Definiranje strategije podjetja za doseganje trajnostnega  razvoja

V prvi stopnji podjetje jasno zastavi svoj vsesplošni cilj, ki ga želi doseči. Podjetje izoblikuje svoje pojmovanje trajnostnega razvoja in določi vizijo in strategijo za doseganje le-tega. Ta stopnja obsega vse vidike organizacijskih aktivnosti in ohrabruje vključevanje vodstva v procese odločanja.

Pomemben del združene trajnostne strategije podjetja predstavlja vključitev deležnikov (angl., stakeholders), tj. različnih skupin, ki vplivajo na delovanje podjetja oziroma delovanje podjetja vpliva nanje. Preglednica 8–1 prikazuje nekatere možne deležnike podjetja in njihovo zanimanje glede trajnostnih vidikov delovanja podjetja. Za podjetja je zelo pomembno, da ugotovijo, kakšni so interesi in pričakovanja deležnikov glede razvoja podjetja ter kako daleč v prihodnost segajo njihova razmišljanja. Na primer, interesi upnikov bodo usmerjeni pretežno v gospodarsko delovanje podjetja, čeprav se danes pojavlja vedno več zanimanja tudi za okoljsko in družbeno delovanje. Pričakujemo lahko, da bodo njihovi interesi usmerjeni v kratkoročno do srednjeročno obdobje (od nekaj mesecev do 5 let), čeprav se bo zgodilo tudi to, da jih bo zanimalo tudi dolgoročno delovanje podjetja (5 let in več). Kot kaže preglednica 8–1 je največ zanimanja deležnikov za gospodarski vidik delovanja podjetja. Takšne analize lahko podjetjem pomagajo uravnotežiti interese deležnikov (Azapagic, 2003).

Preglednica 11–1. Različni deležniki podjetja in njihovo zanimanje glede trajnostnih vidikov delovanja podjetja (prirejeno po Azapagic, 2004).

Deležniki Trajnostni vidik

○○○ = brez zanimanja, ●○○ = malo zanimanja, ●●○ = srednje zanimanje, ●●● = močno zanimanje

Pritiski različnih deležnikov spodbujajo podjetje k definiranju strategije trajnostnega razvoja. Večinoma imajo (oz. bodo imela) podjetja opravka z mednarodnimi predpisi glede trajnostnega razvoja, ki se v nekaterih državah nanašajo predvsem na proizvodno odgovornost. Hkrati se morajo podjetja pričeti zavedati, da jim podoba trajnostnega razvoja služi kot velika konkurenčna prednost (de Ron, 1994).

11.1.1 Določitev ključnih vidikov delovanja podjetja 

Analizi deležnikov sledi identifikacija ključnih vidikov poslovanja podjetij kemijske in procesnih industrij. Preglednica 8–2 vključuje nekaj primerov vidikov razvoja podjetij, ki jih lahko marsikatero podjetje z industrijsko aktivnostjo vključi v svojo strategijo trajnostnega razvoja.

11.1.1.1 Gospodarski vidiki 

Glavni namen podjetij je ustvarjanje dodane vrednosti s proizvodnjo izdelkov in storitvami za družbo. Gospodarski vidik razvoja podjetja vključuje vpliv podjetja na ekonomsko blaginjo svojih deležnikov ter na gospodarske sisteme na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Gospodarska sposobnost razvoja in konkurenčnosti podjetij je pomembna za trajnostni razvoj, saj podjetja prinašajo družbi številne ekonomske koristi, vključno z ustvarjanjem delovnih mest in ustvarjanjem premoženja (Azapagic, 2004).

Gospodarsko delovanje vključuje vse vidike ekonomskih interakcij, vključno s tradicionalnimi meritvami finančnega računovodstva. Upoštevati je potrebno mikro-ekonomski vidik (prodaja, denarni tok, dobiček, vrednost delnic) in makro-mikro-ekonomski vidik delovanja podjetja (dodana vrednost, prispevek k bruto družbenem proizvodu in zaposljivosti). Hkrati ta dimenzija vključuje tudi druge ekonomske postavke, ki sicer niso vključene v finančna poročila (GRI, 2002).

Preglednica 11–2. Povzetek ključnih vidikov delovanja podjetij kemijske in procesnih industrij (Azapagic, 2004).

Vidiki delovanja

Gospodarski: – prispevek k bruto družbenem proizvodu in ustvarjanju blaginje – obseg prodaje in ustvarjanje dobička

– ustvarjanje visoke dodane vrednosti

– investicije (investicije v zaposlene, lokalno skupnost, preprečevanje onesnaževanja ipd.)

– vrednost delnic – razdelitev prihodkov Okoljski: – izguba biološke raznolikosti

– emisije v zrak

– raba surovin in njihova razpoložljivost – trdni in tekoči odpadki

– poraba vode, topil Družbeni: – zdravje in varnost

– izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih – zadovoljstvo zaposlenih pri delu

– etično poslovno ravnanje – zadovoljstvo potrošnikov

– vključitev in sodelovanje deležnikov pri odločanju – socialne pravice in razvoj lokalne skupnosti – družbena partnerstva in sponzorstva

11.1.1.2 Okoljski vidiki 

Večina podjetij kemijske in procesnih industrij ima dober pogled na okoljske vidike svojega delovanja, večinoma preko potrebnega izpolnjevanja predpisov ali kot rezultat vpeljave sistema okoljskega upravljanja. Zaradi boljšega razumevanja ključnih okoljskih vidikov in pristopa do njih je potrebno določiti izvore okoljskih problemov (npr.

proizvodnja, transport, nabava ipd.). Okoljski vplivi morajo biti obravnavani glede na celotno proizvodno verigo z uporabo primernih pristopov k analizi življenjske dobe proizvodov.

Okoljska dimenzija trajnostnega razvoja vključuje vplive podjetja na žive in nežive naravne sisteme, vključno z ekosistemi, zemljo, zrakom in vodo. Okoljske meritve bi naj dale uravnotežen pregled okoljskih vplivov podjetja kot so raba surovin, emisije in odpadki ter proizvodi in storitve (IChemE, 2002). Med tremi dimenzijami trajnostnega razvoja je merjenje in obravnavanje okoljskega delovanja podjetij najbolj razvito.

11.1.1.3 Družbeni vidiki 

Družbeno odgovorni procesi se poleg gospodarskega razvoja osredotočajo na širše družbene vidike svojega delovanja. Družbeni vidik trajnostnega razvoja vsebuje odnos podjetja do lastnih zaposlenih, dobaviteljev, pogodbenikov in potrošnikov ter tudi vpliv na družbo kot celoto. Uspešno družbeno delovanje je pomembno pri zagotavljanju dolgotrajnega delovanja podjetja (IChemE, 2002). Priznavanje in spodbujanje širših odgovornosti, ki jih imajo podjetja do lokalne skupnosti in družbe (vključujoč sedanje in prihodnje generacije), je pomemben del procesa razvoja trajnostnega koncepta.

Svetovna kemijska industrija je kot ena najbolj izpostavljenih branž razvila svoj mednarodni program »odgovorno ravnanje« (angl., Responsible Care) z namenom izboljšanja varnosti, zdravja in okolja v podjetjih (CEFIC, 2006). Odkar se je ta program oblikoval, se mu je pridružilo približno 86 % svetovnih kemijskih proizvajalcev, med njimi tudi slovenski.

11.2 Definiranje specifičnih nalog in ciljev trajnostnega