkov, kar pomeni, da gre lahko za razliène èasovne preseke – odvisno od tega, kaj je bilo na voljo kot zadnji razpoložljiv podatek do zakljuèka delovnega zvezka. Po posameznih tematskih sklopih so viri podatkov bolj podrobno predstavljeni, prav tako pa tudi nekatera metodološka pojasnila. Definicije izbranih kazalnikov, ki smo jih uporabili pri analizi podatkov o poslovanju gospodarskih družb in temeljijo na statistiènih podatkih iz bilance stanja in bilance uspeha gospodarskih družb (veè o tem glej v poglavju Poslovanje gospodarskih družb), so v prilogi.

Zasnova delovnega zvezka je ustaljena

Novo poglavje – Zdravje, namesto poglavja o izobrazbi

Uporabljeni podatki, ki so bili na voljo do maja 2005

Letos prviè mednarodne primerjave s sosednjimi regijami

Viri podatkov

12 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

2. Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

Standardna klasifikacija teritorialnih enot

Teritorialna razdelitev, ki jo uporabljamo v delovnem zvezku, je razdelitev na podlagi vladne Uredbe o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) (Ur. l. RS 28/

2000). Z njo se je standardna klasifikacija teritorialnih enot uvedla kot obvezni nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov o teritorialni razdelitvi države. Po SKTE je celotni teritorij Slovenije razdeljen na enajst ravni. Prvih pet ravni je vsebinsko smiselno razèlenjenih tako, da ustreza tudi evropski nomenklaturi NUTS (Nomenclature of territorial units for statistics), ki jo države èlanice EU uporabljajo za izkazovanje regionalnih statistik. Povezava slovenske klasifikacije (SKTE) z evropsko (NUTS) je naslednja:

SKTE 0 = NUTS 0: država v celoti SKTE 1 = NUTS 1: država v celoti

SKTE 2 = NUTS 2: dve enoti – Ljubljanska urbana regija in preostala Slovenija (Evropska komisija (EK v nadaljevanju) tega ni nikoli sprejela in SURS na tej ravni ne izkazuje statistiènih podatkov. O dokonèni razdelitvi Slovenije na NUTS 2 ravni pogajanja z EK še potekajo in bodo predvidoma zakljuèena do konca leta 2006).

SKTE 3 = NUTS 3: 12 statistiènih regij, kjer se Osrednjeslovenska regija povsem pokriva z Ljubljansko urbano regijo na ravni SKTE 2, bivša Dolenjska regija pa se razširi z obèinami Koèevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Kostel in Sodražica.

Ostale regije so identiène že do sedaj uveljavljenim statistiènim regijam, nekdanjim planskim regijam.

SKTE 4 = LAU 1 (NUTS 4): 58 upravnih enot SKTE 5 = LAU 2 (NUTS 5): 193 obèin.

Evropska NUTS klasifikacija

Klasifikacijo statistiènih teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units – NUTS) je v zaèetku leta 1970 osnoval Eurostat (Statistièni urad Evropskih skupnosti) v sodelovanju z ostalimi oddelki EK in državami èlanicami. Njen osnovni namen je bil doloèiti skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot osnovo za oblikovanje regionalnih statistik Skupnosti.

Èeprav NUTS klasifikacija dolgo ni imela legalne osnove v evropskem pravnem redu, je bila kljub temu v uporabi v evropski zakonodaji. V letu 2003 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta prva uredba, ki ureja podroèje NUTS klasifikacije

– Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS), s tem je NUTS klasifikacija postala sestavni del pravnega reda EU. Pomemben namen te uredbe je, da se z njo nadzira, vodi, usmerja in tudi

»kroti« neizbežen proces sprememb v administrativnih strukturah držav èlanic, in sicer na tak naèin, da je vpliv teh sprememb na dosegljivost in primerljivost regionalnih statistik èim manjši.

NUTS klasifikacija v veliki meri temelji na administrativni delitvi vsake države.

Obièajno gre za dva nivoja administrativne delitve, tretji pa je bil oblikovan kot nivo, SKTE – obvezni

nacionalni standard za teritorialno delitev države

NUTS –

evropska

klasifikacija

statistiènih

teritorialnih

enot

13

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

ki ni administrativni. Povezava z administrativnim nivojem pomeni, da vsaka sprememba v administrativni delitvi države pomeni tudi spremembo NUTS klasifikacije. Dejansko se je od sedemdesetih let naprej zgodilo kar nekaj takih sprememb v številnih državah EU. Zadnja sprememba je iz leta 2003 in je nastala kot posledica sprejema prve uredbe o NUTS klasifikaciji.

Z vsakim vstopom novih èlanic v EU je bila NUTS klasifikacija razširjena tudi na novinke. Po zadnji širitvi veljajo v desetih novih državah èlanicah razdelitve v

»statistiène regije«, ki so v veljavi v vsaki posamezni državi, in so plod bilateralnih dogovorov v procesu približevanja EU. Te delitve so postale del NUTS klasifikacije, kar pa ne pomeni, da ne bo mogoèih nobenih sprememb veè. V nekaterih državah (tudi v Sloveniji) že prihaja do administrativnih sprememb (ali pa bo do njih prišlo v bližnji prihodnosti), ki bodo vplivale na že sprejeto NUTS klasifikacijo.

Namen NUTS klasifikacije NUTS klasifikacija je namenjena:

1. Zbiranju, razvoju in harmoniziranju regionalnih statistik Skupnosti

Po letu 1970 je NUTS klasifikacija postopoma zamenjala in nadomestila razliène statistiène delitve, kot so bile npr. kmetijske regije, transportne regije … NUTS klasifikacija je bila tudi osnova, na kateri so se razvili regionalni raèuni in bili definirani regionalni vidiki razliènih poroèil, ekspertiz in ostalih analiz Skupnosti.

2. Socio-ekonomskim analizam regij

NUTS klasifikacija je soèasno povezala na doloèen naèin regije med seboj po velikosti in omogoèila tudi vrsto analitiènih ravni. NUTS 2 regije (osnovne regije) so pogosto postale osnovna obmoèja, kjer so države èlanice izvajale regionalno politiko Torej so postale tudi primerna raven za analizo regionalnih/nacionalnih problemov. NUTS 1 regije imenujemo osnovne socio-ekonomske regije in so nastale z združevanjem osnovnih regij NUTS 2 ravni. Uporabljale naj bi se za analizo regionalnih problemov Skupnosti. NUTS 3 regije, ki obièajno vkljuèujejo take teritorialne enote, ki so premajhne za kompleksno ekonomsko analizo, se lahko uporabljajo za natanèno doloèitev, kje so regionalni ukrepi nujno potrebni.

3. Oblikovanju regionalne politike Skupnosti

Regije NUTS 2 ravni se uporabljajo tudi za oceno upravièenosti do pomoèi iz Strukturnih skladov. Gre za regije, ki zaostajajo v razvoju (cilj 1). Obmoèja, upravièena do drugih ciljev, so v glavnem doloèena na NUTS 3 ravni. Regije na NUTS 2 ravni se v glavnem uporabljajo tudi pri pripravi periodiènih poroèil o socialni in ekonomski situaciji in razvoju v regijah Skupnosti, ki ga mora EK pripraviti vsaka tri leta (Council Regulation (EEC) No 4256/88).

Osnovna naèela oblikovanja NUTS klasifikacije NUTS klasifikacija temelji na naslednjih osnovnih naèelih:

1. NUTS klasifikacija daje prednost institucionalnim regionalnim delitvam

V kolikor klasifikacija temelji na normativnih kriterijih (doloèeni), imenujemo tako nastale regije normativne regije. Njihove meje so doloèene na osnovi nalog, ki jih

Trije osnovni

nameni NUTS

klasifikacije

14 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

teritorialne enote (npr. obèine, regije …) opravljajo glede na velikost populacije, ki je potrebna za uspešno in ekonomièno izvajanje teh nalog in tudi glede na zgodovinske, kulturne in ostale dejavnike.

Èe regije združujemo med seboj na osnovi geografskih kriterijev (npr. višina, tip prsti …) ali socio-ekonomskih kriterijev (npr. homogenost, komplementarnost, razliènost regionalnih gospodarstev …), potem take regije imenujemo analitiène ali funkcionalne regije.

Iz praktiènih razlogov, ki se nanašajo predvsem na razpoložljivost podatkov in implementacijo regionalnih politik, NUTS klasifikacija prvenstveno temelji na trenutnih institucionalnih delitvah v državah èlanicah (normativni kriterij).

2. NUTS klasifikacija daje prednost regionalnim enotam splošnega znaèaja Vèasih se v doloèenih državah èlanicah uporabljajo teritorialne enote, ki se nanašajo na doloèeno podroèje aktivnosti (npr. rudarske regije, regije železniškega prometa, kmetijske regije, regije trga dela …), vendar le izjemoma. NUTS klasifikacija naèeloma ne dopušèa uporabe specifiènih teritorialnih in lokalnih enot, paè pa daje prednost splošnim regionalnim enotam.

3. NUTS klasifikacija je petnivojska hierarhièna klasifikacija (trije regionalni nivoji in dva lokalna nivoja)

Ker je NUTS klasifikacija hierarhièna klasifikacija, deli vsako državo èlanico v NUTS 1 regije, vsako od teh v NUTS 2 regije in tako dalje. Administrativna struktura držav èlanic obièajno obsega dve glavni regionalni ravni (Länder in Kreise v Nemèiji, régions in départements v Franciji, Comunidades autonomas in provincias v Španiji, regioni in provincie v Italiji …).

4. Minimalni in maksimalni prag za povpreèno velikost NUTS regij

Uredba o NUTS klasifikaciji doloèa tudi zgornjo in spodnjo mejo povpreène velikosti NUTS regij, ki se nanaša na število prebivalcev v njej, in je razvidna iz tabele:

Teoretièno to pomeni, da se Slovenija, ki še nima doloèene NUTS 2 ravni, na tej ravni lahko deli na najveè dve regiji, na ravni NUTS 3 pa na najveè 13 regij.

Nižje ravni NUTS klasifikacije (od NUTS 3 navzdol) se imenujejo »lokalne administrativne enote« (LAU – local administrative units). To so okrožja in obèine in niso veè predmet Uredbe o NUTS-ih. Vendar je v Uredbi predvideno, da bo po dveh letih EK objavila poroèilo o tem, kakšne so možnosti, da se Uredba razširi še na naslednji – èetrti nivo.

Naèela oblikovanja NUTS klasifikacije

: 1 a l e b a

T S p o d n ij i n z g o r n ij p r a g z a p o v p r e č n o v e il k o s t N U T S r e g ji :

1 e l b a

T M i n i m u m a n d m a x i m u m t h r e s h o l d s f o r t h e a v e r a g e s i z e o f t h e N U T S r e g i o n s

n e v a

R Spodnijprag Zgornijprag

1 S T U

N 3,000,000 7,000,000

2 S T U

N 800,000 3,000,000

3 S T U

N 150,000 800,000

r i

V :EuropeanCommission,2003c.

15

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

Sistem šifriranja in poimenovanja regij

Soèasno z vzpostavitvijo NUTS klasifikacije je bil vzpostavljen tudi sistem šifriranja in poimenovanja regij. Regije imajo enotne šifre za vsako raven, pri èemer NUTS raven doloèa dolžino NUTS šifre. Imena regij so zapisana tako, da je èrkovanje v nacionalnem jeziku, izpušèeni pa so naglasi in preglasi.

Osnovne znaèilnosti NUTS klasifikacije iz leta 2003

Sedanja NUTS klasifikacija, ki je v veljavi od 11. 7. 2003, deli po vkljuèitvi novih èlanic v EU maja 2004 gospodarski prostor Evropske unije na 89 regij NUTS 1 ravni, 254 regij NUTS 2 ravni in 1,214 regij NUTS 3 ravni. Na lokalni ravni sta bili doloèeni dve ravni, t.i. LAU (Local Administrative Units), in sicer LAU 1 (prej NUTS 4) in LAU 2 (prej NUTS 5). LAU 1 raven je doloèena le v naslednjih državah: Finska, Grèija, Irska, Luxembourg, Portugalska in Velika Britanija. LAU 2 raven je sestavljena iz 112.119 obèin ali temu ustreznih enot v 25 državah èlanicah.

Velikost NUTS enot

V vsako od ravni NUTS klasifikacije naj bi bile vkljuèene regije primerljive velikosti, vendar se na vsaki ravni še vedno pojavljajo regije, ki bistveno odstopajo od povpreèja bodisi v površini, prebivalstvu, ekonomski ali administrativni moèi. Ta heterogenost na ravni Skupnosti je pogosto odsev podobnega stanja v državah èlanicah. Po površini so najveèje regije na Švedskem in Finskem (glej tabelo 3):

• Manner-Suomi (Continetal Finland) s 303,003 km

²

na ravni NUTS 1 (èe izvzamemo Švedsko, ki je sestavljena iz samo ene NUTS 1 regije);

• Övre Norrland (SE) s 154,312 km2, Phjois-Suomi (FI) s 133,580 km

²

na ravni NUTS 2;

• Norrbottens län (SE) z 98,911 km

²

, Lappi (FI) s 93,003 km

²

, Västerbottens län (SE) s 55,400 km

²

na NUTS 3 ravni;

Tudi po številu prebivalstva (glej tabelo 4) so velike razlike med regijami:

• Na ravni NUTS 1 so najveèje regije Norderhein-Westfalen v Nemèiji (18 milijonov prebivalcev) in Nord-Ovest v Italiji (15 milijonov prebivalcev). Na drugi strani je Aland (avtonomna regija na Finskem) s 25,000 prebivalci najredkeje poseljena regija na ravni NUTS 1.

• Na ravni NUTS 2 sta najveèji Île de France z 11 milijoni in Lombardia z 9 milijoni prebivalcev. Kar 13 regij (v glavnem so to periferne regije ali otoki) pa ima manj kot 300,000 prebivalcev. Te so: Aland, Burgenland, Guyane, Ceuta, Melilla, Valle d’Aosta, Belgian Luxembourg, La Rioja, Corse, Acores, Madeira in dve grški regiji – Ionia Nisia in Voreio Aigaio.

• Na ravni NUTS 3 imata španski provinci Madrid in Barcelona, italijanske province Milano, Rim in Neapelj, nemški Berlin (city) in grška regija Attiki veè kot 3 milijone prebivalcev, medtem ko ima nekaj NUTS 3 regij v Nemèiji, Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji in Grèiji manj kot 50,000 prebivalcev.

Znaèilnosti NUTS regij

Najveèje NUTS

regije po številu

prebivalcev

16 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

: 2 a l e b a

T N U T S r a v n i i n š t e v li o u s t r e z n i h n a c i o n a l n i h a d m i n i s t r a t i v n i h e n o t ( 2 0 0 3 ) :

2 e l b a

T C o r r e s p o n d e n c e b e t w e e n t h e N U T S l e v e l s a n d t h e n u m b e r o f n a t i o n a l a d m i n i s t r a t i v e )

3 0 0 2 ( s t i n u

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 LAU1 LAU2

E

B Gewesten/ s n o i g é

R 3 Provincies/ s e c n i v o r

P 11 Arrondissement- /

n e

s t n e m e s s i d n o r r A

3

4 - Gemeenten/

s e n u m m o

C 589

Z

C Území 1 Oblasit 8 Kraje 14 Okresy 77 Obce 6,249 K

D - 1 - 1 Amter 15 -   Kommuner 271

E

D Länder 16 Regierungsbezir- e

k 41 Kreise 439 Verwatlungs- n e tf a h c s n i e m e

g 539 Gemeinden 13,176 E

E - 1 - 1 Groupsof

d n o k a a

M 5 Maakond 15 Vald,Inn 241

R G

f o s p u o r G

t n e m p o l e v e d

s n o i g e r

4 Perfieires 13 Nomoi 51 Dimo/iKoinotties 1,034

o k it o m e D

/ a m s ir e m a i d

o k it o n i o K

a m s ir e m a i d

0 3 1 , 6

S

E Agrupaciónde s e d a d i n u m o c

s a m o n ó t u

a 7

y s e d a d i n u m o C

s e d a d u i c

s a m o n ó t u

a 19 Provincias+ a ll il e M y a t u e

C 52 - Municipios 8,108

R

F Z.E.A.T+DOM 9 Régions+DOM 26 Départements+ M O

D 100 - Communes 36,678

E

I - 1 Regions 2

l a n o i g e R

y ti r o h t u A

s n o i g e

R 8 Counites/County s h g u o r o

B 34 DEDs/Wards 3,440 T

I Gruppidiregioni 5 Regioni 21 Provincie 103 -   Comuni 8,100 Y

C - 1 - 1 - 1 Eparchies 6 Dimo,ikoinotties 614

V

L - 1 - 1 Regioni 6

,i n o j a R

s a k il b u p e r

s a t e s li

p 33 Plisetas,novad,i it s a g a

p 536

T

L - 1 - 1 Apskrtiys 10 Savivaldybes 60 Seniunjios 515 U

L - 1 - 1 - 1 Cantons 13 Communes 118

U

H Staitszitkai k ó i g é r y g a

n 3 Tervezési- k ó i g é r i a k it z s it a t

s 7 Megyék+

t s e p a d u

B 20 Staitszitkai k e g é s r é t s i

k 168 Települések 3,145 T

M - 1 - 1 Gzejjer 2 Distretit 6 Kunsliil 68

L

N Landsdelen 4 Provincies 12 COROPregio's 40 -   Gemeenten 489

T

A Gruppenvon n r e d n ä l s e d n u

B 3 Bundesländer 9

n o v n e p p u r G

n e h c s it il o P

n e k r i z e B

5

3 -   Gemeinden 2,381

L

P Regiony 6 Województwa 16 Podregiony 45 Powiatyimiasta h c a w a r p a n

u t a i w o p

9 7

3 Gminy 2,478

T

P Conitnente 3

e d s e o s s i m o C

o a ç a n e d r o o c

+ l a n o i g e r

s e o i g e R

s a m o n ó t u a

7 Gruposde s o h l e c n o

C 30 Concelhos- s o i p í c i n u

M 308 Freguesias 4,257

I

S - 1 - 1 Staitsitčneregjie 12 Upravneenote 58 Občine 193 K

S - 1 Oblasit 4 Kraje 8 Okresy 79 Obce 2,928

I F

,i m o u S - r e n n a M

/ a a m n a n e v h A

, d n a l n i F a t s a F

d n a l A

2 Suuralueet/ n e d a r m o r o t

S 5 Maakunnat/ p a k s d n a

L 20 Seutukunnat/ a k s i m o n o k E

r e n o i g e r

2

8 Kunnat/ r e n u m m o

K 446

E

S - 1 Riksomraden 8 Län 21 -   Kommuner 290

: K

U Government

; s n o i g e R e c if f O

y r t n u o

C 12

e m o s ( s e it n u o C

r e n n I

; ) d e p u o r g

r e t u O d n a

s p u o r G

; n o d n o L

y r a ti n u f o

s e it ir o h t u a

7 3

r e it r e p p U

r o s e it ir o h t u a

r e w o l f o s p u o r g

s e it ir o h t u a r e it

y r a ti n u (

r o s e it ir o h t u a

) s t c ir t s i d

3 3 1

- o h t u a r e it r e w o L

r o ) s t c ir t s i d ( s e it ir

y r a ti n u l a u d i v i d n i

; s e it ir o h t u a

y r a ti n u l a u d i v i d n I

r o s e it ir o h t u a

s t r a p r o ( s C E L

s t c ir t s i D

; ) f o e r e h t

3 4

4 Wards ) f o e r e h t s t r a p r o

( 10,679

5 1 - U

E   72   213   1,091   2,453   95,152

5 2 - U

E   89   254   1,214   3,334   112,119

r i

V /Source:Eurosta,tNewCronos,Regions(a).

17

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne osnove za izkazovanje regionalnih statistik

: 3 a l e b a

T P o v r š i n a r e g ji ( v k m

²

) :

3 e l b a

T A r e a o f t h e r e g i o n s ( i n k m

²

)

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 e

g a r e v A / e j č e r p v o

P Min Max

5 1 - U

E 45,047 15,227 2,973 161 12 12 410,934 154,312 98,911 E

B 10,173 2,774 710 161 161 101 16,844 4,440 2,016 K

D 43,094 43,094 2,873 43,094 43,094 97 43,094 43,094 6,173 E

D 22,314 8,708 813 404 404 36 70,548 23,172 3,058 R

G 32,906 10,125 2,581 3,808 2,307 356 56,457 18,811 5,461 S

E 72,113 26,568 9,708 7,242 12 12 215,025 94,193 21,657 )

* ( R

F 70,361 24,356 6,333 12,012 1,128 105 145,645 83,934 83,934 E

I 70,273 35,137 8,784 70,273 33,276 922 70,273 36,998 14,283 T

I 60,263 14,348 2,925 49,797 3,264 212 73,257 25,707 7,520 U

L 2,586 2,586 2,586 2,586 2,586 2,586 2,586 2,586 2,586 L

N 8,471 2,824 847 7,101 1,364 113 9,749 4,989 1,830 T

A 27,953 9,318 2,396 23,554 415 415 34,384 19,173 4,615 T

P 30,635 13,129 3,064 779 779 779 88,797 31,199 8,503 I

F 152,265 60,906 15,226 1,527 1,527 1,527 303,003 133,580 93,003 E

S 410,934 51,367 19,568 410,934 6,490 2,941 410,934 154,312 98,911 K

U 20,318 6,590 1,833 1,584 321 35 78,132 39,777 14,295 r

i

V /Source:Eurosta,tNewCronos,Regions(b). a

b m o p

O /Note:*vkjlučnozDOM-prekomorskidepartmaij/DOM(départementsd'outremer)included.

: 4 a l e b a

T P r e b i v a l s t v o r e g i ,j 2 0 0 0 ( v 1 0 0 0 ) :

4 e l b a

T P o p u l a t i o n o f t h e r e g i o n s , 2 0 0 0 ( i n 1 0 0 0 )

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 e

g a r e v A / e j č e r p v o

P Min Max

5 1 - U

E 5,267 1,781 348 26 26 20 18,000 11,002 5,151 E

B 3,417 932 238 962 248 41 5,946 1,645 962

K

D 5,337 5,337 356 5,337 5,337 44 5,337 5,337 638 E

D 5,137 2,005 187 662 511 36 18,000 5,258 3,384 R

G 2,734 841 214 1,104 206 22 3,761 3,761 3,761 S

E 5,704 2,101 768 1,689 66 66 10,999 7,238 5,151 )

* ( R

F 6,732 2,330 606 1,699 164 74 11,002 11,002 2,563 E

I 3,787 1,893 473 3,787 999 210 3,787 2,788 1,110 T

I 11,569 2,754 562 6,725 121 91 15,153 9,122 3,850 U

L 439 439 439 439 439 439 439 439 439

L

N 3,981 1,327 398 1,664 323 52 7,422 3,409 1,340 T

A 2,703 901 232 1,766 278 21 3,429 1,609 1,609 T

P 3,403 1,459 340 238 239 46 9,727 3,628 1,876 I

F 2,588 1,035 259 26 26 26 5,151 2,521 1,298

E

S 8,883 1,110 423 8,883 377 57 8,883 1,823 1,823 K

U 4,969 1,612 449 1,698 367 20 8,097 4,478 1,778 r

i

V /Source:Eurosta,tNewCronos,Regions(c). a

b m o p

O /Note:*vkjlučnozDOM-prekomorskidepartmaij/DOM(départementsd'outremer)included.

18 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

3. Prebivalstvo

Metodološka pojasnila

Spremembe števila prebivalstva so rezultat rojstev, smrti in migracijskih gibanj.

Razliko med številom rojstev in številom smrti imenujemo naravni prirast. Na konèno

število prebivalstva vplivajo še migracijska gibanja. Migracije ali selitve so notranje, kjer gre za spremembo naselja stalnega prebivališèa prebivalca (npr. medregionalne in medobèinske). Druge vrste selitev so zunanje oz. mednarodne, ki potekajo preko državnih meja. Migracijski tokovi vkljuèujejo priselitve (imigracije) in odselitve (emigracije) prebivalstva. Migracijske tokove najpogosteje izražamo s selitvenim prirastom (neto migracijami), ki je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na doloèenem obmoèju.

Za predstavitev demografskih gibanj smo uporabili podatke popisa 1981, 1991, 2002 in centralnega registra prebivalstva na dan 30. 6. 2004. Metodološko ta dva vira med seboj sicer nista popolnoma primerljiva. S popisi prebivalstva zbira SURS podatke o številènem stanju in osnovnih sestavinah prebivalstva in gospodinjstev praviloma vsakih deset let. Popis temelji na osebnem izjavljanju prebivalstva, registrski vir pa je zbir podatkov o prebivalcih, ki temelji na razliènih evidencah.

Zadnji podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva so za leto 2003.

Demografske znaèilnosti po statistiènih regijah

V obdobju od leta 1981 do 2004 se je število prebivalstva v veèini statistiènih regij poveèalo, najbolj v Osrednjeslovenski, Obalno-kraški in Gorenjski regiji. Višja rast je bila znaèilna predvsem za obdobje od leta 1981 do 1991, saj je po letu 1991 števi- lo prebivalstva po regijah narašèalo poèasneje, kot v predhodnem desetletnem obdo- bju. Že od leta 1981 naprej, še bolj pa od leta 1991 dalje, nekatere regije (Zasavska, Spodnjeposavska, Pomurska, Podravska, Goriška) beležijo padec ali stagnacijo

števila prebivalstva, kar je povezano z negativnim naravnim prirastom in odseljeva- njem prebivalstva. Zadnja leta je regij, kjer število prebivalstva pada, vse veè, saj Slovenija že od leta 1997 beleži negativen naravni prirast, od leta 2000 pa negativen selitveni prirast slovenskih državljanov. Leta 2004 je bilo število prebivalstva veè kot v polovici statistiènih regij manjše kot v letu 2003 (primerjava registrskih virov na stanje 30. 6. 2003 in 30. 6. 2004). Najbolj se je zmanjšalo število prebivalcev v Zasavski in Pomurski regiji. Najveèjo rast pa je beležila Osrednjeslovenska regija.

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva

Kot že reèeno, je eden od vzrokov za negativna gibanja števila prebivalstva negativni naravni prirast. V letu 2003 je bilo število umrlih

¹

veèje od števila živorojenih v veèini regij, tako da smo pozitivni naravni prirast beležili le v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji. V Sloveniji je bil po letu 1991 selitveni prirast s tujino pretežno pozitiven. V letu 2003 se je najveè oseb iz tujine priselilo v Obalno-kraško, najmanj v Pomursko regijo, najveè odseljenih v tujino pa je bilo iz Spodnjeposavske in Obalno-kraške regije, najmanj pa iz Pomurske in Podravske regije. Tako je bil tudi selitveni prirast s tujino najveèji v Obalno-kraški regiji, v Pomurski pa je bil najmanjši, celo negativen. Selitvena gibanja potekajo tudi med regijami. V Notranjsko-kraško in Obalno-kraško regijo so se v letu 2003 prebivalci iz ostalih

1 Veè o umrljivosti glej v poglavju Zdravje.

Metodologija

V veèini

statistiènih regij

porast števila

prebivalstva v

obdobju 1981 do

2004

19

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

: 5 al e b aT ) % vi t s ar ej n p ot s( * 4 0 0 2 – 1 8 9 1, h a ni p u k s hi nt s or at s hi n v o n s o o p a vt sl a vi b er p ali v et š ej n a bi G : 5 el b aT ) % ni s et ar ht w or g( * 4 0 0 2 – 1 8 9 1 s p u or g e g a ci s a b y b n oit al u p o P

/EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS

noitalupoP/iclaviberP latoT/japukSsraey41–0/tel41–0sraey46evoba/tel46daN/)46–51(inbosopsonvoleD )46–51(noitalupopegagnikroW 1991–18914002–19914002–18911991–18914002–19914002–18911991–18914002–19914002–18911991–18914002–19914002–1891 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO1.72.57.210.5-2.52-9.82-9.22.457.850.212.70.02 akšark-onlabO2.71.57.210.4-6.23-3.53-3.812.945.679.84.81.81 aksjneroG9.64.36.011.4-7.62-7.92-5.39.152.756.119.52.81 akširoG4.13.0-0.14.9-4.03-9.63-6.1-3.623.427.53.32.9 aksjnivaS8.47.04.51.5-8.92-4.33-6.1-3.931.733.94.41.41 ajinevolSandohzvoguJ9.40.30.80.1-8.52-5.62-9.7-7.740.632.98.55.51 aksrumoP4.0-4.5-8.5-2.31-9.23-8.14-7.4-7.114.60.57.0-3.4 akšark-oksjnartoN7.00.27.22.6-0.92-4.33-6.8-1.425.312.51.77.21 aksvardoP1.05.0-3.0-1.41-3.92-3.93-2.0-3.140.149.40.10.6 akšoroK5.50.05.58.5-0.23-9.53-1.64.946.855.97.36.31 aksvasopejndopS3.1-0.2-2.3-5.7-1.03-4.53-5.21-0.524.93.36.19.4 aksvasaZ3.26.3-4.1-2.0-5.53-6.53-6.316.236.053.14.0-9.0 AJINEVOLS9.36.16.50.7-6.82-5.33-1.01.143.143.84.41.31 riV.ecirotvainučarerp,SRUS:atadfoecruoS.snoitaluclacs'rohtua,SROS: abmopO.etoneenvarpuos1991ni1891itelazjigernučarziazkindarginlairotireT.1991,1891itelazavtslaviberpasipopziuktadopnedervokaneamonlopopinokšolodotem4002otelazketadoP*: etoN1991dna1891sraeyehtrofatadstinulairotirretehtmorfdetaluclacerasnoigerlacitsitatS.susnec1991dnaa1891nodesabatadhtiwderapmocyllufebtonnac4002rofatadeht,yllacigolodohteM*:.

20 ^UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

: 6 al e b aT 3 0 0 2, a vt sl a vi b er p aj n a bi g a g e n e vtil e s ni a g e n v ar a ni ki nl a z a ki r et a k e N : 6 el b aT 3 0 0 2, n oit al u p o p f o s e g n a h c n oit ar gi m d n al ar ut a n f o sr ot a ci d ni e m o S

stnatibahni0001rep/veclaviberp0001an- /EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS inejoroviŽilrmUtsarirpinvaraNziinejlesirP enijutvinejlesdO onijuttsarirpinevtileS onijutsziinejlesirP jigerhigurd ejinevolS vinejlesdO ejigeregurd ejinevolS

tsarirpinevtileS imajigerdemtsarirpinpukS shtribeviLshtaeDesaercnilarutaNmorfstnargimmI daorbaotstnargimmE daorbanoitargimteN daorbamorf

morfstnargimmI fosnoigerrehto ainevolS otstnargimmE fosnoigerrehto ainevolS

noitargimteN snoigerneewtebesaercnilatoT 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO1.95.86.02.59.22.29.34.35.08.2 akšark-onlabO6.77.91.2-3.96.47.41.53.39.16.2 aksjneroG2.96.86.06.31.36.01.37.36.0-1.1 akširoG1.84.012.2-7.59.27.28.14.27.0-5.0 aksjnivaS8.81.013.1-8.59.39.13.29.26.0-6.0 ajinevolSandohzvoguJ2.97.95.0-3.49.24.11.44.36.09.0 aksrumoP5.82.218.3-6.17.12.0-1.26.24.0-9.3- akšark-oksjnartoN1.92.110.2-6.63.33.33.57.46.03.1 aksvardoP2.84.012.2-4.27.17.02.21.21.05.1- akšoroK7.82.95.0-0.28.11.03.23.30.1-3.0- aksvasopejndopS3.87.014.2-6.88.48.30.43.43.0-4.1 aksvasaZ2.74.012.3-8.49.39.02.41.69.1-2.2- AJINEVOLS7.87.91.1-6.49.27.12.32.30.06.0 riV.ecirotvainučarerp,SRUSiktadop:atadfoecruoS.snoitaluclacs'rohtua,SROS:

21

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

: 7 al e b aT )* 4 0 0 2 – 1 8 9 1( h a ni p u k s hi nt s or at s hi n v o n s o o p a vt sl a vi b er p ar ut k urt S : 7 el b aT )* 4 0 0 2 – 1 8 9 1( s p u or g e g a ci s a b y b n oit al u p o p f o er ut c urt S

%ni;%v- /EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS sraey41–0/tel41–0sraey46evobA/tel46daN)46–51(noitalupopegagnikroW/inbosopsonvoleD susneC/sipoP/retsigeR retsigeR 3002.6.03

susneC/sipoP/retsigeR retsigeR 4002.6.03

susneC/sipoP/retsigeR retsigeR 4002.6.03189119912002189119912002189119912002 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO4.328.025.518.417.012.013.410.519.560.962.072.07 akšark-onlabO5.122.911.313.215.016.119.514.610.861.960.173.17 aksjneroG4.429.123.615.515.012.013.410.511.569.765.965.96 akširoG2.228.917.419.318.314.314.610.710.467.669.861.96 aksjnivaS6.324.128.519.419.012.017.311.415.564.865.070.17 ajinevolSandohzvoguJ6.323.223.710.616.112.013.416.418.465.764.863.96 aksrumoP5.226.916.419.315.319.215.513.510.464.769.968.07 akšark-oksjnartoN9.124.029.412.417.413.310.612.614.363.660.966.96 aksvardoP3.221.913.416.319.018.011.514.518.660.076.070.17 akšoroK5.429.120.619.411.92.91.317.314.669.869.074.17 aksvasopejndopS7.123.026.515.411.415.219.510.612.461.765.866.96 aksvasaZ3.028.913.413.314.015.116.519.513.966.861.079.07 AJINEVOLS0.326.023.515.413.119.017.412.517.565.860.074.07 riV.ecirotvainučarerp,SRUS:atadfoecruoS.snoitaluclacs'rohtua,SROS: abmopO.2002ni1991,1891atelazavtslaviberpasipopziuktadopnedervokaneamonlopopinokšolodotem4002otelazketadoP*:etoN.susnec2002dna1991,1891nodesabatadhtiwderapmocyllufebtonnac4002rofatadeht,yllacigolodohteM*: