• Rezultati Niso Bili Najdeni

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Zdravje

primerjavo zdravstvenega stanja razliènih populacijskih skupin in razliènih teritorialnih enot. Tudi glede na standardizirane stopnje umrljivosti je še vedno Pomurska regija na prvem mestu (11.8), najnižjo pa ima prav tako Osrednjeslovenska regija (8.4).

Med regijami s podpovpreèno standardizirano stopnjo umrljivosti so še Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija. Umrljivost po regijah nam kaže predvsem razliko med zahodnim delom države, kamor lahko vkljuèimo zgoraj omenjene regije in kjer je standardizirana stopnja umrljivosti nižja, in vzhodnim delom države, ki ga sestavljajo ostale regije.

Standardizirana stopnja umrljivosti kaže tudi bistvene razlike med spoloma. V vseh regijah je višja med moškimi kot med ženskami. Najveèja razlika med umrljivostjo moških in žensk je v Pomurski in Notranjsko-kraški regiji. Umrljivost moških se je v obdobju od leta 1991 do 2003 v povpreèju sicer nekoliko zmanjšala, vendar ne tako kot umrljivost žensk. Najveèje zmanjšanje umrljivosti moških je beležila Goriška regija, medtem ko se je umrljivost žensk najbolj zmanjšala v Spodnjeposavski regiji.

Na drugi strani pa je najbolj porasla umrljivost moških v Pomurski regiji, umrljivost

žensk pa v Goriški regiji.

Pomembne so tudi stopnje umrljivosti po posameznih starostnih kategorijah.

Umrljivost dojenèkov se je v obdobju od leta 1991 v Sloveniji v povpreèju prepolovila (z 8.2 leta 1991 na 4.0 leta 2003). V letu 2003 je bila umrljivost dojenèkov najnižja v Goriški regiji in obenem skoraj šestkrat nižja kot v regiji z najvišjo vrednostjo – Koroški. Umrljivost med deèki je v povpreèju nekoliko višja, najvišja pa je v Zasavski regiji, kjer je v letu 2003 na 1000 živorojenih deèkov umrlo 10 deèkov. V letu 2003 je imela najvišjo umrljivost med deklicami do enega leta starosti Koroška regija.

V starostni skupini od 45 do 64 let je standardizirana stopnja umrljivosti visoka predvsem v Pomurski, Spodnjeposavski in Savinjski regiji. V letu 2003 se je v primerjavi z letom 1991 v vseh regijah najbolj znižala v Zasavski regiji. V letu 2003 je po najveèjem deležu umrlih v tej starostni skupini od vseh umrlih najbolj odstopala Koroška regija, kjer je bilo kar 23.4% smrti v starosti od 45 do 64 let. Najmanj jih je umrlo v starosti od 45 do 64 let v Goriški regiji. Podatki za moške kažejo še bistveno slabše stanje, saj je v letu 2003 v tej starostni skupini na Koroškem umrla kar tretjina vseh moških, ki so umrli v letu 2003. Tudi po drugih regijah je v tej starostni skupini bistveno višja umrljivost moških kot žensk; najbolj pa izstopajo Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska in Podravska regija.

Ker veèina smrti nastopi v starosti, vse smrti pred 65. letom starosti štejemo kot prezgodnjo umrljivost. Tudi ta je bila v letu 2003 najvišja v Pomurski regiji, pridružujejo pa se ji še nekatere ostale regije vzhodne Slovenije (Savinjska, Koroška, Podravska regija). V letu 2003 je bila kar dobra èetrtina smrti prezgodnjih, torej pred 65. letom starosti, vendar je le-ta precej manjša, kot je bila še leta 1991, ko je bilo prezgodnjih smrti skoraj 32%. Prezgodnja umrljivost moških je v povpreèju za 2.4- krat višja kot pri ženskah, v Pomurski in Koroški regiji pa okoli 3-krat višja.

Glede na to, da je umrljivost odvisna predvsem od starosti, so tudi standardizirane stopnje umrljivosti najvišje po 65. letu starosti. Kljub temu so se v primerjavi z letom 1991 v letu 2003 v vseh regijah zmanjšale, kar je povezano z daljšanjem prièakovanega trajanja življenja. Najvišje so bile v Pomurski, Jugovzhodni Sloveniji, Notranjsko-kraški, Spodnjeposavski, Savinjski regiji. Bistveno višje so med moškimi, kot med ženskami.

Veèina regij, kjer se pojavlja visoka umrljivost, je tistih, ki že sicer zaostajajo v razvoju. Tak vzorec je na primer znaèilen za nekatere države EU, kot smo videli iz

Razlike po spolu

Umrljivost po starostnih skupinah

Prezgodnja

umrljivost

66 UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Zdravje

: a 2 2 al e b aT 3 0 0 2 ni 1 9 9 1,i t s o vijl r m u ej n p ot s e n č ifi c e p s e n ari zi dr a d n at S : a 2 2 el b aT 3 0 0 2 d n a 1 9 9 1, et ar ht a e d d e sir a d n at s e g A

/EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS

spuorgegA/enipuksentsoratS latoT/japukS91–044–0246–5456rednu/56dop+56 199130021991300219913002199130021991300219913002 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO1.94.86.03.06.10.10.99.52.33.23.653.34 akšark-onlabO7.82.96.03.03.10.11.98.50.33.20.456.84 aksjneroG8.87.89.03.05.10.14.82.60.34.26.450.54 akširoG4.99.87.03.07.19.04.93.63.34.29.750.64 aksjnivaS9.019.016.05.07.14.17.118.89.35.38.664.35 ajinevolSandohzvoguJ9.015.016.05.00.22.15.118.70.40.32.663.35 aksrumoP6.118.117.05.00.26.16.114.010.40.45.275.65 akšark-oksjnartoN6.90.013.06.07.18.09.016.76.38.24.751.15 aksvardoP9.015.017.06.00.26.14.116.70.42.34.660.25 akšoroK9.92.016.05.00.23.19.012.88.32.38.853.05 aksvasopejndopS5.214.011.12.03.28.01.411.99.42.37.273.15 aksvasaZ6.019.97.05.08.16.16.214.72.42.36.166.84 AJINEVOLS1.017.97.04.07.12.14.013.76.39.28.160.94 riV.acirotvainučarerp;ajvardzejnavoravaztutitšnI,avtslaviberpretsigerinlartneC-evedazejnartonazovtsrtsiniM,SRUS: ecruoS.rohtuanoitaluclac;ainevolSfocilbupeRehtfohtlaeHcilbuPfoetutitsnI,retsigeRnoitalupoPlartneC-roiretnIehtfoyrtsiniM,SROS:

67

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Zdravje

: b 2 2 al e b aT 3 0 0 2 ni 1 9 9 1, hi k š o mi t s o vijl r m u ej n p ot s e n č ifi c e p s e n ari zi dr a d n at S : b 2 2 el b aT 3 0 0 2 d n a 1 9 9 1, et ar ht a e d el a m d e sir a d n at s e g A

/EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS

spuorgegA/enipuksentsoratS latoT/japukS91–044–0246–5456rednu/56dop+56 199130021991300219913002199130021991300219913002 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO3.96.88.03.05.24.14.214.83.43.35.669.94 akšark-onlabO0.94.90.13.08.13.19.319.74.41.37.164.85 aksjneroG0.92.92.14.00.23.12.117.89.33.36.761.55 akširoG8.019.89.05.09.23.13.416.80.53.36.778.25 aksjnivaS2.117.119.05.05.21.26.614.214.58.41.876.56 ajinevolSandohzvoguJ9.116.118.08.00.36.13.719.017.52.42.286.86 aksrumoP1.215.319.09.00.35.22.813.519.50.63.386.17 akšark-oksjnartoN6.013.114.07.06.22.15.616.012.50.44.273.86 aksvardoP8.111.119.04.00.34.27.611.116.56.48.282.26 akšoroK3.017.016.05.08.21.26.410.219.47.42.173.75 aksvasopejndopS8.213.111.14.00.30.16.915.213.63.45.680.66 aksvasaZ1.117.012.19.06.27.21.619.93.54.44.775.95 AJINEVOLS6.013.019.05.06.27.10.514.010.50.48.470.95 riV.acirotvainučarerp;ajvardzejnavoravaztutitšnI,avtslaviberpretsigerinlartneC-evedazejnartonazovtsrtsiniM,SRUS: ecruoS.rohtuanoitaluclac;ainevolSfocilbupeRehtfohtlaeHcilbuPfoetutitsnI,retsigeRnoitalupoPlartneC-roiretnIehtfoyrtsiniM,SROS:

68 UMAR Delovni zvezek 9/2005

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Zdravje

:c 2 2 al e b aT 3 0 0 2 ni 1 9 9 1, k s n e ži t s o vijl r m u ej n p ot s e n č ifi c e p s e n ari zi dr a d n at S :c 2 2 el b aT 3 0 0 2 d n a 1 9 9 1, et ar ht a e d el a m ef d e sir a d n at s e g A

/EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS

spuorgegA/enipuksentsoratS latoT/japukS91–044–0246–5456rednu/56dop+56 199130021991300219913002199130021991300219913002 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO9.83.84.03.07.06.09.54.30.24.12.152.93 akšark-onlabO2.88.82.03.08.07.09.46.37.15.11.844.14 aksjneroG6.82.85.02.00.17.00.66.32.25.19.746.83 akširoG9.78.85.01.04.05.09.49.36.15.13.646.14 aksjnivaS7.011.013.05.00.17.03.72.54.20.20.164.64 ajinevolSandohzvoguJ2.017.95.01.09.07.09.56.41.28.13.951.54 aksrumoP2.114.016.01.08.06.01.64.51.20.22.665.84 akšark-oksjnartoN4.87.81.04.06.03.05.54.48.16.12.945.04 aksvardoP2.019.95.07.08.08.08.61.43.28.13.854.64 akšoroK5.97.96.05.00.15.03.72.45.27.18.157.54 aksvasopejndopS1.214.90.10.05.17.01.94.54.30.29.467.24 aksvasaZ1.012.92.02.09.06.04.99.49.28.10.454.24 AJINEVOLS6.92.95.03.08.06.04.62.42.27.19.450.34 riV.acirotvainučarerp;ajvardzejnavoravaztutitšnI,avtslaviberpretsigerinlartneC-evedazejnartonazovtsrtsiniM,SRUS: ecruoS.rohtuanoitaluclac;ainevolSfocilbupeRehtfohtlaeHcilbuPfoetutitsnI,retsigeRnoitalupoPlartneC-roiretnIehtfoyrtsiniM,SROS:

69

Delovni zvezek 9/2005 UMAR

Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Zdravje

zgornjih podatkov, pa se pojavlja tudi med našimi regijami. Tako se v Nemèiji, Veliki Britaniji, Franciji obmoèja veèje umrljivosti prebivalstva prekrivajo s starimi industrijski obmoèji, ki so v fazi prestrukturiranja in obmoèji, ki zaostajajo v razvoju in kjer se pojavlja visoka stopnja brezposelnosti, kot je to primer v vzhodni Nemèiji, Andaluziji v Španiji, Kampaniji v Italiji …(European Commission, 2003a). Vendar pa povezava med socio-ekonomskimi dejavniki in umrljivostjo ni vedno tako enostavna, saj se z visoko umrljivostjo sreèujejo tudi razvite regije. Tako imata npr. visoko stopnjo umrljivosti Danska in Irska, po drugi strani pa je nizka umrljivost znaèilna za sicer gospodarsko slabše razvito Grèijo (European Commission, 2003a). Zato lahko reèemo, da so razlike v umrljivosti po regijah rezultat razliènih dejavnikov, med katere, poleg socio-ekonomskih dejavnikov, prav gotovo sodijo tudi okoljski, naèin

življenja in prehranjevanja prebivalstva. Razlike v stopnjah umrljivosti pa so lahko