Formalni pogoji

Formalni pogoji so predpisane norme, ki jih mora izpolnjevati vsaka vojaška oseba. Med temeljne formalne pogoje, ki vplivajo na vertikalno napredovanje v SV, uvrščamo:

izobrazbo (splošno strokovno in vojaškostrokovno izobrazbo),

službeno oceno, ki obsega splošno oceno, oceno vojaške usposobljenosti in oceno vodstvenih lastnosti (za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja) in

čas opravljanja dolžnosti.

5.1.1 Izobrazba

Med najpogostejše dejavnike napredovanja poleg spola, starosti in zakonskega stanu Ivančičeva (1999, 122‒126) uvršča izobrazbo ter specifične poklicne kvalifikacije (delovne izkušnje in neformalno izobraževanje). Hitrost in stopnja napredovanja sta za ženske ponavadi manjši kot za moške, kadar so izkušnje iz delovnih mest, ki jim niso dostopna, del meril za napredovanje (Bukinac 1995, 110).

Tudi Zakon o obrambi in Zakon o službi v SV opredeljujeta kot osnovni pogoj za opravljanje poklicnega dela v SV ustrezno stopnjo izobrazbe. Vsak pripadnik SV se je dolžan

vojaško usposabljanje, s katerim pripadniki SV pridobijo praktično znanje, spretnosti in nadgrajujejo sposobnosti za uresničevanje nalog ter

izpopolnjevanje, s katerim pripadniki dopolnjujejo pridobljeno znanje, spretnosti in sposobnosti.

V prilogi 1 je prikazana zahtevana stopnja splošne izobrazbe in zahteve po vojaškostrokovni izobrazbi in usposabljanju za častnike, podčastnike in vojake glede na posamezni čin.

Specifična vojaška izobrazba vključuje strategijo, taktiko, logistiko, oborožitev, vojaško zgodovino, voditeljstvo, komunikacijske sisteme, jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, bojne naloge in vojaške vaje ter politologijo (Caforio 2006, 260).

Preglednica 12 prikazuje zahtevano izobrazbo za VVU in NVU. Za vojaške uslužbence se vojaška izobrazba ne zahteva (63. člen, ZObr, Ur. RS, št. 82/94 do 117/07).

Preglednica : Zahtevana stopnja splošne izobrazbe za vojaške uslužbence

Razred VU Status VU

Zahtevana stopnja

splošne izobrazbe Razred VU Status VU

Preglednica 13 v nadaljevanju prikazuje raven splošne izobrazbe za ženske ločeno po statusih.

Ženske v SV dosegajo visoke stopnje splošne izobrazbe, tako da dejavnik splošne izobrazbe v SV ne more biti omejevalni dejavnik pri vertikalnem napredovanju.

Preglednica : Izobrazbena struktura vojaških oseb – žensk

Status vojaške osebe

V nadaljevanju slika 10 prikazuje stopnjo splošne izobrazbe za ženske v SV.

Slika : Stopnja splošne izobrazbe za ženske vojaške osebe v SV Vir: Slovenska vojska 2012b

Ženske imajo na splošno v vseh statusih višjo izobrazbo od zahtevane. 79 častnic (61,72 %) ima višjo izobrazbo od zahtevane, prav tako 59 vojakinj (12,97 %), 62 VVU (69 %) in 7 NVU (6,5 %). 16,6 % žensk v SV ima VII/1, VII/2 in VIII. stopnjo izobrazbe, kar predstavlja višjo stopnjo izobrazbe od zahtevane.

5.1.2 Službena ocena

Naslednji formalni pogoj, ki se upošteva pri vertikalnem napredovanju, je službena ocena.

Službena ocena se skladno s 4. členom pravilnika (Pravilnik o službeni oceni, Ur. l. RS, št.

1/10, 92/10, 108/11) uporablja pri načrtovanju karierne poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu oziroma napredovanju v razredu ter pri odločanju o napotitvi na izobraževanje ali usposabljanje ter pri razporejanju na druge zahtevnejše dolžnosti.

Službena ocena obsega pisno in številčno oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe na formacijski dolžnosti, ki jo izdela nadrejeni za podrejenega, na podlagi rednega spremljanja njegovega dela skladno s Pravilnikom o službeni oceni (3. člen, Pravilnik

uporabljajo pri službeni oceni, so odličen (5), zelo dober (4), dober (3), zadovoljiv (2) in negativen (1).

Službena ocena (9.–13. člen, Pravilnik o službeni oceni) obsega naslednje sestavne dele:

splošno oceno (strokovnost, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost pri opravljanju dela, količina opravljenega dela, sposobnost sodelovanja in delovanja v timu, organiziranost pri izvajanju nalog, sposobnost komuniciranja, odnos do sredstev in virov, osebni zgled, etičnost, motiviranost, odgovornost, vztrajnost),

oceno vojaške usposobljenosti (strelska usposobljenost, splošna vojaška usposobljenost, vojaška specialistična usposobljenost, gibalna sposobnost) in

oceno vodstvenih lastnosti, ki se izdela samo za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja (avtoriteta, integriteta, voditeljstvo, sposobnost izvajanja funkcij poveljevanja, preudarnost).

Glavni namen ocenjevanja delovnih dosežkov je zagotoviti povratno informacijo o izvajanju dela in o rezultatih dela. S to povratno informacijo poizkuša management organizacije vplivati na vedenje zaposlenega in s tem na njegove prihodnje delovne dosežke.

Ocenjevanje delovnih dosežkov (performance appraisal) skuša zaposlenega motivirati k še boljšim delovnim dosežkom (Možina in Jamšek 2002, 261).

5.1.3 Čas opravljanja preteklih dolžnosti

Na vertikalno napredovanje vojaških oseb poleg izobrazbe in službene ocene bistveno vpliva čas opravljanja preteklih dolžnosti ter čin, ki ga vojaška oseba že ima in ki izkazuje že pridobljeno znanje, izkušnje in veščine s splošnim oziroma vojaškim izobraževanjem ter usposabljanjem.

Ne glede na to, da normativni predpisi omogočajo napredovanje vojaških oseb v neposredno višji čin oziroma razred v enem letu, se predvideva, da vojaška oseba opravlja dolžnost v posameznem činu vsaj tri leta.

Vertikalno naj bi vojaške osebe napredovale vsakih pet let, vendar ne prej kot v dveh letih.

Vojaške osebe začnejo opravljati dolžnost na najnižjem činu oziroma razredu in so postopno ob izpolnjevanju pogojev povišane oziroma napredujejo na višje dolžnosti in s tem na višji čin oziroma naziv. Ob tem imajo prednost vojaške osebe z višjimi službenimi ocenami.

Hitrost napredovanja je največja pri častnikih (v desetih letih napredujejo povprečno za tri čine). Podčastniki napredujejo za dva čina, vojaki za en čin ter vojaški uslužbenci za en razred. Na podlagi raziskave je ugotovljeno, da vertikalno najpočasneje napredujejo manj

Na podlagi normativnih dokumentov, ki urejajo vertikalno napredovanje častnikov, podčastnikov, vojakov in vojaških uslužbencev (podrobno so predstavljeni v poglavju 2.3), smo za vsak čin oziroma razred oblikovali kriterije glede minimalnega in maksimalnega števila let opravljanja dolžnosti v posameznem činu oziroma razredu. Oblikovani kriteriji so bili uporabljeni v nalogi in so podrobno prikazani v prilogi 2. Na podlagi skupnega števila let v posameznem statusu častnice, podčastnice, vojakinje oziroma vojaške uslužbenke ter osebnega čina oziroma razreda vojaške uslužbenke smo anketiranke razvrstili v eno izmed skupin na petstopenjski lestvici hitrosti napredovanja od nadpovprečno (5) do podpovprečno (1).