6 PREDSTAVITEV IN ANALIZA RAZISKAVE
6.2 Rezultati raziskave
6.2.3 Dejavniki, ki vplivajo na napredovanje žensk v SV
Dejavniki napredovanja žensk v SV, ki smo jih v raziskavi proučevali, so prikazani v prilogi 4. Anketiranke v povprečju niso za nobenega izmed dejavnikov ocenile, da se z njim popolnoma strinjajo ali večinoma strinjajo. Na grafu smo kot strinjanje ocenili povprečne ocene višje ali enake 4,5, kot nestrinjanje pa povprečne ocene manjše od 3,5.
Anketiranke so se v povprečju najbolj strinjale (ocena 5 ali več) z vplivom odsotnosti zaradi koriščenja porodniškega dopusta in nosečnosti, službene ocene, vojaške strokovne izobrazbe, odsotnosti zaradi uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz materinstva, ter odsotnosti zaradi negovanja otrok. Anketiranke menijo, da na napredovanje žensk v SV poleg formalnih pogojev napredovanja najbolj vplivajo naslednji dejavniki: materinstvo ter fizične, biološke in psihične značilnosti žensk.
Anketiranke se v povprečju najmanj strinjajo, da na napredovanje žensk v SV vplivajo slabše
vplivajo prenaporne delovne naloge, zakonski stan, manjša podpora ostalih družinskih članov in slabša motiviranost žensk za delo v vojaškem poklicu.
Za nadaljnje analize smo združili odgovore »sploh se ne strinjam«, »večinoma se ne strinjam«
in »delno se ne strinjam« v odgovor »se ne strinjam«, odgovore »delno se strinjam«,
»večinoma se strinjam« in »popolnoma se strinjam« pa v odgovor »se strinjam«.
Vpliv formalnih pogojev
Več kot polovica anketirank se strinja z vplivom posameznih formalnih pogojev na napredovanje žensk v SV. Največ se jih strinja z vplivom službene ocene (73 %), najmanj pa z vplivom časa opravljanja posamezne dolžnosti (54 %) (slika 38). Iz navedenega izhaja, da je službena ocena izmed formalnih pogojev najpomembnejši dejavnik napredovanja vojaških oseb.
Slika : Vpliv formalnih dejavnikov na napredovanje žensk v SV
V nadaljevanju smo primerjali anketiranke, ki napredujejo nadpovprečno (1) ali hitro (2) s tistimi, ki napredujejo počasno (4) ali podpovprečno (5). Strinjanje anketirank z vplivom vseh navedenih formalnih pogojev na napredovanje je večje od 4,5. Ugotovili smo, da se anketiranke, ki hitreje napredujejo (hitrost napredovanja 1 ali 2), v povprečju nekoliko bolj strinjajo, da na napredovanje vpliva službena ocena ter čas opravljanja posamezne dolžnosti.
Z vplivom vseh ostalih formalnih pogojev (dosežena stopnja izobrazbe, vojaškostrokovna
napredujejo, v povprečju bolj ali manj strinjajo z vplivom formalnih pogojev na napredovanje kot pa anketiranke, ki počasneje napredujejo (preglednica 22).
Preglednica : Strinjanje s trditvami o vplivu formalnih pogojev na napredovanje glede na hitrost napredovanja
Vpliv formalnih dejavnikov Hitrost
napredovanja Povprečje Vrednost t-testa
Statistična značilnost
Službena ocena. 1 ali 2 5,18 0,072 0,943
4 ali 5 5,16
Dosežena stopnja izobrazbe. 1 ali 2 4,85 -0,93 0,354
4 ali 5 5,12
Vojaškostrokovna izobrazba. 1 ali 2 5,13 -0,734 0,464
4 ali 5 5,33
Strokovno opravljanje dela. 1 ali 2 4,84 -0,196 0,845
4 ali 5 4,9
Čas opravljanja posamezne dolžnosti. 1 ali 2 4,71 0,404 0,687
4 ali 5 4,59
Vpliv materinstva
Testiranje hipoteze H1: Na vertikalno napredovanje žensk v Slovenski vojski vpliva materinstvo.
Več kot polovica anketirank se strinja z vsemi trditvami, ki se nanašajo na vpliv materinstva na napredovanje žensk v SV. Največ se jih strinja z vplivom odsotnosti zaradi koriščenja porodniškega dopusta (71 %), odsotnosti zaradi negovanja otrok (69 %), odsotnosti zaradi uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz materinstva (69 %), in odsotnosti zaradi nosečnosti (69 %).
Najmanj (52 %) pa se jih strinja, da na napredovanje vpliva število otrok, za katere ženske skrbijo (slika 39).
Slika : Vpliv materinstva na napredovanje žensk v SV
Rezultate smo preverili še s pomočjo neparametričnega χ2-testa, ki je potrdil, da so razlike v strinjanju za posamezne trditve statistično značilne (α<0,05). Tudi povprečno strinjanje na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 7 (popolnoma se strinjam) je pri vseh trditvah dokaj visoko oziroma na strani strinjanja, kar prikazuje desni del slike 39. Ocena 4 predstavlja odgovor »niti da niti ne«, ocena 5 pa odgovor »delno se strinjam«, zato vse ocene enake ali višje od 4,5 razumemo kot strinjanje. Le pri treh trditvah (preobremenjenost žensk z materinsko vlogo, osrednja vloga žensk pri vzgoji otrok, število otrok, za katere ženske skrbijo) je povprečna ocena malce nižja od 4,5, vendar kljub temu ne moremo trditi, da se z njimi anketiranke ne strinjajo.
Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v povprečnem strinjanju med tistimi, ki hitreje napredujejo, in tistimi, ki počasneje. Izkazalo se je, da med obema skupinama ni statistično značilnih razlik, torej ne moremo trditi, da se katera od skupin z določeno trditvijo bolj ali
Preglednica : Strinjanje z vplivom materinstva na napredovanje v SV glede na
dopusta ter drugih pravic, ki izhajajo iz materinstva.
Preverili smo še, ali imajo anketiranke, ki počasneje napredujejo, v povprečju manj oziroma več otrok kot tiste, ki napredujejo hitreje. Razlike med skupinama smo preverili s t-testom in ugotovili, da imajo anketiranke, ki hitreje napredujejo, v povprečju nekoliko manj otrok kot tiste, ki napredujejo počasneje (t-test=-3,873, α<0,05) (slika 40).
Slika : Povprečno število otrok anketirank glede na hitrost napredovanja
Hipotezo (H1) potrdimo, saj se z vsemi navedenimi trditvami o vplivu materinstva na vertikalno napredovanje žensk v SV strinja več kot polovica anketirank (subjektivno merilo, mnenje), prav tako pa smo tudi potrdili, da imajo anketiranke, ki hitreje napredujejo, manj
Vpliv družine
Testiranje hipoteze H2: Na vertikalno napredovanje žensk v Slovenski vojski vplivajo družinske obveznosti.
Z vplivom družine na napredovanje žensk v SV se večina anketirank ne strinja oziroma niti strinja niti ne strinja. Nekoliko več kot polovica (55 %) se jih strinja le, da usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti vpliva na napredovanje žensk v SV. Rezultate smo preverili z neparametričnim χ2-testom, ki je potrdil, da so razlike v odgovorih pri posameznih trditvah statistično značilne (α<0,05). Izračunali smo še povprečno strinjanje na lestvici od 1 do 7, pri čemer smo upoštevali, da se anketiranke s trditvami strinjajo, če je povprečna ocena višja ali enaka 4,5. Anketiranke so se strinjale le z že omenjeno trditvijo (usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti), kjer je bilo povprečno strinjanje 4,53. Povprečna vrednost vzorca opazovanih spremenljivk je prikazana v desnem delu slike 41.
Slika : Vpliv družine na napredovanje žensk v SV
Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v povprečnem strinjanju z vplivom družine med anketirankami, ki hitreje napredujejo, in tistimi, ki počasneje napredujejo. Za ugotavljanje razlik smo uporabili t-test, ki je pokazal, da razlike med obema skupinama anketirank niso
Preglednica : Strinjanje z vplivom družine na napredovanje v SV glede na hitrost
Manjša podpora družinskega parterja. 1 ali 2 3,54 0,644 0,520 4 ali 5 3,35 vertikalno napredovanje vpliva usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Z ostalimi sedmimi trditvami, ki govorijo o vplivu družine na vertikalno napredovanje, se anketiranke ne strinjajo oziroma niti strinjajo niti ne strinjajo.
Vpliv osebnostnih značilnosti
Testiranje hipoteze H3: Na vertikalno napredovanje žensk v Slovenski vojski vplivajo osebnostne (fizične, biološke in psihične) značilnosti žensk.
Z vplivom osebnostnih značilnosti na napredovanje žensk v SV se strinja več kot polovica anketirank. Največ (62 %) se jih strinja z vplivom fizičnih značilnosti, najmanj (52 %) pa z vplivom bioloških značilnosti žensk. Razlike med odgovori za posamezno trditev smo preverili s pomočjo neparametričnega χ2, ki je pokazal, da so razlike med odgovori statistično značilne (α<0,05). Tudi povprečno strinjanje na lestvici od 1 do 7 je pri vseh trditvah večje od 4,5, kar pomeni, da se anketiranke strinjajo z vplivom tako fizičnih kot psihičnih in bioloških osebnostnih značilnosti na napredovanje žensk v SV. Povprečna vrednost vzorca opazovanih spremenljivk je prikazana v desnem delu slike 42.
Slika : Vpliv osebnostnih značilnosti žensk na napredovanje žensk v SV
Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v strinjanju med anketirankami glede na hitrost napredovanja. Z uporabo t-testa se je izkazalo, da razlike med skupinama obstajajo v povprečnem strinjanju z vplivom fizičnih in bioloških značilnosti. Anketiranke, ki hitreje napredujejo (hitrost 1 ali 2), se nekoliko bolj strinjajo, da na napredovanje žensk v SV vplivajo fizične in biološke značilnosti (preglednica 25).
Preglednica : Strinjanje z vplivom osebnostnih značilnosti na napredovanje v SV glede na hitrost napredovanja
Vpliv osebnostnih značilnosti Hitrost
napredovanja Povprečje Vrednost t-testa
Statistična značilnost
Fizične značilnosti žensk. 1 ali 2 4,96 2,303 0,022
4 ali 5 4,33
Biološke značilnosti žensk. 1 ali 2 4,68 2,356 0,019
4 ali 5 4,04
Psihične značilnosti žensk. 1 ali 2 4,82 0,793 0,149
4 ali 5 4,43
Hipotezo (H3) potrdimo, saj se z vplivom fizičnih, psihičnih in bioloških osebnostnih
Vpliv feminilnih lastnosti
Testiranje hipoteze H4: Na vertikalno napredovanje žensk v Slovenski vojski negativno vplivajo tradicionalne feminilne lastnosti žensk.
Ženske naj bi bile neagresivne, odvisne, čustvene, subjektivne, sugestivne, podložne, pasivne, netekmovalne, orientirane na dom, nesposobne pri delu, posredne, nesamozavestne in neambiciozne. Med vsemi naštetimi tradicionalno ženskimi lastnostmi pa so anketiranke sebe ocenile le kot neagresivne, čustvene in sugestivne. Med omenjenimi tremi ženskimi lastnostmi so najbolj neagresivne (-1,18). Med tradicionalno moškimi lastnostmi pa so se najbolj opredelile kot sposobne pri delu (2,43), aktivne (2,00), samozavestne (1,80) in ambiciozne (1,70).
Razporeditev odgovorov smo preverili z neparametričnim χ2-testom, ki je pokazal, da so razlike statistično značilne (slika 43).
Slika : Feminilne lastnosti anketirank
Hipotezo smo preverjali s t-testom, saj nas je zanimalo, ali imajo anketiranke, ki počasneje napredujejo, bolj tradicionalno ženske lastnosti kot pa anketiranke, ki napredujejo hitreje.
Primerjali smo hitrost vertikalnega napredovanja 1 ali 2 ter 4 ali 5 glede na samoopredelitev anketiranke glede na naštete lastnosti. Statistično značilne razlike med obema skupinama anketirank so se pojavile le pri treh lastnostih, in sicer netekmovalna‒tekmovalna, orientirana na dom‒orientirana v svet in neambiciozna‒ambiciozna (preglednica 26).
Preglednica : Feminilne lastnosti glede na hitrost napredovanja
Neagresivna–agresivna 1 ali 2 -0,96 1,509 0,133
4 ali 5 -1,43
Odvisna–neodvisna 1 ali 2 1,53 -1,101 0,272
4 ali 5 1,84
Čustvena–nečustvena 1 ali 2 -0,76 0,333 0,74
4 ali 5 -0,88
Subjektivna–objektivna 1 ali 2 1,29 -1,552 0,122
4 ali 5 1,67
Sugestivna–nesugestivna 1 ali 2 -0,10 1,675 0,098
4 ali 5 -0,55
Podložna–dominantna 1 ali 2 0,79 -0,019 0,985
4 ali 5 0,80
Pasivna–aktivna 1 ali 2 2,00 -0,095 0,925
4 ali 5 2,02
Netekmovalna–tekmovalna 1 ali 2 0,95 2,642 0,010
4 ali 5 0,12
Orientirana na dom–orientirana v svet 1 ali 2 0,74 2,041 0,042 4 ali 5 0,08
Nesposobna pri delu–sposobna pri delu 1 ali 2 2,45 0,428 0,669 4 ali 5 2,39
Posredna–neposredna 1 ali 2 1,02 0,470 0,639
4 ali 5 0,88
Nesamozavestna–samozavestna 1 ali 2 1,89 0,557 0,578
4 ali 5 1,78
Neambiciozna–ambiciozna 1 ali 2 1,79 2,193 0,029
4 ali 5 1,31
Tradicionalno ženske lastnosti (neagresivnost, čustvenost, sugestivnost) so sicer nekoliko bolj prisotne pri anketirankah, ki počasneje napredujejo, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne. Glede na statistično značilne razlike so sicer anketiranke, ki počasneje napredujejo, manj tekmovalne, manj orientirane v svet in manj ambiciozne kot anketiranke, ki hitreje napredujejo, vendar te lastnosti niso tradicionalno ženske. Povprečne ocene ženskih lastnosti glede na hitrost napredovanja so prikazane tudi na sliki 44.
Slika : Feminilne lastnosti glede na hitrost napredovanja
Hipotezo (H4) ovržemo, saj na podlagi podatkov ne moremo trditi, da imajo anketiranke, ki počasneje napredujejo, bolj izrazite tradicionalno ženske lastnosti kot anketiranke, ki napredujejo hitreje.
Vpliv drugih dejavnikov
Na sliki 45 so prikazani drugi dejavniki, za katere smo v raziskavi ugotavljali, ali vplivajo na vertikalno napredovanje žensk v SV. Med drugimi dejavniki, ki smo jih našteli anketirankam, se jih je največ strinjalo, da na napredovanje žensk v SV vpliva manjša dostopnost vodstvenih dolžnosti (64 %) in pretežno opravljanje podpornih nalog (59 %). Več kot polovica anketirank pa meni, da na napredovanje žensk v SV ne vplivajo slabše voditeljske sposobnosti (70 %) in prenaporne delovne naloge (52 %).
Slika : Vpliv drugih dejavnikov na napredovanje žensk v SV
Več kot polovica anketirank se strinja, da na napredovanje žensk v SV vpliva tudi manjše sodelovanje žensk na mednarodnih dolžnostih v tujini in na operacijah kriznega odzivanja, poznejše vključevanje žensk v vojsko ter manj vojaških izkušenj, ki bi jim v primerjavi z moškimi omogočale hitrejše napredovanje. 46 % anketirank se ne strinja, da na napredovanje žensk v SV vpliva slabša motiviranost žensk za delo v vojaškem poklicu.
Razlike v strinjanju med anketirankami, ki hitreje napredujejo, in tistimi, ki napredujejo počasneje, smo primerjali tudi za »druge dejavnike«. Statistično pomembne razlike med anketirankami glede na hitrost napredovanja so se pojavile le pri strinjanju z manjšimi