Dejanski in skriti cilji programa

Racionalna en1fracija učnega načrta sodologija ...

Podobno lahko trdimo, da je še vedno precejšen del skritih ciljev programa, ki ne morejo priti na dan, zaradi tega ker niso posebej razdelane zahtevnostne stopnje učnih vsebin npr.

za 1. letnik, 2. letnik itd .. Šele tako bi lahko zagledali obče, posebne in posamične cilje, ki jim program sledi.

Cl. Vsebinska prenova programa usklajena z dolgoročnimi cilji naše družbe (informacijska družba 3. tisočletja)

S tega vidika učni načrt ni posebej prenovljen ali posodobljen, saj bi v dobi INTER-NETA in multimedijalne tehnične opreme pričakovali tudi v programu srednjih šol, morda tu še najbolj, nekaj več o kibernetskih prostorih, virtualni resničnosti in podobnih pojmih.

C2. Učno-vsebinska in učno-ciljna usklajenost programa

Kot že rečeno, učne vsebine bi morali bolj natančno razgraditi in razdelati, ter jih urediti po zahtevnostnih stopnjah, potem pa bi lažje dosegli učno-ciljno usklajenost, saj je popolnoma jasno, da različne zahtevnostne stopnje vzgoje in izobraževanja vodijo k različnim definira-nim ciljem.

C3. Usklajenost programa s sodobnim stanjem in razvojnimi težnjami v stroki V glavnem je program usklajen z razvojnim stanjem sociologije kot znanosti o družbi.

C4. Ustreznost vsebine programa z razvojnimi težnjami razvitih družb Ustrezno je zasnovan tudi v primerjavi z razvojnimi težnjami razvitih družb.

CS. Neustrezni deli programa:

a) zastareli zaradi družbenega zaostajanja b) sestavina le zaradi družbenih posebnosti

Neustreznih delov programa ni. Morali pa bi biti bolje povezani deli in celota programa.

C6. Razmerje med pomembnim in bistvenim:

a) kaj bi bilo smiselno zmanjšati b) kaj bi bilo smiselno dodati

Smiselno bi bilo dodati posebne razdelke, ki bi učne načrte spreminjale v kataloge znanj na

različnih zahtevnostnih stopnjah izobraževanja. Tako bi dobili pregledno sliko po vertikali in po horizontali - od osnovnošolskega pojmovanja družbe, do univerzitetnega študija soci-ologije. Takšen razgrajen učni program bi šele omogočal zagledati posamezne akterje

poučevanja v njihovih vlogah na različnih stopnjah izobraževanja in na različnih zahtevno-stnih stopnjah pouka in učenja, spoznavanja družbe. Le tako bi lahko razlikovali med po-membnim in bistvenim. V pristopu ko so vse teme enako pomembne in soodvisne (fenome-nološki pristop) pa žal takšno razlikovanje odpade. Vse je lahko enako pomembno in ena-ko bistveno.

Anthropological .Votchoo/..s, III & IV .\'o. I -A111hropulo_r..,7>· in School

C7. Zato tudi ni mogoče postaviti jasnih razmerij med temeljnim, relativno tr-dnejšim Uedrom) in trajnejšim delom programa, ki bi dajal širši izobrazbeni transfer in bil pomemben za celotno splošno izobrazbo učencev ali celo določiti

vsebin, ki so pomembne za njihov miselni razvoj.

CS. Vsebinska usklajenost delov in celote:

Podvajanja znanj v osnutku učnega načrta ni zaslediti. Povezujejo in razločujejo pa se soci-ološka znanja od zgodovine, psihologije, biologije in izrecno tudi antropologije (str.2, av-gust 1997). Medpredmetne povezave so razvidne tako pri definiranju učnih vsebin kot tudi pri definiranju učnih ciljev. V povezavi z antropologijo je, po moje, zadovoljivo rešen osnu-tek programa, ki predvideva 21 O ur, ne pa tudi osnuosnu-tek programa, ki predvideva 70 oz. 105 ur sociologije. Tako se v učnem načrtu za 21 O ur predvideva:

• opredelitev sociologije v razmerju do antropologije

• pojasnjevanje naravnosti in družbenosti človeka ter soodvisnost naravnega, kulturnega in družbenega v posamezniku, zamisel posameznika kot enkratnega in neponovljivega bitja

• pojasnjevanje simbolnega v človeku in simbolne komunikacije ter razlikovanje pojmov znak. jezik, govorica ...

• pojasnjevanje pluralnosti kultur ter soobstoj različnih kultur ter razlikovanje med pojmo-ma kulture in civilizacije

• opredelitev pomena socializacije, različnih vrst socializacije in nesocializiranih otrok

• opredelitev spolne dihotomije kot biološke, družbene in kulturne kategorije

• opredelitev antropologije spolov, kjer se primerja različnost odnosov med spoloma v

ra-zličnih kulturah

• opredelitev in poznavanje procesov oblikovanja različnih identitet

• poznavanje pluralnosti družinskih oblik in načinov življenja

• opredelitev pojmov dela in prostega časa v predindustrijskih, industrijskih in poindustrij-skih družbah

• poznavanje ekoloških omejitev prostora

• poznavanje razlik in povezanosti magije in religije

• opredelitev pojmov nacionalizem, diskriminacija, segregacija, etnocentrizem

• opredelitev pojma modernizacije ter razlikovanje med tradicionalno in moderno družbo, prikaz teorij o razvojno pogojenih tipih družb (Durkheim, Spencer, Toennies ... )

• problematizacija pojmovanja razvoja in napredka predvsem z vidika človekovega vpliva na okolje

• analiziranje vzrokov porušenega ravnotežja med človekom in naravo

Lahko rečemo, da se sociološki učni načrt v precejšnem delu antropologizira, naj si bo po vertikalni ali pa horizontalni črti načrtovanja. Tako se odnos do antropologije vzpostavlja že pri opredelitvi sociologije in se posameznih antropoloških točk dotika do 21. točke učne­

ga načrta, ki govori o ekološki krizi in perspektivah človeštva.

Poglobljeno govori učni načrt v povezavi z antropologijo tudi o: odnosu med posa-meznikom in družbo, ko govori o kulturi, o socializaciji in spolni dihotomiji ter etnocentri-zmu. Zato bi nekaj več antropoloških vsebin pričakovali tudi ob problemih, ki jih učni načrt

Raci"onalna e\Dh'ac1/a 1161ega nm~rta sociolog1/a ...

eksplicitno ne navaja, kot na primer: o rasah in rasizmu, o verstvih, ko gre za vprašanja nji-hove razširjenosti, o pomenu vojne in miru, ko gre za vprašanja oblasti in družbene moči.

Morda bi bilo smiselno dodati nekaj o antropogenezi, ko se načrtuje poglavje o socializaci-ji in socializacijskih procesih.

Vendar, logika tega izvajanja bi lahko bila tudi obrnjena, namreč, da bi lahko an-tropologijo tudi bolj sociologizirali tam, kjer je go·,ora o sorodstvu, družini, delu in morda še kje.

Menim, da je v osnutku učnega načrta za sociologijo sintetiziranje spoznanj iz an-tropologije v zadostni meri prisotno, čeprav bi lahko v stalnem in strokovnem dialogu med obema vedama še našli skupne točke, kjer bi na ta način lahko oplemenitili učne programe v osnovnem in srednjem šolstvu. Za orientacijo o tem kje in kako bi lahko začeli iskati na-daljnje skupne točke prilagam Unescovo sistemizacijo antropološke vede, ki bi v vzpore-dnici sociološke vede lahko predstavljala orientacijski okvir za oblikovanje učnih načrtov,

ki bi upoštevali nekatera sintetična spoznanja tako sociologije kot antropologije. Spoznanja, ki bi jih bilo potrebno vgraditi v učne načrte osnovnih in srednjih šol.

PRILOGA:

(V: Dokument UNESCA/NS/ROU/257 rev. 1: Proposal for an lnternational Standard Nomenclature of Fields of Science ad Technology, Unesco, 1973)

V dokumentu je antropološka veda razdeljena po glavnih razdelkih v: 24. Science de la vie, podrazdelek 2402 Anthropologie physique in razdelek 51. Anthropologie. Predlog polja "Antropologija" ne sledi Unescovi klasifikaciji samo v tem, da združuje razdelek 51.

in podrazdelek 2402 v enotno vedo oz. raziskovalno polje. Obenem se loči predlog po tem, da izpušča podrazdelek 5102 Etnografija in etnologija.

l. NIVO: VEDA 5101.03 Plesi, proslavljanje PSIHOLOŠKA

6203.02 P¹es ANTROPOLOGIJA

Anthropological Notehooks, III & IV, ll./o. 1 - AnlhropolnKY in School