Področje: umetnost (ples)
Vrsta plesne dejavnosti: gibalno-plesna zgodba Povezava z drugimi področji: narava
Cilji:
UMETNOST (ples): razvijanje izražanja z umetnostjo
– Otrok razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem.
18
GIBANJE: povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora
– Otrok z ustvarjalnim gibom uprizarja vulkan, pri tem uporablja različne elemente plesa glede na prostor (smer, nivo, razmerje), energijo (sila, mirnost) in čas (hitrost, poudarek).
– Otrok spoznava vlogo narave v povezavi z gibanjem v naravi.
NARAVA: spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave
– Otrok si ogleda eksperiment: vulkan in spozna način delovanja vulkana.
– Otrok skozi ples spoznava delovanje vulkana.
– Otrok skozi ples doživlja neživo naravo.
Oblike dela: skupna, individualna
Metode dela: izmišljanja (improvizacija), pripovedovanja Prostor: igralnica, barje
Pripomočki: kamni, blato, trava (naravni material, pridobljen v naravi), glasba Literatura:
Bertol, M. (2001). Moja prva enciklopedija. Tržič: Učila Interational založba, d. o. o.
Epic dark music-vulcano kingdom. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=IzVO4cC_0QA
Kurikulum za vrtce. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
MOTIVACIJA
Za uvodno motivacijo pripravim eksperiment: delovanje vulkana, ki si ga otroci ogledajo.
Ogledamo si fotografijo vulkana in skupaj poimenujemo nekaj besed, da jih bodo otroci lažje razumeli med gibalno-plesno zgodbo.
Eksperiment: v kozarec do polovice natočimo kis, dodamo mu jedilno barvo, da se obarva.
Pripravimo zvrhano žlico sode bikarbone, ki jo stresemo v kozarec. Počakamo na reakcijo, ki poteka med kisom in sodo bikarbono, ter si tako ogledamo, kako nastane vulkan.
Besede: vulkan/ognjenik, magma, vulkansko žrelo, lava, vulkanski stožec, vulkanska kamnina
19
Otroci čepijo na tleh z glavami med koleni.
V ognjeniku pa se nahaja na tisoče kamnov, ki se gnetejo in dotikajo drug drugega.
Otroci čepijo na tleh, sestavljajo gručo in se v čepe premikajo na vse strani.
V ognjeniku postane tako vroče, da se kamni spojijo skupaj v vročo, tekočo magmo.
Otroci ležejo na tla in se kotalijo po tleh ter plazijo.
Magma v dnu vulkana počasi vre, brbota in se počasi povzpenja po žrelu vulkana.
Otroci ležijo na tleh, premikajo roke, noge.
Počasi gredo v počep in rahlo poskakujejo.
Kadar so na Zemlji potresi, se magma vedno hitreje povzpenja po žrelu vulkana.
Otroci hitro vstanejo in se hitro premikajo po prostoru.
Na poti do površja jo zaustavljajo različne kamnine. Zapirajo ji pot, zato se ustavi, gre počasneje in zopet hitro proti površju.
Otroci se ustavijo in mirujejo. Gibanje po prostoru nadaljujejo s pospeševanjem hitrosti.
Zdaj se iz vulkana že vali dim. Magma je tik pod vrhom vulkana.
Otroci lahkotno poskakujejo, se valijo po tleh, vrtijo po prostoru.
Na koncu iz vulkana tako močno izbruhne lava v zrak, da poškropi najbližje okolje.
Otroci počepnejo na tla z glavo med koleni in sunkovito skočijo v zrak.
Lava, ki priteče iz vulkana, steče zelo hitro po vulkanskem stožcu. Pod seboj vse prekrije in požge.
Otroci ležijo na tleh, se plazijo in kotalijo.
Njihovo gibanje se upočasnjuje.
Izbruhana lava na pobočju vulkana se ohladi ter strdi v kamne in vulkansko kamnino, ki tam obtiči.
Otroci leže mirujejo na tleh.
Glasba Epic dark music-volcano kingdom, uporabljena v glavnem delu, ob pripovedovanju zgodbe. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=IzVO4cC_0QA
20 ZAKLJUČEK
Čarobni čevlji
Kot vemo, se ne smemo sprehajati na območju delujočega vulkana. Skupaj z otroki si bomo obuli čarobne čevlje, s katerimi se bomo lahko sprehodili po vznožju vulkana in iskali najbolj zanimive vulkanske kamnine. Vsak otrok bo lahko izbral le eno in jo vzel s seboj v vrtec. Na koncu bomo sedli v krog in vsak otrok bo pokazal, kakšno vulkansko kamnino si je izbral in kakšna je bila, ko jo je našel (vroča, hladna, trda, mehka, tekoča, velika, majhna).
Za preverjanje razumevanje znanja o temi vulkan otroci narišejo risbo na izbrano temo, ki jo na koncu komentirajo.
EVALVACIJA
Otroci so sedli na stole v polkrog. Predstavila sem jim sestavine: alkoholni kis, sodo bikarbono in tempera barvo. Povedala sem jim, da si bomo ogledali, kako deluje vulkan. Pozorni so morali biti, kako potujejo mehurčki in pena po kozarcu navzgor in kako bodo izbruhnili iz kozarca.
Otroci so se na eksperiment odzvali s smehom in spodbudnimi besedami, naj ponovimo bruhanje vulkana, dokler nam ne zmanjka sestavin. Njihovo reakcijo sem sprejela, kot da jim je zelo všeč in so nad eksperimentom navdušeni. Na koncu smo se pogovorili, kaj pomenijo besede, ki so povezane z vulkanom: vulkan, lava, magma, vulkanska kamnina. Otroci so med pogovorom pokazali svoje predznanje o vulkanih.
Otrokom sem povedala, da bodo delovanje vulkana pokazali s svojim telesom in gibi. Začela sem pripovedovati zgodbo o vulkanu. Otroci so od začetka malo stali in gledali, ker niso vedeli kaj morajo početi. Zgodbi sem dodala še nekaj podrobnejšega opisa s svojimi besedami. Otroci so začeli premikanje svojega telesa na mestu, bolj ko se je zgodba nadaljevala, bolj so začeli uporabljati svoje telo, domišljijo in prostor. Najprej so pokazali, kako izgleda vulkan. Nato so se spremenili v majhne kamne ter se gnetli in dotikali drug drugega. Spustili so se na tla, kjer so čepili ter se v gruči ovili v kepe. Začeli so se premikati levo in desno in tam obtičali. Eden od otrok je tudi komentiral in ponovil za menoj besedilo, ki sem ga povedala. Otroci so prisluhnili otroku, ga pogledali in ponovili za otrokom, kar je pokazal. Otroci so pozorno poslušali zgodbo in mojo intonacijo glasu. Mirneje in tišje, kot sem govorila, manjše gibe so uporabljali in bili so bolj statični. Ko sem govorila glasneje, so začeli uporabljati prostor in svoje telo. Sledila je magma, ki se je začela povzpenjati po vulkanu navzgor. Otroci so začeli uporabljati plesne elemente, kot so tempo, smer, pot in hitrost. Razbežali so se po prostoru in
21
iskali poti, da bi magma čim hitreje izbuhnila iz vulkana. Tekali so po prostoru krožno, diagonalno, naprej, z rokami navzgor in naprej. Sledil je poudarek, ki so ga otroci eksplozivno pokazali s svojim telesom. Lava je izbruhnila iz vulkana. Otroci so poskočili in začeli skakati po vsem prostoru, nekaj pa jih je skakalo na mestu. Nekaj otrok je komentiralo, da je lava vse prekrila in z rokami so mahali po tleh in po zraku. Ko je bil čas, da vulkan neha bruhati in se lava strdi, so otroci legli na tla in tam obležali. Na koncu zgodbe so otroci želeli gibalno dejavnost ponoviti. Obljubila sem jim, da jo bomo ponovili zunaj v naravi. Pri dejavnosti je sodelovala tudi tujejezična deklica, ki ne govori slovensko. Opazovala je otroke in jih posnemala ter se jim pridružila pri gibalni dejavnosti. Po fotografijah sodeč bi lahko rekla, da so vsi otroci dobro razumeli gibalno zgodbo in so se med gibalno-plesno dejavnostjo zelo dobro počutili, ker so vsi aktivno sodelovali. Čeprav tujejezično deklico poznam in vem, da ne govori in ne razume slovenskega jezika, se je vključila v dejavnost in aktivno sodelovala.
Z otroki smo se odpravili v naravo na asfaltno ploščad. Otrokom sem povedala, da bom še enkrat povedala zgodbo o vulkanu in naj s svojim telesom pokažejo, kako deluje vulkan.
Pozvala sem jih, naj uporabijo veliko prostora, če ga bodo potrebovali. Otroci so zdaj že poznali zgodbo. Pokazali so, kako izgleda vulkan. Iztegnili so roke nad glavo in stali. Nato so se spremenili v majhne kamne, počepnili so na tla in se čisto blizu dotikali drug drugega. Ko so imeli priložnost pokazati, kako magma potuje po vulkanu navzgor, so začeli tekati po vsej asfaltni ploščadi. Izmikali so se drug drugemu, se približevali drug drugemu. Tekli so krožno, naprej, vstran, diagonalno. Nekateri so tekli hitro, drugi počasi, se ustavljali in tekli naprej. Ko sem napovedala, da je iz vulkana izbruhnila lava, so začeli kričati in skakati na mestu, slišal se je smeh otrok in topot nog. Zopet je sledil tek po asfaltni ploščadi, ko sem zgodbo nadaljevala, da je lava prekrila vso mesto, vse rastline in predmete. Ko se je zgodba zaključevala in se je lava začela strjevati, so nekateri otroci počepnili na tla in me opazovali, drugi pa so obstali stoje in čakali, da naznanim konec. Otroci so po končani
22
zgodbi želeli še enkrat vse ponoviti. Ko so gibano-plesno zgodbo ponovili zunaj na asfaltni ploščadi, je tujejezična deklica ravno tako sodelovala, opazovala in posnemala otroke ter se gibala po prostoru tako kot drugi otroci.
V zaključnem delu sem razporedila nekaj kamnov po tleh. Kamni so bili suhi in hladni, mokri in topli, suhi in topli, hrapavi in gladki. Otroke sem povabila, naj se mi pridružijo in gredo z mano peš na vulkan, zdaj ko ne bruha lave. Dala sem jim navodilo, naj si izberejo le en kamen, ki jim je najbolj všeč, in ga prinesejo v krog. Sedli smo se na tla, najprej sem jaz povedala, zakaj sem izbrala ta kamen, nato pa so s svojimi opisi nadaljevali otroci. Veliko otrok se je za kamne odločilo po videzu, ker so jim bili všeč vzorci ali barva. Povedali so tudi, kakšni so na
Slika 1: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. Slika 2: Otroci uprizarjajo bruhanje lave.
Slika 3: Otroci uprizarjajo gnetenje kamnov. Slika 4: Otroci uprizarjajo, kako magma išče poti za izbruh vulkana.
Slika 5: Otroci uprizarjajo izbruh vulkana.
23
otip. Otroci so poslušali drug drugega, niso se prekinjali. Zato predvidevam, da jih je dejavnost umirila, ker so imeli možnost izbire kamnov, ki so bili prava senzomotorična naloga za otroke.
OTROKOVO RAZUMEVANJE BESEDILA PREKO GIBA IN POČUTJE MED DEJAVNOSTJO
Naslednji dan sem otrokom pripravila anketni vprašalnik z različnimi obrazi. Vprašala sem jih, kako dobro so razumeli zgodbo, ali so razumeli, kako se morajo gibati, kako so se počutili itn.
Otroci so morali pokazati na obraz, ki je povedal njihov odgovor. Na vprašanja je odgovarjalo 12 otrok, toliko kot jih je bilo vključenih v dejavnost.
Najprej me je zanimalo, kako se otrok počuti, ko z gibom uprizarja zgodbo.
Tabela 4: Vulkan – otrokovo počutje ob uprizarjanju zgodbe z gibom
9 otrok 2 otroka 1 otrok / /
Največ otrok je odgovorilo, da so se zelo dobro počutili med gibalno-plesno dejavnostjo, ko so jo uprizorili z gibom. Nihče se med dejavnostjo ni počutil slabo.
Nato me je zanimalo, ali bi otrok bolje razumel zgodbo, če bi mu jo vzgojiteljica pokazala z gibom.
Tabela 5: Otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičini demonstraciji z gibom
6 otrok 4 otroci 2 otroka / /
24
Večina otrok bi zelo dobro razumela zgodbo ali vsaj večji del zgodbe. Le dva otroka sta odgovorila, da bi malo razumela in malo ne. Nihče od otrok ni odgovoril, da ne bi ničesar razumel.
Zanimalo me je tudi, ali bi otrok bolje razumel zgodbo, če bi mu jo vzgojiteljica prebrala oz.
pripovedovala.
Tabela 6: Vulkan – otrokovo razumevanje zgodbe ob vzgojiteljičinem branju oz.
pripovedovanju
4 otroci 4 otroci / 1 otrok 3 otroci
Dve tretjini otrok bi zgodbo zelo dobro razumela ali vsaj večino zgodbe, če bi jo vzgojiteljica povedala. Tretjina otrok pa bi zgodbo na takšen način slabo razumela oz. ne bi ničesar razumela.
Zanimalo me je še, ali si otrok bolje zapomni zgodbo, če jo uprizori z gibom.
Tabela 7: Vulkan – zapomnitev zgodbe z uprizoritvijo z gibom
7 otrok 2 otroka 3 otroci / /
Iz tabele je razvidno, da si je večina otrok zelo dobro zapomnila gibalno-plesno zgodbo, ker so se ob njej tudi gibali. Razberemo lahko, da nihče ni imel težav z razumevanjem zgodbe in njenim uprizarjanjem.
Nazadnje me je zanimalo, ali si otrok bolje zapomni zgodbo, če jo pripoveduje.
25
Tabela 8: Vulkan – zapomnitev zgodbe s pripovedovanjem
3 otroci 2 otroka 3 otroci 3 otroci 1 otrok
Pri tem vprašanju so otroci odgovarjali zelo različno. Nekateri otroci bi si zgodbo zelo dobro zapomnili, drugi bi si večino zgodbe zapomnili, tretji bi si malo zapomnili, nekateri pa si večine ali si sploh nič ne bi zapomnili.
Da si je večina otrok bolje zapomnila zgodbo, ker so jo uprizorili z gibom, me je presenetilo.
Tudi eden od komentarjev otrok je bil, da mu je bilo všeč, ker je razumel, ker je pokazal s telesom. Tujejezična deklica je komunicirala z vzgojiteljem v maternem jeziku ter odgovorila na vsa vprašanja. Otroci so imeli še nalogo narisati vulkan. Vsi so ga narisali, tako kot si ga predstavljajo. Nekaj otrok je komentiralo risbo: kaj rišejo, kako deluje njihov vulkan, kje potuje lava, kje so kamni. Povedali so mi svoje izkušnje o vulkanih ter kako so ga uprizorili. Nekaterim sta bili tema in dejavnost tako zanimivi, da so doma povedali in pokazali staršem, kaj smo počeli v vrtcu. Na koncu dejavnosti so ostali zanimivi izdelki, otroci so se približali zastavljenemu cilju, saj so razumeli, kako deluje vulkan, medtem ko so ga gibalno-plesno uprizorili. Otrokom pa je ostala izkušnja izkustvenega učenja.