MOJCA
JURIČIČINŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA, LJUBLJANA
POVZETEK:
V članku je prikazana vloga medicinske antroplogije v zdravstvu, tako pri organizaci-ji, izvajanju, kot pri načrtovanju raziskav in predvsem pri zdravstveno vzgojnem de-lu. Medicinska antropologija prispeva predvsem s spoznanji in metodami, ki se upora-bljajo pri etnografskih raziskavah, uporablja tudi metode iz epidemiologije, demogra-fije, socialne psihologije. Raziskave narejene na tak način so pri načrtovanju zdravstva nujne, saj upoštevajo družbene zakonitosti nekega okolja.
Profesor Božo Škerlj je opisoval antropologijo kot znanstveno vedo o človeku v času in pro-storu. V času je mišljen vertikalen, zgodovinski razvoj človeka, kot prostor pa horizontalen razvoj z veliko pestrostjo življenja vseh prebivalcev na Zemlji (Vlahovič l 996).
Definicij antropologije je več, več pa je tudi vej antroplologije, saj je vse kar je ve-zano na človeka antropologija. Medicinska antropologija je del splošne antropologije in je nauk o bolnem človeku kot psihofizični enoti. Prvič je bila omenjena leta 1924. Pojem je uvedel O. Schwanz, kot vedo, ki se ukvarja z bolnim človekom kot entiteto in ne z bolezni-jo (Šercer 1967). To je bil odgovor na razvoj tehnolologije in uporabo njenih dosežkov v medicinskih preiskavah ter nevarnost, da se loči človeka na fizično telo in psiho.
Danes je to še vedno aktualno, s tem, da se poudarja človeka kot individualno ce-loto in kot sestavni del družbe. Zato so pomembna spoznanja socialne antropologije, soci-alne psihologije pri načrtovanju zdravstva in zato je nujno vključevanje medicinskih antro-pologov kot enakovrednega člana strokovnih skupin, saj medicinski antropologi uporablja-jo spoznanja in metode drugih področij: etnografije, epidemiologije, psihologije, demogra-fije pri svojem delu (Yoder 1997).
Današnji trenutek je še posebno občutljiv tudi za slovensko zdravstvo, ki je tako kot vsa ostala področja, v tranziciji. Tranzicija pomeni prehodno obdobje iz starega v novo. Ne-varnost tranzicije so premajhna denarna sredstva za kvalitetne raziskave pred uvedbo novo-sti, ki ni prilagojena okolju v katerega prihaja. Tu je pomembno mesto medicinske antropo-logije.
V medicinski antropologiji je velik poudarek na upoštevanju vedenja, znanja in
sta-lišč oziroma pričakovanj in na različni razlagi le teh med medicinskimi antropologi in zdravstvenimi izvajalci. Znanje in vedenje smatrajo strokovnjaki javnega zdravstva za
različni si entiteti, medtem ko medicinski antropologi kot dopolnjujoči: na primer - zna-nje je povezano z biomedicinskim vedezna-njem na podlagi znanstvenega dognanja npr: vloga komarjev pri malariji, AIDS in nezaščiten spolni odnos, medtem ko je stališče povezano s splošno idejo, ljudskim vedenjem npr: mati ve kdaj je otrok resno bolan, ne zna pa tega
na-tančno, strokovno pojasniti (Pelto & Pelto 1997). Stališča imajo v nasprotju z vedenjem in
Anthropologlcal iVorehooks. !!! & !I'. .\'o. I -Anrhropologr of Hcalrh„
znanjem, ki sta brez emocionalne vsebine, čustven naboj, ki pa ga je potrebno upoštevati in vplesti v zdravstvo, predvsem pri zdravstveni vzgoji.
Nova spoznanja socialne psihologije: HBM (Health Belief Model - Becker 1974, 1988, 1984 ), modela, ki temelji na odnosu posameznika in njegovega odnosa do bolezni, do nevarnih stanj, na primer: koliko bo imel koristi če upošteva priporočila. Teorija poudarja, da se bo posameznik odločil glede na to kako se počuti ogroženega.
TRA (Theory of Reasoned Actions - Fishbein in Ajzen, 1975), ki na podlagi šti-rih dimenzij: čustev, mnenja, namena in obnašanja lahko predvideva obnašanje. saj naj bi posameznik reagiral racionalno ko oceni sporočilo, vendar niso upoštevani zunanji vplivi.
SLT ( Social Leaming Theory - Albert Bandura) temelji na modelu opazovanja in posnemanja obnašanja drugih. Do novega načina obnašanja bo prišlo le, če bodo pogoji v okolju ugodni.
Ti modeli so že znani in uporabljani v zdravstvu. Yoder opozarja, da morajo medi-cinski antropologi, ponuditi še druge možnosti - bolj holistični pristop, kajti ravno zgoraj omenjeni modeli slonijo na posameznikovem odnosu in motivaciji. medtem ko imajo soci-alni in ekološki vplivi tudi vlogo in kot taki se ne upoštevajo pri razlagi obnašanja. Micha-el Clatts (po Yoder 1997) opozarja, da je na primer pri prevenciji AIDS-a zaradi tega prišlo do izraza bolj socialno nadzorovanje, kot prevencija ( označevanje rizičnih skupin, ne pa prenosa bolezni).
Pri zdravstveno vzgojnih projektih je vloga medicinskih antropologov proučevanje
lokalnega vedenja in zdravljenja bolezni in svetovanje, kako to nadgraditi z biomedicinskim znanjem za boljšo zdravstveno vzgojo.
S tem se vzpostavi tudi vez med biomedicino in etnomedicino, ki naj se ne bi
iz-ključevali, temveč bi etnomedicino upoštevali in vgradili v sistem.
Holistični model medicinske antropologije je nujen tudi pri sami organizaciji zdravstvenega sistema, ki vključuje načrtovanje, financiranje in vse odnose na vseh nivojih:
odnos pacient - zdravnik, zdravnik - zdravnik, zdravnik - ostali delavci v zdravstvu:
medicinske sestre, fizioterapevti in odnos načrtovalci, financerji zdravstva in izvajalci.
Na nivoju pacient zdravnik moramo upoštevati izkušnjo pacienta, ki mu jo prinese bolezen in njegovo reakcijo. Na reakcijo vplivajo tudi pacientova pričakovanja, vedenja in znanja, ki so pogojena tudi z vplivom socialne sredine v kateri živi. Odnos pacient- zdrav-nik je večplasten, odraža se tudi z različno razporeditvijo moči in znanja, kar je v sedanjem slovenskem zdravstvu zelo aktualno in povezano z etičnimi vprašanji (Pačnik 1998, Premik l 998). Zdravnik predstavija avtoriteto in znanje vpeto v družben okvir. Pacient je v vlogi iskalca zdravstvenega varstva, znanja in zdravljenja, kar je tudi pogojeno z družbenim okvi-rom.
Pričakovanja vseh udeleženih v procesu zdravijenja vplivajo lahko na pozitivni ali negativni učinek zdravljenja in delovanja zdravstvenega sistema (Me Kenna 1993 ), zato jih moramo prepoznati in upoštevati v celoti, tako na strokovni strani (strokovnjaki medicin-skih in drugih strok) kot na strani plačnikov (zavarovalnice, država).
Crandon pravi (po Me Kennu 1993 ), da spremembe v zdravstvenem sistemu vpli-vajo in so pod vplivom mnogih faktorjev, zato je v sedanjem tranzicijskem sistemu vpelje-vanje novih sistemov v nacionalno zdravstvo, npr: v naše slovensko, ne da bi se upošteva-lo družbene značilnosti kulture, lahko škodljivo. Vpeljujemo model vodenega zdravstva (managed care), ki doživlja spremembe in kritike v državah, kjer je vpeljan (Tenis 1998 a, b ), ob tem pa ne upoštevamo našega družbenega okolja, četudi je v tranziciji, ne moremo odmisliti njegovega vpliva.
.\ledical Anrhropology in rhe Hcalrh Care S.1..-:.1tcm
ZAKLJUCEK
Medicinska antropologija mora najti zaradi svoje širine mesto pri načrtovanju in izvajanju zdravstva, medicinski antroplog mora biti del teama. Svojo vlogo je potrdila leta 1924, ko se je pojem medicinske antropologije prvič pojavil.
Njen obstoj in vloga sta pomembni danes, ko ob globalizaciji sveta na eni strani in veliki različnosti mikrosistemov na drugi strani opozarja na holistični in uravnotežen odnos posameznika do družbe in družb med seboj. S holističnim pristopom bi onemogočili, da bi
določeni razredi družbe ali posamezniki, preko politične in finančne moči obvladovali stro-kovnost.
ABSTRACT:
Tire artic/e discusses tire role of medica! antlrropology in health care system, including organisation and implementational aspects, study design and, above ali, health ed11catio11.
,l1edical anthropology aids mainly by knowledge and methods used in ethnograplrical studies, 11si11g epidemiological, demograplric and social psychology metlrods. Tltis type of studies take into account social cltaracteristics of specific e11viro11111e11t and t/111s indis-pensable for puhlic health care planning.
LITERATURA:
MCKENNA, M. A. l 993: Medical Anthropology Applied in the Workplace of Primary Care Providers. Coli Antropol 17 (2): 276-73.
PELTO, P.J. & PELTO. H. G. 1997: Studying Knowledge, Culture, and Behaviour in Applied Medica) Anhropology. ,'vfcd Anthropology Quatcrlv 11 (2): 147-63.
YODER, S. P. 1997: Negotiating Relevance: Belief, Knowledge, and Practice in International Health Projects. Med Anthropology Quaterly 11 (2): 131-46
PAČNIK, T. 1998: Psihološki element v odnosu bolnik- zdravnik. Zdrav vesin 67 ( 10):583-6.
PREMIK, M. 1998: Zdravnik v tranziciji. Zdrav vestn 67 (10):561-5.
ŠERCER, A. ed. 1967: Medicinska eciklopedija. Jugoslovenski leksikografski zavod. Zagreb, 275 pp.
TERRIS, M. 1998: Epidemiology and Health Policy in the Americas: Meeting in Neoloberal Change. J of Puhlic Health Policy 19 ( 1 ): 15-24.
TERRIS, M. 1998: Lean and Mean: The Quality of Care in the Era of Managed Care. J of Puhlic Health Policy 19 ( 1 ): 5-14.
VLAHOVIČ, P. 1996: Škerlj's view of the ethnic anthropology. Anthropological Notehooks 4: 19-24.