BOGOMIR NOVAK
PEDAGOŠKI INŠTITUT, LJUBLJANA
1. VTISI Z OKROGLE MIZE ANTROPOLOGIJA V ŠOLI,
KI JE BILA V OKVIRU ŠKERLJEVIH DNEVOV 25. 9. 98 V BIOLOŠKEM SREDIŠČU Ta okrogla miza je bila logično nadaljevanje posvetovanja antropologije v šoli, ki je bilo no-vembra lani v Biološkem središču in ga je prav tako kot okroglo mizo organiziralo Društvo antropologov Slovenije. Tema je zaradi različnih vidikov in pristopov precej kompleksna in terja več javnih razprav, V okviru dileme ali pretres obstoječih antropoloških vsebin znotraj sprejetih učnih načrtov ali razprava o novih učnih vsebinah in posebej zanje prirejenih učnih načrtov smo realizirali prvo možnost. Na omenjeni okrogli mizi so razen fizičnih antropo-logov sodelovali tudi filozofi, pedagogi, sociologi in en teolog v vlogi zastopnikov fizične,
socialne-kulurne, pedagoške in teološke antropologije. Pri reorganizaciji obstoječih ali uva-janju novih antropoloških znanj bo treba upoštevati stališče, da so bili novi učni načrti raz-bremenjeni in da nevarnost njihove preobremenitve še obstaja. Zato se antropologi ne za-vzemamo za nova dopolnilna (aditivna) znanja, ampak za integrativna antropološka znanja s transformativno vrednostjo. Novih antropoloških vsebin. ki bi jih vnesli v učne načrte kot izbirne, nismo izpostavili. Antropologi smo sicer definirali antropologijo integrativno, ven-dar pa ostaja odprto vprašanje, ali bi jo učitelji različnih profilov, ki bi jo poučevali, tudi ta-ko razumeli. Antropologija se naglo razvija in členi na nove veje, saj je postal človek v 20.
stoletju predmet intenzivnega, tudi empiričnega proučevanja. Zato ne bi bilo težko najti no-vih antropoloških vsebin, težje bi jih bilo reintegrirati v enotno znanost.
Ugotavljali smo, da se antropološke vsebine že nahajajo v učnih načrtih za posame-zne predmete v osnovni in srednji šoli. Osnovni predmet v osnovni šoli, ki združuje antro-pološka znanja, je spoznavanje narave in družbe v prvih treh razredih. kasneje v 4. in 5. ra-zredu sta to dva predmeta - spoznavanje narave in spoznavanje družbe. V biologiji so zna-nja iz fizične antropologije relativno dobro zastopana podobno kot socialna oz. kulturna an-tropologija v učnem načrtu sociologije za gimnazije. To seveda ne izključuje možnosti na-daljnjega posodabljanja učnih načrtov. Postmoderna orientacija naše šole bo verjetno še bolj naklonjena sinteznim učnim vsebinam.
Izhajali smo iz antropologije kot integrativne vede, ki vključuje spoznanja iz fizične
(somatske), socialno-kulturne, duhovno-religiozne ravni človekovega delovanja. Takšna spoznanja niti niso predstavljana v šoli v okviru enega predmeta ali izbirnih vsebin, niti ni po tej celostni paradigmi organizirana javna šola. Na okrogli mizi smo razpravljali o ciljih antropologije v šoli. ki naj bi bili s smislu spoznavanja slovenske in drugih kultur. Učencem
bi z antropološkimi vsebinami omogočili razumevanje in spoznavanje specifičnih značilno
sti raznih kultur in različne vrednotne orientacije znotraj multikulturnih vplivov in s tem ce-losten pogled na pojav človeka v svetu. S pomočjo antropologije v šoli bi učenci lažje razu-meli učne vsebine v drugih učnih načrtih. osmišljali svet življenja in se na osnovi
spozna-vanja samega sebe lažje odločali za poklic. Udeleženci okrogle mize so izrazili tudi stališče,
da naj bi bile izbirne vsebine "verstva in etika" antropološko zasnovane.
2. POGOJI UVAJANJA NOVIH ANTROPOLOŠKIH VSEBIN V UČNE NAČRTE:
• sistemsko-zaključen fond znanj iz antropoloških ved
• ugodna družbena klima-lobiranje
• legitimnost ali imperializem še neuveljavljene stroke
• kvalificiran učiteljski kader z diplomami ustreznih študijskih smeri
• organizacija podiplomsklega izobraževanja učiteljev
• analiza antropoloških vsebin v obstoječih učnih načrtih
• razbremenjevanje prenatrpanih učnih vsebin v učnih načrtih
• vprašanje odnosa antropologije do drugih strok
• definiranje ciljev in didaktičnih metod poučevanja
• reorganizacija šole
• poskusni učbenik, priročnik ali druga gradiva
• primerljivost učnih vsebin s svetom
Uvajanje novih predmetov in vsebin v osnovno in srednjo šolo je z določenimi "mehkimi"
zakonitostmi, ki pa niso raziskane in splošno znane. Delno se s tem problemom ukvarja pro-jekt "Metodologija evalvacije prenovljenih programov". Domnevamo, da obstajajo zaradi
pravil socialnih in formalnih procedur, ki se pri uvajanju pojavljajo. Pri uvedbi je predsta-vitev enotnosti novega predmeta v smislu določene koherentnosti. Šele definirano znanstve-no področje pridobi domovinsko pravico do reprodukcije tudi v šoli. Jasno je, da obstaja več
antropoloških vej, vprašanje spoznavnega identifikacijskega znaka tega področja pa je še odprto. Vsem antropologijam je skupno raziskovanje človeka, podobno kot je vsem
ra-zličnim sociologijam raziskovanje družbe.
Predmet vpelje v šolo prepričanje odgovornih komisij o praktičnosti in koristnosti.
Pogoj zanj je koherenten sistem znanj, ki so že uveljavljena v javnosti in imajo tradicijo.
Antropologija je veda, ki ima podobno tradicijo kot sociologija. Obe sta nastali kot
empi-rični vedi v 19. st. S teoretičnega vidika imata tradicijo tako filozofska antropologija kot družboslovna misel že znotraj filozofije.
Vloga antropologije bi bila v uveljavljanju stališča, da nobena kultura nima predno-sti pred drugo. Antropologija naj bi spodbujala toleranten odnos do različnih kultur s tem, ko bi pokazala na njihovo in medsebojno soodvisnost. Rasna nestrpnost bi se izkazala kot izraz medsebojnega nepoznavanja. Nadaljnji pogoj uvedbe je njegova
pedagoško-didak-tična tematizacija z opredelitvijo ciljev in metod poučevanja.
Smisel antropologije naj bi bil poudarjanje nezamenljive posebnosti lastnosti-odlik vsake kulture in ne le nasprotovanje živalskemu carstvu. Antropologija naj bi pomagala člo
veku spet najti mesto in vlogo v svetu. Kritično mišljenje je naravnano na precenjevanje in podcenjevanje določenih kultur v smislu absolutizacije. Vzgojni cilj je vzgajanje spoštova-nja do domače in tuje kulture. Ne gre le za pomen dela, ampak je tudi v kulturi. Učitelji naj bi bili diplomanti na katedri za antropologijo na FDV, sociologi itd. Kulturni problem se ne kaže le navzven, ampak tudi navznoter. S sprejemanjem različnih vlog sprejema različne
vrednote. ki jih te vloge prinašajo.
Anthropologtcal ..Votchooks. !II & IV, No. 1 -A.n1hropolog·y in School
Antropologija je v šolskem polju še neuveljavljena in premalo uveljavljena stroka delno tudi zaradi imperializma drugih strok, ki pa se mu v dosedanjem razvoju ni pridružila.
Integralna pedagoška antropologija naj bi združila spoznanja referatov v sintezno spozna-nje o antropološki tematizaciji šole, možnosti antropologizacije predmetnih učnih načrtov
na osnovni in srednješolski ravni.
Motiv razvoja antroplogije je v zavesti o multikulturnosti človekovega bivanja.
Glede na spoznanja kurikularne prenove je nujno, da bi antropologija prevzela delež od-govornosti pri razbremenjevanju učenčeve preobremenjenosti zaradi kopičenja vseh znanj, v sintezno-povezovanje predmetnih vsebin. Človek ni samo bitje možnosti, ampak tudi bi-tje v dejanskih razmerah. Zato je pomembno vprašanje, kako je možno antropologijo v šoli
poučevati integrativno v smislu upoštevanja vseh plasti osebnosti od biološko-fiziološke ravni, preko socialne in psihološke do religiozne in duhovne.
ANTROPOLOGIJA V ŠOLI
ROBI
KROFLIČFILOZOFSKA FAKULTETA, LJUBLJANA
Kaj je in kaj ni antropološka osnova vzgoje in izobraževanja?
• človeka lahko definiramo po različnih predikatih: bitje dela, odnosov, transcendence, družbe, razvoja in samorazvoja, smrti ...
• delne opredelitve so v vzgoji nevarne:
• družbenost: vodi v vzgojo kot prilagajanje človeka obstoječi politični ureditvi
• delavnost: vodi v vzgojo kot zgodnjo selekcijo za potrebe trga delovne sile
• religioznost: vodi v vzgojo kot iniciacijo v (vodilno) religiozno skupnost
• otrok kot središče vzgoje: prilagaja vzgojo našim predstavam o naravi otroka in njegovega (samo)razvoja
Če je izhodišče razmišljanja usmerjenost v razvoj kritičnosti in odgovornosti
(človek kot avtonomna in odgovorna oseba), je antropološko zasnovana tista vzgoja, ki je usmerjena v razvoj osebnostnih potencialov, na katerih temelji ta filozofsko-vrednostna usmeritev: kritično mišljenje, socialna kognicija, empa-tija, vrednostna usmeritev v spoštovanje drugačnosti in urejanje konfliktov na
demokratični osnovi.
Kako te osebnostne potenciale razvijati z vzgojo:
• ustreznost ciljev/vsebin kurikuluma je le en element, ki je že pri Aristotelu uspešen le, če
ga podpirajo tudi neposredne življenjske izkušnje osebe, ki jo vzgajamo
• ker je šola prva širša skupnost, v katero vstopa otrok izven družine (Durkheim), deluje nanj s celoto odnosov in dejavnosti, ki se tam odvijajo
• poleg vzgojno-izobraževalnih vsebin so to še: pristopi k poučevanju in ocenjevanju (peda-goške metode in kriteriji vrednotenja znanja), odnosi učitelj - učenec, odnosi v razredu in šolski skupnosti, šolska pravila, obšolska ponudba, šolski parlament in celotna kultura šole ...
• zato se zavzemam za kombinirani model vzgoje (preko posebnih predmetov/dejavnosti in preko prikritega kurikuluma), kar je tudi usmeritev UNESCA m njegovega programa državljanske vzgoje ter Delorsove študije Učenje, skriti zaklad
• ta model lahko uveljavimo ob naslednjih predpostavkah:
• če se država (in druge vplivne idejne grupac(je) pretirano ne vmešava v oblikovanje vzgoj-nega koncepta javne šole, mora pa aktivno skrbeti za zaščito temeljnih otrokovih, staršev-skih in učiteljevih pravic ter laičnost javne šole (izključno v pravnem smislu in ne v smi-slu "zapriseženega ateizma" - priporočilo Kongresa pedagoških delavcev Slovenije)
• če se dosledno uveljavi avtonomija učitelja - instrumentalizacija njegove vloge zavira možnost oblikovanja pristnih odnosov med učiteljem in učencem
Anthropological .Votebooks. III & tr', .\'o. 1 - Anthropolog:,· in Schoo/
• če se podpira in ne zavira organizacija "obšolskih dejavnosti" (tistih, ki ne sodijo neposre-dno v pouk) v šoli, kot so razredništvo, šolske prireditve, končni izleti, šolski parlament itn.
• če si še posebej ravnatelji pridobijo ustrezno znanje o načrtovanju in usklajevanju uradnih ter prikritih vzgojnih dejavnikov
• če se šola razvija v smeri pravične (Lawrence Kohlberg) in skrbne (Carol Gillian) skupnosti Namesto zaključka: razprave, usmerjene skoraj izključno v prenovo ciljev/vsebin javne šole, kažejo na nizko pedagoško kulturo in slabo poznavanje temeljnih pedagoških zakonitosti!